018-149/2006 Kontrola zračnega prometa Slovenije d.o.o.

Številka: 018-149/2006-33-1350

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter predsednika dr. Aleksija Mužina in članice Vesne Cukrov, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "pravno in poslovno svetovanje" in na podlagi zahtevka za revizijo ter pritožbe, ki ju je vložil vlagatelj Odvetniška družba Gregorovič- Pungartnik, o.p., d.n.o., Cesta Valentina Orožna 8, šentjur (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Kotnikova 19a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.05.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljeva dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 26.04.2006, se zavrže.

2. Vlagateljeva pritožba, z dne 26.04.2006, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.12.2005 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "javno naročilo za pravno in poslovno svetovanje", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 120-121, z dne 30.12.2005, pod številko objave Ob-36721/05.

Državna revizijska komisija je dne 23.03.2006 izdala sklep, št. 018-73/2006-33-891, s katerim je delno razveljavila predmetni postopek oddaje javnega naročila.

Na podlagi zgoraj omenjenega sklepa Državne revizijske komisije je naročnik deloma spremenil razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V Uradnem listu RS, št. 37, z dne 07.04.2006, pod številko objave Ob-9852/06, je naročnik objavil popravek javnega razpisa, objavljenega v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Dne 24.04.2006, ob 11.17 uri, pred potekom roka, določenega za oddajo ponudb (rok je bil določen za 24.04.2006 ob 12.00 uri), je vlagatelj pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja več razlogov, zakaj naj razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila ter sam postopek ne bi bila v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1).

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, z dne 24.04.2006, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, pa zavrnil. V obrazložitvi svojega sklepa naročnik ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku naročniku ne očita nobene kršitve glede pogoja razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ki se nanaša na registracijo ponudnikov. Naročnik je na podlagi vpogleda v sodni register preveril registracijo vlagatelja in ugotovil, da je slednji registriran zgolj za opravljanje dejavnosti 74110 Pravno svetovanje in tako ne izpolnjuje postavljenega pogoja, da so ponudniki registrirani za opravljanje dejavnosti 74110 Pravno svetovanje, 74130 Raziskovanje trga in javnega mnenja, 74140 Podjetniško in poslovno svetovanje ter 72100 Svetovanje o računalniških napravah ali 72600 Druge računalniške dejavnosti. Na podlagi navedenega naročnik zaključuje, da vlagatelj nima pravnega interesa za dodelitev naročila, saj ne izpolnjuje pogoja, da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, niti naročniku ne očita kršitev glede postavljenega pogoja, ki se nanaša na registracijo ponudnikov. Posledično vlagatelju tudi ne more biti povzročena škoda. Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel kot nedopusten.

Z vlogo, z dne 26.04.2006, je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper zgoraj omenjeni naročnikov sklep. V njej navaja, da se je naročnik postavil na stališče, da je pogoj registracije tisti, od izpolnjevanja katerega je odvisna odločitev o priznanju pravnega interesa za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik pa nikjer ne pojasnjuje, zakaj je ravno ta pogoj tisti, na podlagi katerega se odloča o tem, ali ima vlagatelj pritožbe pravni interes za vložitev zahtevka za revizijo ali ne. Naročnik bi npr. lahko v razpisni dokumentaciji določil nerazumno visoke referenčne pogoje za priznanje sposobnosti za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, hkrati pa bi vsem ponudnikom, ki teh diskriminatornih pogojev ne bi izpolnjevali, odrekal interes za vložitev zahtevka za revizijo. Tem vlagateljem, sledeč stališču naročnika, namreč ne bi mogla biti povzročena škoda. Tako bi lahko v postopku oddaje javnega naročila sodeloval zelo omejen krog subjektov, v daljšem časovnem obdobju pa bi prišlo do situacije, ko bi samo še ozko število ponudnikov izpolnjevalo zahteve za sodelovanje v postopku, izpolnjevanje pa bi bili sposobni izkazati ravno zaradi sodelovanja z naročnikom. Vlagatelj dalje navaja tudi, da bi v primeru, če bi bila naročnikova interpretacija tretjega odstavka 9. člena ZRPJN pravilna, moral vsakdo, ki bi želel vložiti zahtevek za revizijo, že z vložitvijo zahtevka izkazati, da izpolnjuje vse pogoje za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. Nesprejemljivost take situacije pokaže primer, ko bi naročnik kot enega od pogojev postavil zahtevo po izkazu uspešne izpeljave postopka oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je presegala 1 milijardo SIT, pravni interes za vložitev zahtevka za revizijo pa bi imeli zgolj tisti subjekti, ki lahko izkažejo takšno referenco. Zavrženje ostalih zahtevkov za revizijo je v takšnem primeru v popolnem nasprotju s temeljnimi načeli, ki veljajo na področju javnih naročil. Vlagatelj v nadaljevanju navaja tudi, da je pri naročniku, preden se je pred njim končal postopek odločanja o vlagateljevem revizijskem zahtevku, dne 25.04 2006, vložil dopolnitev zahtevka za revizijo. V tej dopolnitvi je jasno navedel, da je nezakonit tudi pogoj registracije. Zaradi navedenega je pravni interes vlagatelja nedvomno podan. Kot slednje vlagatelj opozarja, da je naročnik v svojem sklepu navedel nepopoln pravni pouk, saj je navedel le zakonsko normo, ki je podlaga pritožbe, ni pa ravnal v skladu s 324. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP). Vlagatelj zato predlaga, da se pritožbi ugodi ter naročniku naloži, da odloči o njegovem revizijskem zahtevku.

