018-141/2006 Agencija za radioaktivne odpadke

Številka: 018-141/06-32-1327

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata, člana Jožefa Kocuvana in predsednika dr. Aleksija Mužina kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "izbor kvalificiranih kandidatov za izvajanje terenskih raziskav na potencialnih lokacijah v Republiki Sloveniji, za prostorsko umestitev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), v postopku priprave državnega lokacijskega načrta (DLN) za odlagališče NSRAO" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili kandidati Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, Ljubljana, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ulica 12, Ljubljana, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Prvomajska 1, Maribor in Geoinženiring d.o.o., Dimičeva ulica 12, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 12.05.2006, soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 29.12.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izbor kvalificiranih kandidatov za izvajanje terenskih raziskav na potencialnih lokacijah v Republiki Sloveniji, za prostorsko umestitev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), v postopku priprave državnega lokacijskega načrta (DLN) za odlagališče NSRAO. V Uradnem listu RS, št. 120-121/05, z dne 30.12.2005, pod številko objave Ob-36722/05 in v Uradnem listu EU št. 2005/S 248-245407, z dne 24.12.2005, je naročnik objavil predmetni javni razpis za kvalifikacijo ponudnikov v osmih sklopih. V objavi javnega razpisa je naročnik navedel, da bo kvalifikacijski postopek trajal 3 leta od dneva uradne objave v Uradnem listu RS in Uradnem listu EU.

Iz zapisnika o odpiranju prijav, z dne 28.02.2006, je razvidno, da je naročnik prejel skupno prijavo kandidatov: ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, Koroška 58, Velenje + GEOKARST ENGINEERING S.r.l., AREA Science Park, Padriciano 99, 34012 Trieste, Italija.

Naročnik je dne 07.03.2006 izdal obvestilo o priznanju sposobnosti v kvalifikacijskem sistemu, št.: 402-51/06-RPP-IP, s katerim je kandidatoma s skupno prijavo: ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, Koroška 58, Velenje + GEOKARST ENGINEERING S.r.l., AREA Science Park, Padriciano 99, 34012 Trieste, Italija priznal sposobnost za razpisan sklop 2 (v nadaljnjem besedilu: kandidata).

Geološki zavod Slovenije, Ljubljana je kot vodilni partner v skupni prijavi v imenu skupine partnerjev - vlagatelja dne 14.03.2006 na naročnika naslovil zahtevo za obrazložitev obvestila o priznanju sposobnosti v kvalifikacijskem sistemu, z dne 07.03.2006, št.: 402-51/06-RPP-IP, s katerim je naročnik priznal sposobnost kandidatoma ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, Koroška 58, Velenje + GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst in zahtevo za pregled vse dokumentacije, ki se nanaša na navedeno odločitev o priznanju sposobnosti. V zahtevi za obrazložitev obvestila o priznanju sposobnosti je navedel, da zahtevo vlaga v zvezi s pravnim poukom naročnika in določbami Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), ker dvomi o tem, da sta kandidata izpolnjevala vse pogoje razpisa, zaradi česar bo zoper navedeno odločitev vložil zahtevek za revizijo, obrazložitev obvestila pa je zelo skopa in ni navedenih razlogov za odločitev naročnika.

Naročnik je v dopisu Geološkemu zavodu Slovenije, Ljubljana, št..: ARAO-T-2116/623/MV-3, z dne 15.03.2006, navedel, da je dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila ali priznanju sposobnosti v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 pridržana ponudniku, ki ni bil izbran oziroma mu ni bila priznana sposobnost. Ne glede na navedeno je pojasnil, da je skupna prijava kandidatov izpolnjevala vse zahteve razpisne dokumentacije ter z zahtevanimi dokazili izkazala zadoščanje vsem minimalnim pogojem. Naročnik je hkrati pojasnil, da je trajanje kvalifikacijskega sistema 3 leta od dneva uradne objave v Uradnem listu RS in Uradnem listu EU, kot izhaja iz tč. 1.4 Navodil kandidatom k oddaji prijave za pridobitev statusa kvalificiranega kandidata (v nadaljnjem besedilu: navodila kandidatom). Zainteresirani kandidati lahko zato vlagajo prijave vse do izteka predhodno določenega roka. S posebnim dopisom, z dne 15.03.2006, je naročnik obvestil Geološki zavod Slovenije, Ljubljana, da mu bo vpogled v dele prijave kandidatov, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti, omogočen dne 17.03.2006.

Vlagatelj je dne 27.03.2006 vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev o priznanju sposobnosti kandidatoma v kvalifikacijskem sistemu, št.: 402-51/06-RPP-IP, z dne 07.03.2006, v katerem navaja, da se ne strinja z vodenjem postopka oddaje javnega naročila iz več razlogov. Pod 1. točko vlagatelj navaja, da mu je bil pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo onemogočen vpogled v kar nekaj pomembnih podatkov, med drugim v bonitetna poročila, izkaz o povprečnem letnem prometu, referenčne vsote, izvor opreme itd. Vlagatelj meni, da je zakrivanje večine teh podatkov nepotrebnih, saj izkazujejo realno sliko subjekta, ki mora izkazovati legalno poslovanje. Naročnik bi moral dovoliti vpogled zlasti v izvor opreme, ki ne more bit poslovna skrivnost, če je pridobljena zakonito. Z vpogledom v podatke opremljenosti bi bila drugim ponudnikom dana možnost, da presodijo, ali kandidat resnično razpolaga z vso opremo oziroma ali daje pravni naslov pridobitve oziroma najema opreme zadostno jamstvo, da bo kandidat delo lahko kvalitetno in pravočasno opravil. Pravni naslov pridobitve opreme ne more biti poslovna skrivnost, saj njegovo razkritje ne vpliva na položaj kandidata na trgu. Vlagatelj ugotavlja, da je bilo s tem kršeno načelo transparentnosti in enakopravnosti ZJN-1 ter navaja, da je Državna revizijska komisija v odločitvah št.: 018-129/02 in 018-212/02 zavzela stališče, da velja za ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev in meril, praviloma načelo javnosti.

Vlagatelj pod točko 2. navaja, da je ob pregledu okvirnega sporazuma kandidatov ugotovil, da ta dokument ni ustrezno žigosan. V navodilih naročnika je določena zahteva, da mora biti vsak list parafiran in žigosan. Slednje je bilo navedeno le na zadnji strani, ne pa na vseh listih, zaradi česar je prijava kandidatov nepopolna in predstavlja razlog za izločitev te prijave

V točki 3.vlagatelj navaja, da je kandidat ERICo Velenje, Velenje v prijavi navedel, da v poslu ne bo podizvajalcev. Kljub temu je GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst predložil pismo o nameri za podizvajanje s firmo U-Series S.r.l. iz Bologne. Prijava je s tem sama s seboj v nasprotju. V pismu o nameri, z dne 17.01.2006, ki ga je podpisal le GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst, je navedeno, da bo dela oddal v delno izvedbo in v podzakup tej firmi. Ker gre za enostransko izjavo kandidata GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst je ta dokument treba obravnavati kot nepopoln, akt pa hkrati ni zavezujoč za podizvajalca, saj ga slednji ni podpisal in s tem sklenil. Enostranska namera pa za naročnika ne more biti zadostno jamstvo, da bo kandidat delo pravočasno in kvalitetno opravil.

Vlagatelj je naročniku predlagal, da razveljavi obvestilo o priznanju sposobnosti v kvalifikacijskem sistemu, št.: 402-51/06-RPP-IP, z dne 07.03.2006, in izloči iz kvalifikacijskega sistema izbrana kandidata ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, Velenje in GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst, s podizvajalcem U-Series S.r.l., Bologna kot nesposobna za izvedbo naročila ter podrejeno, da vlogo obravnava kot zahtevek za revizijo, o kateri naj odloča Državna revizijska komisija, ki naj zahtevku ugodi, naročniku pa naloži plačilo stroškov revizijskega postopka in vseh nadaljnjih stroškov. Vlagatelj je kot potrebne stroške revizijskega postopka prijavil plačilo takse iz 22. člena ZRPJN.

Naročnik je s sklepom, št.: ARAO-T-2116/620/441/06414-1, z dne 14.04.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter posledično kot neutemeljeno zavrnil zahtevo za povrnitev stroškov. Obrazložitev razlogov za navedeni sklep je razvidna iz zapisnika strokovne komisije za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, z dne 12.04.2006.