Z vlogo z istega dne, to je z dne 26.04.2006, je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo "Dopolnitev zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku". V njej najprej navaja, da je na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper naročnikov sklep o zavrženju revizijskega zahtevka, v nadaljevanju pa podaja argumente, ki se nanašajo na pravno podlago za vložitev dopolnitve zahtevka za revizijo. Vlagatelj tako navaja, da je naročnik njegov revizijski zahtevek zavrgel, kar pomeni, da postopek pred njim še ni bil zaključen. Slednji bo namreč zaključen šele po tem, ko bo Državna revizijska komisija odločila o pritožbi zoper takšen sklep. Vlagatelj lahko nova dejstva in dokaze navaja tudi v obdobju med tem, ko je naročnik njegov revizijski zahtevek zavrgel ter trenutkom sprejema sklepa, s katerim naročnik zahtevek za revizijo zavrne. Izhajajoč iz takšne podlage vlagatelj podaja dopolnitev svojega zahtevka za revizijo, v katerem kot sporno izpostavlja tudi zahtevo razpisne dokumentacije, ki se nanaša dejavnosti, za katere mora biti registriran ponudnik.

Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 03.05.2006, naročnika pozvala k odstopu dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila. Naročnik je dokumentacijo Državni revizijski komisiji odstopil dne 05.05.2006.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru predmetnega postopka najprej obravnavala dopolnitev zahtevka za revizijo, ki jo je vlagatelj podal v svoji vlogi, z dne 26.04.2006. Ob tem je ugotovila, da dopolnitev zahtevka za revizijo ni dopustna.

Državna revizijska komisija je v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo že v več svojih odločitvah opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

V konkretnem primeru je vlagatelj po tem, ko je naročnik že sprejel svojo odločitev o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka (sledeč vlagateljevim navedbam v dopolnitvi zahtevka za revizijo pa tudi po tem, ko je na Državno revizijsko komisijo že vložil pritožbo zoper sklep o zavrženju revizijskega zahtevka), vložil dopolnitev zahtevka za revizijo, v katerem zatrjuje nove kršitve, do katerih naj bi prišlo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ki jih v svojem revizijskem zahtevku ni navajal. Pri tem je vlagatelj kot podlago navedel argument, da se postopek pred naročnikom še ni končal, saj naj bi se ta končal z odločitvijo Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je postopek pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil, skladno z ureditvijo v veljavnem ZRPJN, dvostopenjski (neupoštevajoč pri tem še pravno varstvo, zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti). Na prvi stopnji tega postopka se pravno varstvo zagotavlja v okviru revizijskega postopka, ki poteka pred naročnikom, na drugi stopnji pa, v primeru vložene zahteve za nadaljevanje revizijskega postopka oziroma v primeru vložitve pritožbe, pred Državno revizijsko komisijo.

V nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja, pa se postopek pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil, kot poteka pred naročnikom, ne zaključi vselej zgolj z meritorno odločitvijo o zahtevku za revizijo (in ugoditvijo zahtevku ali njegovi zavrnitvi), temveč se ta lahko zaključi tudi z ustavitvijo revizijskega postopka, do katere pride v primeru umika zahtevka za revizijo, ali pa z ugotovitvijo o neobstoju procesnih predpostavk za vodenje revizijskega postopka in posledičnim zavrženjem revizijskega zahtevka. Vsaka od teh možnosti nedvomno pomeni zaključek revizijskega postopka pred naročnikom, v vseh navedenih primerih pa ima vlagatelj možnost pravno varstvo iskati na drugi stopnji, to je pred Državno revizijsko komisijo. Drugačno razlogovanje, ki ga v svoji dopolnitvi zahtevka za revizijo podaja naročnik in skladno s katerim se postopek pred naročnikom zaključi takrat, ko slednji meritorno odloči o zahtevku za revizijo (ali pa Državna revizijska komisija odloči o pritožbi zoper zavrženje zahtevka za revizijo), bi namreč pomenilo, da se v primeru, ko zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo pritožba ni vložena, postopek pred naročnikom sploh ne bi končal.

Državna revizijska komisija izpostavlja tudi, da je naročnik v konkretnem primeru vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel zaradi neobstoja aktivne legitmacije za njegovo vložitev, vlagatelj pa z dopolnitvijo zahtevka poskuša sanirati prav to pomanjkljivost (tako v podani dopolnitvi zahtevka za revizijo, kot v podani pritožbi namreč zatrjuje, da mu pravnega interesa za vložitev revizijskega zahtevka ni mogoče odreči, saj izpodbija ravno pogoj registracije, ki mu onemogoča, da bi sodeloval v postopku oddaje javnega naročila). Kot je v tem sklepu že bilo navedeno, morajo biti do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom ne le navedena vsa dejstva in postavljeni vsi zahtevki v revizijskem postopku, temveč morajo biti do tega trenutka morajo podane tudi vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo. Dopustitev dopolnjevanja zahtevka za revizijo po zaključku postopka pred naročnikom, z namenom saniranja v postopku prve stopnje pravnega varstva pravilno ugotovljenih pomanjkljivosti le-tega, bi namreč pomenila, da bi postala ta stopnja pravnega varstva nepotrebna; vse s strani naročnika pravilno ugotovljene pomanjkljivosti revizijskega zahtevka, ki bi imele za posledico njegovo zavrženje, bi vlagatelj namreč lahko kadarkoli pred odločitvijo Državne revizijske komisije uspešno saniral. Takšno stališče seveda ni skladno z določili ZRPJN.

Iz zgoraj navedenih razlogov je Državna revizijska komisija vlagateljevo dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 26.04.2006, zavrgla kot nedopustno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju predmetnega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljevo pritožbo, z dne 26.04.2006, podano zoper naročnikov sklep, z dne 24.04.2006, o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka. Ob tem je ugotovila, da vlagateljeva pritožba ni utemeljena.

Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da je naročnik na strani 9 "Navodila ponudnikom za pripravo ponudbâ??", pod naslovom "9.1 Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti", točka 6, postavil naslednji pogoj:
"Ponudnik mora biti registriran za opravljanje naslednjih dejavnosti:
Za gospodarske družbe:
- 74110 Pravno svetovanje
- 74130 Raziskovanje trga in javnega mnenja
- 74140 Podjetniško in poslovno svetovanje
- 72100 Svetovanje o računalniških napravah ali 72600 Druge računalniške dejavnosti.
Druge organizacijske oblike ponudnikov morajo biti nedvoumno registrirane za opravljanje enakih dejavnosti.".

Z vpogledom v vlagateljev revizijski zahtevek, z dne 24.04.2006, Državna revizijska komisija ugotavlja, da slednji v nobenem delu le-tega ne zatrjuje neskladnosti zgoraj citiranega pogoja razpisne dokumentacije, ki se nanaša na zahtevo po registraciji za opravljanje dejavnosti, s predpisi s področja oddaje javnih naročil.

Iz naročnikovega sklepa, z dne 24.04.2006, s katerim je slednji zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo, izhaja naročnikova ugotovitev, da je vlagatelj registriran le za opravljanje dejavnosti 74110 Pravno svetovanje, ne pa tudi za opravljanje ostalih zgoraj navedenih dejavnosti. Vlagatelj v podani pritožbi takšne naročnikove ugotovitve ne prereka, zaradi česar gre le-to šteti za med strankama nesporno dejstvo.

Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN, ki ureja aktivno legitimacijo v postopku revizije, izhaja: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.". Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje revizijskega postopka, ZRPJN torej zahteva dvoje: dejanski interes za dodelitev naročila in hkrati verjeten izkaz vsaj potencialne možnosti za nastanek škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati dejanskega interesa za dodelitev naročila. Kot je bilo zgoraj že navedeno, med strankama revizijskega postopka ni sporno, da vlagatelj ne izpolnjuje pogoja razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ki se nanaša na zahtevo po registraciji za opravljanje dejavnosti. Ker vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku hkrati ne zatrjuje neskladnosti tega pogoja s predpisi s področja oddaje javnih naročil, gre ugotoviti, da tudi v primeru, če bi bilo njegovemu revizijskemu zahtevku v celoti ugodeno, to ne bi moglo vplivati na izboljšanje njegovega pravnega položaja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila; pogoja v zvezi z registracijo za opravljanje dejavnosti namreč tudi v tem primeru še vedno ne bi izpolnjeval, javno naročilo pa mu tako ne bi moglo biti oddano.

Državna revizijska komisija v zvezi s pritožbenimi navedbami vlagatelja in zgoraj podanim stališčem dodaja še, da je naročnik upravičen kot razlog za nepriznanje aktivne legitimacije vlagatelju zahtevka za revizijo navesti vsak pogoj, določen v okviru postopka oddaje javnega naročila, za katerega nesporno ugotovi, da ga vlagatelj ne izpolnjuje, in ga slednji hkrati ne napada kot pogoj, neskladen s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Pogoj je namreč, skladno z 10. točko prvega odstavka 3. člena ZJN-1, element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Dejstvo, da vlagatelj nekega pogoja ne izpodbija, pomeni, da se mu očitno ne zdi sporen. Če takega, zanj nespornega pogoja, hkrati ne izpolnjuje (niti ne zatrjuje, da ga izpolnjuje s soponudniki ali podizvajalci) pa to pomeni, da mu ni mogoče priznati interesa za dodelitev naročila, saj njegova ponudba v takem primeru nikakor ne more biti ocenjena za pravilno in mu naročilo nikakor ne more biti dodeljeno.

V povzetku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati dejanskega interesa za dodelitev naročila, tako pa mu, skladno s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN, tudi ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje revizijskega postopka. V posledici tega dejstva je moral naročnik, skladno z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek zavreči, to pa je s sklepom, z dne 24.04.2006, tudi storil.

Glede pritožbenih navedb o tem, da je naročnik v svojem sklepu o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka podal pomanjkljiv pravni pouk, Državna revizijska ugotavlja, da so utemeljene.

Iz določil 324. člena ZPP, katerega določbe se, na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN, v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, izhaja, da v pravnem pouku o pritožbi navede sodišče rok za vložitev pritožbe in pri katerem sodišču se pritožba vloži.

Z vpogledom v sklep, z dne 24.04.2006, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, gre ugotoviti, da je naročnik v njem podal naslednji pravni pouk: "V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko ravna skladno z 2. odstavkom 13. člena ZRPJN.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pravni pouk v zgoraj opredeljeni vsebini pomanjkljiv, saj v njem nista izrecno navedena organ, pri katerem se lahko vloži pritožba, ter rok, v katerem se ta lahko vloži. Zgolj naročnikovo sklicevanje na določila drugega odstavka 13. člena ZRPJN z zahtevami 324. člena ZPP ni skladno.

Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da zgoraj ugotovljena pomanjkljivost pravnega pouka ni v ničemer vplivala na pravice in položaj vlagatelja v pritožbenem postopku; slednji je namreč pritožbo vložil pravočasno in pri pristojnem organu, predmet odločanja o njeni utemeljenosti pa je predmetni postopek. Zgolj omeniti gre še, da je vlagatelj kot odvetniška družba prava uka stranka, kateri postopek pravnega varstva zoper odločitev o zavrženju njenega zahtevka za revizijo ne more biti nepoznan.

Iz navedenih razlogov ugotovitev o pomanjkljivosti pravnega pouka v naročnikovem sklepu, z dne 24.04.2006, s katerim je naročnik odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, ne terja sankcij.

V povzetku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik s svojo pritožbo ni uspel izkazati neutemeljenosti naročnikove odločitve o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 2. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevo pritožbo, z dne 26.04.2006, zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 12.05.2006

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Kotnikova 19a, Ljubljana,
- Odvetniška družba Gregorovič- Pungartnik, o.p., d.n.o., Cesta Valentina Orožna 8, šentjur,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.