Naročnik v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da je dne 15.03.2006 s strani Geološkega zavoda Slovenije, Ljubljana v imenu skupine partnerjev v skupni prijavi Geološki zavod Slovenije, Ljubljana + Geoinženiring d.o.o., Ljubljana + Zavod za gradbeništvo Slovenije, Ljubljana + Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Maribor prejel zahtevo za obrazložitev obvestila o priznanju sposobnosti v kvalifikacijskem sistemu, št.: 402-51/06-RPP-IP, z dne 07.03.2006, kandidatom s skupno prijavo ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, Velenje + GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst, za sklop 2 in zahtevo za pregled dokumentacije. Naročnik je na zahtevo vlagatelja za dodatno obrazložitev odgovoril z dopisom št.: ARAO-T-2116/623/MV-3, z dne 15.03.2006, in pojasnil, da je skupna prijava kandidatov izpolnjevala vse zahteve razpisne dokumentacije ter z zahtevanimi dokazili izkazala zadoščanje vsem minimalnim pogojem. V skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 lahko ponudnik, ki ni bil izbran, pri naročniku vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila oziroma priznanju sposobnosti. Zahtevo se vloži v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka odločitve naročnika. Od dneva prejema dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila oziroma priznanju sposobnosti teče rok za vložitev zahtevka za revizijo postopkov javnega naročanja. V zvezi z zahtevo vlagatelja za izdajo dodatne obrazložitve naročnik utemeljeno dvomi v pravni interes vlagatelja za njeno izdajo. Upoštevajoč zakonsko dikcijo drugega odstavka 78. člena ZJN-1, po kateri lahko zahtevo za dodatno obrazložitev vloži ponudnik, ki ni bil izbran, ter zgolj pavšalno sklicevanje vlagatelja na pravni pouk, kot izhaja iz obvestila o priznanju sposobnosti št.: št.: 402-51/06-RPP-IP, z dne 07.03.2006, in nekonkretiziran ter neargumentiran izražen dvom vlagatelja v izpolnjevanje pogojev kandidatov s skupno prijavo, vlagatelj, po mnenju naročnika, ni izkazal pravnega interesa za izdajo dodatne obrazložitve. Iz vsebine zahteve za dodatno obrazložitev namreč ne izhaja, z vidika katere zahteve razpisne dokumentacije v zvezi z izpolnjevanjem pogojev naj naročnik obrazloži svojo odločitev oziroma s katerimi konkretnimi dejstvi v zvezi s priznanjem sposobnosti kandidatoma želi biti vlagatelj seznanjen. Vlagatelj niti ne izpostavlja kakršnihkoli kršitev naročnika v konkretnem postopku ali dokazil, iz katerih bi bilo moč sklepati na napačno določitev naročnika o priznanju sposobnosti. Ker se v konkretnem primeru pri naročniku vodi kvalifikacijski sistem priznanja sposobnosti, v okviru katerega je bila vlagatelju že priznana sposobnost, kot izhaja iz obvestila o priznanju sposobnosti, št.: ARAO-T-2116/623/MV, z dne 06.02.2006, naročnik namreč dodatne obrazložitve odločitve o priznanju sposobnosti kandidatom v skupni prijavi ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, Velenje + GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst ne more izdati v vsebini, kot izhaja iz določila drugega odstavka 78. člena ZJN-1, zlasti ne v zvezi z razlogi za zavrnitev vlagateljeve ponudbe oziroma prijave, saj mu je bila sposobnost za izvedbo predmetnega naročila priznana, ter prednosti sprejete ponudbe oziroma prijave v razmerju do prijave vlagatelja. Katera dodatna dejstva ali dokazila v zvezi z izpolnjevanjem pogojev in priznanjem sposobnosti navedenima kandidatoma pa naj naročnik dodatno utemelji, vlagatelj ni navedel oziroma konkretiziral. Ker z izdajo dodatne obrazložitve v konkretnem postopku naročnik ne more zadostiti namenu dodatne obrazložitve niti ne namenu izdaje posebnih pojasnil o posameznem dejstvu oziroma pogoju ali ravnanju naročnika, saj tovrstnih oziroma več pojasnil vlagatelj ni želel oziroma zahteval, se naročniku utemeljeno poraja dvom v upravičenost vlagatelja zahtevati izdajo dodatne obrazložitve odločitve o priznanju sposobnosti in s tem v zvezi pravočasnost vloženega zahtevka za revizijo. Nenazadnje je vlagatelj že v zahtevi za dodatno obrazložitev napovedal vložitev zahtevka za revizijo in v zvezi s tem zahteval tudi vpogled v prijavo omenjenih kandidatov, zato mu dodatna obrazložitev naročnika ne bi služila kot podlaga za odločitev v zvezi z uveljavljanjem pravnega varstva, je podan dodaten utemeljen dvom v obstoj pravnega interesa vlagatelja za vložitev zahteve za dodatno obrazložitev. Naročnik tudi ni v ničemer omejeval pravice vlagatelja do priprave kakovostnega pravnega sredstva, saj mu je omogočil zahtevani vpogled v dokumentacijo, za katerega prav tako ni navedel nobenih konkretnih razlogov. Po mnenju naročnika je vlagatelj z zahtevo za dodatno obrazložitev zgolj kupoval oziroma si podaljševal rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki bi sicer pričel teči od dneva prejema obvestila o priznanju sposobnosti, št.: 402-51/06-RPP-IP, z dne 07.03.2006, in se iztekel po poteku 10 dni od njegovega prejema.

Naročnikova strokovna komisija je kljub dvomom o pravočasnosti zahtevka za revizijo obravnavala navedbe vlagatelja v nadaljevanju zahtevka, podane pod tč. 1, 2 in 3. V zvezi z očitki vlagatelja pod 1. točko zahtevka za revizijo, da je naročnik za določene dele ponudbene dokumentacije izključil javnost, navaja, da je v skladu s temeljnim načelom transparentnosti omogočil vpogled v prijavo kandidatov ter v skladu z 8. členom ZJN-1 omogočil vpogled v tiste dele prijave, ki ne predstavljajo poslovne skrivnosti oziroma za katere velja, da niso zaupne narave po Zakonu o gospodarskih družbah ali drugem predpisu in z vpogledom v njihovo vsebino kandidatu ne bi nastala škoda. Zakonsko zavezo o varovanju zaupnih podatkov je naročnik pri presoji poziva vlagatelja v celoti upošteval in v skladu z navedenim vlagatelja z dopisom, z dne 15.03.2006, obvestil o datumu vpogleda z navedbo dokumentov prijave, v katere ne dovoli vpogleda. Naročnik zavrača trditve vlagatelja, da je zakrivanje večine podatkov, v katere vlagatelju ni bil omogočen vpogled, nepotrebnih, saj izkazujejo realno sliko subjekta, ki mora izkazovati legalno poslovanje. Tako bonitetna informacija (BON1 ali BON2 ali BON1/P) ali potrdila vseh bank, pri katerih ima kandidat odprt račun, ki je obvezen dokument prijave v skladu s točko 4.3. navodil kandidatom, kot izjava o letnem prometu (priloga št. 4) po mnenju naročnika vsebuje določene finančne podatke, ki so v skladu s predpisi o gospodarskih družbah ali drugimi predpisi opredeljeni kot zaupni oziroma zanje velja, da bi kandidatu lahko nastala škoda, če bi zanje izvedela tretja oseba. Gre namreč za podatke, ki se nanašajo na finančno stanje ponudnika, kot so podatki o velikosti in uspešnosti, kazalci finančne stabilnosti in poslovne uspešnosti, podatki in kazalci za gospodarske družbe za zadnjih 5 let, podatki o finančni disciplini ipd. Navedeni podatki iz prijave kandidatov, upoštevajoč njihovo naravo in oznako ZAUPNO, morajo ostati poslovna skrivnost, enako velja za podatke o referenčnih vsotah, ki prav tako predstavljajo poslovno skrivnost, v zvezi s katerimi naročnika veže dolžnost varovanja zakonitih interesov kandidatov.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da podatki o izvoru opreme ne morejo biti poslovna skrivnost, če je pridobljena zakonito, naročnik navaja, da je vlagatelju omogočil vpogled v pisno izjavo kandidata (priloga št. 5) za kadrovsko in tehnično zmogljivost vključno z izpolnjenimi dodatki A, B in C k prilogi št. 5, z izjemo dodatka A v delu, kjer so navedeni osebni podatki, imena in priimki ključnih kadrov, dovoljen pa je bil vpogled v vrsto izobrazbe ključnih kadrov. Vpogled tudi ni bil dovoljen v del dodatka B k prilogi št. 5 in sicer v delu, kjer je naveden način zagotavljanja tehnične opremljenosti. Iz navedenega nesporno izhaja, da je naročnik vlagatelju dovolil vpogled v del dokumentacije, ki se nanaša tudi na izpolnjevanje pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji in pri tem v celoti zadostil namenu načela javnosti. Z vpogledom v navedene dele prijave kandidatov se je vlagatelj lahko seznanil z vrsto raziskovalne opreme, ki je potrebna za izvedbo razpisanih del in sta jo kandidata v skupni prijavi v skladu z določili razpisne dokumentacije navedla v dodatku B k prilogi št. 5 in s tem izkazovala tehnično usposobljenost za izvedbo del. Naročnik se sklicuje na prakso Državne revizijske komisije in meni, da seznam tehnične opreme ne more biti v celoti javen, saj vsebuje določene podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost, seznanitev vlagatelja s temi podatki pa bi v bodoče zanj lahko pomenila določeno konkurenčno prednost, ki bi jo lahko izkoristil v drugih postopkih oddaje javnih naročil. Posledično je naročnik utemeljeno zavrnil vpogled v tisti del dodatka B k prilogi št. 5 seznam tehnične opremljenosti, kjer je naveden pravni naslov posesti oziroma razpolaganja z opremo, ki predstavljajo poslovno skrivnost, v zvezi s katero naročnika ex lege veže dolžnost varovanja podatkov. Naročnik mora namreč dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti ter navaja, da je podobno stališče razbrati iz odločbe Državne revizijske komisije, št.: 018-254/05-31-2005. V delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja razpisne dokumentacije, to je razpolaganje s posamezno vrsto raziskovalne opreme, ki je potrebna za izvedbo posla, pa je bil vlagatelju vpogled omogočen, zato v celoti zavrača navedbo vlagatelja, da je bilo v postopku kršeno načelo transparentnosti in enakopravnosti po ZJN-1. Naročnik tudi ne more slediti trditvi vlagatelja, da bi bilo z vpogledom v podatke opremljenosti dana možnost, da ponudniki presodijo, ali kandidata resnično razpolagata z vso potrebno opremo oziroma ali daje pravni naslov pridobitve oziroma najema zadostno jamstvo, da bo kandidat delo lahko kvalitetno in pravočasno opravil. V skladu z določili razpisne dokumentacije, točke 4.3. je moral namreč kandidat prijavi obvezno priložiti podpisano izjavo o kadrovski in tehnični sposobnosti, priloga št. 5, s podpisom katere kandidat izjavlja in jamči, da razpolaga z zadostno tehnično opremljenostjo, potrebno za izvedbo naročila ter da bo v vsakem konkretnem primeru oddaje naročila zagotovil ustrezno dodatno kadrovsko zasedbo, tehnično opremo in sredstva, ki so potrebna pri izvajanju razpisanih del. S podpisom izjave je kandidat prevzel polno odgovornost za zagotovitev dodatne potrebne opreme ali tehničnega kadra, v kolikor bi se takšna potreba pri oddaji konkretnega naročila tudi pokazala, z namenom, da se zagotovi pravočasna in kvalitetna izvedba del oziroma kot izhaja iz točke VII. navodil kandidatom, da bo za izvedbo posameznega naročila v primeru, da s specifično opremo sam ne razpolaga, pravočasno priskrbel tudi drugo opremo, potrebno za kvalitetno izvedbo storitve.

V zvezi z revizijsko navedbo vlagatelja pod 2. točko, da okvirni sporazum kandidatov v skupni prijavi ni ustrezno žigosan, saj je v navodilih naročnika določena zahteva, da mora biti vsak list parafiran in žigosan, naročnik navaja, da je v točki 4.3. Seznam obveznih dokumentov za prijavo na kvalifikacijsko listo, navodil kandidatom določeno, da mora prijava obvezno vsebovati tudi "vzorec okvirnega sporazuma, ki ga mora kandidat podpisati in žigosati ter parafirati vsako njegovo stran posebej (v primeru skupne prijave morajo podpisati in žigosati ter parafirati okvirni sporazum vsi partnerji).". V vzorcu okvirnega sporazuma, kot sestavnega dela razpisne dokumentacije pa je na prvi strani pod opombo navedeno: "Okvirni sporazum mora kandidat izpolniti, parafirati vsako njegovo stran posebej ter jo žigosati in podpisati, s čimer potrjuje, da se strinja z vsebino okvirnega sporazuma.". Iz prijave kandidatov je razvidno, da je okvirni sporazum v skladu s točko 4.3. navodil kandidatom izpolnjen, parafiran na vsaki strani posebej s strani obeh kandidatov in podpisan ter žigosan s strani obeh partnerjev. Iz navedenega torej nesporno izhaja, da sta kandidata v celoti sledila zahtevi razpisne dokumentacije, navodil kandidatom pod točko 4.3. Res je, da besedilo, navedeno pod opombo v vzorcu okvirnega sporazuma, ni povsem identično z besedilom tč. 4.3. navodil kandidatom in je zgolj zaradi tipkarske napake namesto "ga" žigosati in podpisati v besedilu navedeno "jo" žigosati in podpisati. Vendar je ob primerjavi obeh besedil mogoče nedvomno sklepati, da je bil namen naročnika pridobiti okvirne sporazume, ki bodo parafirani na vsaki njegovi strani ter žigosani in podpisani na zadnji strani. Pri tem ni nezanemarljivo dejstvo, da sta kandidata v celoti sledila zahtevi navodil kandidatom pod točko 4.3., ki določa obvezno vsebino prijave in posameznih dokumentov prijave, sicer je takšno prijavo šteti za nepravilno. Vlagatelj je očitno svojo revizijsko navedbo oprl zgolj na besedilo opombe v vzorcu okvirnega sporazuma, ki vsebuje tipkarsko napako, kljub tej napaki pa besedila opombe ni mogoče nedvoumno razlagati. Nenazadnje je potrebno upoštevati dejstvo, da neskladje med točko 4.3. navodil kandidatom in besedilom opombe ne more biti v škodo kandidatoma.

Glede očitkov vlagatelja pod 3. točko naročnik ugotavlja, da iz prijave kandidatov izhaja, da se izjava kandidata v skupni prijavi ERICo Velenje, Velenje, da v poslu ne bo imel podizvajalcev, nanaša le na konkretnega kandidata, medtem ko je partner - kandidat GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst v prijavi nominiral svojega podizvajalca, kar ni v nasprotju z določili razpisne dokumentacije. V skladu z navodili kandidatom tč. IX. Prijava kandidatov v skupni prijavi vsebuje tudi izpolnjeno prilogo št. 6, kateri je priloženo tudi pismo o nameri, na podlagi katerega mora kandidat za vsakega nominiranega podizvajalca predložiti dokumentacijo, iz katere so razvidni njegovi odnosi s podizvajalci. Kakšna mora biti vsebina oziroma oblika dokumentacije, ali je to dvostranski akt, zavezujoč oziroma nezavezujoč do podizvajalca, kdo ga je dolžan podpisati ipd., razpisna dokumentacija ne določa. Res je, da pisma o nameri nista podpisala skupaj kandidat in podizvajalec, vendar se glede na določila razpisne dokumentacije tega dejstva ne more šteti v škodo kandidata. Kandidat je k prilogi št. 6 poleg pisma o nameri priložil tudi s strani nominiranega podizvajalca podpisano izjavo, da je kandidat pravočasno in pravilno poravnal svoje zapadle poslovne obveznosti. Tudi iz tega konkludentnega dejanja se da sklepati, da je nominirani podizvajalec seznanjen in pripravljen sodelovati s kandidatom kot podizvajalec. Pri tem naročnik še navaja, da iz prijave vlagatelja prav tako izhaja, da določena pisma o nameri, ki jih je prijavi priložil vlagatelj v kvalifikacijskem sistemu, tudi niso podpisana s strani kandidata in podizvajalca, pa jih naročnik ni obravnaval kot nepopolne. Naročnik prav tako zavrača trditev vlagatelja, da enostranska namera za naročnika ne more biti zadostno jamstvo, da bo kandidat delo opravil pravočasno in kvalitetno. Glede na določilo prvega odstavka 46. člena ZJN-1 ponudnik namreč v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev. Kandidat je torej v celoti odgovoren za kvalitetno in pravočasno izvedbo posla, ki ga opravi s podizvajalcem, kot če bi ga opravil sam, ne glede na to, ali sta dokument, iz katerega so razvidni odnosi s podizvajalci, podpisala oba, tako kandidat kot podizvajalec, ali le kandidat.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 20.04.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št.: ARAO-T-2116/620/060424-MV, z dne 24.04.2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o priznanju sposobnosti kandidatoma v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o postopku za priznanje sposobnosti kandidatoma ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija glede dvoma naročnika o pravočasnosti vlagateljevega zahtevka za revizijo uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil pravočasno. Ne glede na dikcijo drugega odstavka 78. člena ZJN-1, ki glasi: "Ponudnik, ki ni bil izbran, lahko vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti.", na katero se naročnik sklicuje v zvezi z dvomom o pravočasnosti zahtevka za revizijo v sklepu št.: ARAO-T-2116/620/441/06414-1, z dne 14.04.2006, s katerim je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, ima tudi ponudnik oziroma kandidat, ki je bil izbran, pravico zahtevati od naročnika dodatno obrazložitev odločitve naročnika glede ponudbe oziroma prijave konkurenčnega ponudnika oziroma kandidata. Institut dodatne obrazložitve naročnikove odločitve o oddaji naročila oziroma priznanju sposobnosti namreč tudi izbranemu ponudniku oziroma kandidatu zaradi varovanja njegovega pravnega položaja zagotavlja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja in udejanja načela zakonitosti, dostopnosti in učinkovitosti, ki so temeljna načela revizijskega postopka. Naročnik je bil zato dolžan izdati dodatno obrazložitev obvestila o priznanju sposobnosti kandidatoma v kvalifikacijskem sistemu.

Očitek vlagatelja pod 1. točko zahtevka za revizijo, da mu je bil pri vpogledu v ponudbeno dokumentacijo kandidatov onemogočen vpogled v nekaj pomembnih podatkov, s čimer je bilo kršeno načelo transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1) in načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), je Državna revizijska komisija presojala z vidika določil, ki urejajo materijo javnosti in zaupnosti podatkov v ZJN-1 in Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 54/99, 31/00, 36/00, 45/01, 59/01, 57/04, 139/04; v nadaljnjem besedilu: ZGD). ZJN-1 sicer med temeljnimi načeli javnega naročanja - načelo transparentnosti porabe javnih sredstev - v drugem odstavku 6. člena določa: "Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naroči na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom.". Hkrati pa ZJN-1 v 8. členu (Zaupnost podatkov) kot splošno izjemo od načela javnosti določa naslednje:
"(1) Naročnik mora varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis.
(2) Naročnik mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah.".

Zaupnost podatkov varuje tudi tretji odstavek 43. člena ZJN-1 (Predložitev dokazil), ki med drugim določa: "â??Naročnik mora pri tem dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih poslovnih in tehničnih tajnostih.".

ZJN-1 tudi v tretjem odstavku 78. člena (Odločitev o oddaji naročila) glede navedbe podatkov v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji javnega naročila varuje zaupnost podatkov
z naslednjim določilom: "Naročnik sme zavrniti zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve delno ali v celoti, če bi bilo lahko razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika ali če bi lahko sporočeni podatki vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili tega zakona o varstvu podatkovâ??.".

Iz zapisanega je razvidno, da so postopki javnega naročanja načeloma javni, da pa mora naročnik pri posredovanju podatkov presojati morebitno zaupnost posameznih delov ponudbene dokumentacije in varovati zaupnost podatkov, v kolikor jih kot take označi oziroma določi ponudnik oziroma kandidat. Naročnik mora skladno z določilom 8. člena ZJN-1 predvsem upoštevati določilo 39. člena ZGD, kjer je določeno, da za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom. Poslovna skrivnost je lahko vsak podatek, ki je za določeno podjetje specifičen, zanj pomeni konkurenčno prednost v kakršnem koli pogledu in je (oziroma sme biti) po volji podjetja znan le določenemu krogu ljudi. K temu pa je potrebno dodati, da za obravnavanje določenih podatkov (dejstev, ki zadevajo poslovanje podjetja in za to podjetje pomenijo konkurenčno prednost) kot zaupnih v smislu določil 39. in 40. člena ZGD ni vedno potrebno, da jih podjetje izrecno določi s pisnim sklepom kot poslovno skrivnost. ZGD namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da "ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prejšnjega odstavka, se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe so odgovorni za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov.". Navedeno pomeni, da je kot poslovno skrivnost v smislu določil 39. člena ZGD potrebno obravnavati ne samo tista dejstva (podatke), ki jih je kot take izrecno (s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD) določilo podjetje (subjektivni kriterij), temveč tudi določena dejstva (podatke), ki jih kot takšne določa sam zakon (objektivni kriterij) - to pa so v skladu z zakonom vsi tisti "podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba". K varovanju podatkov ZGD zavezuje tako osebe znotraj podjetja kot tudi osebe izven družbe (drugi odstavek 40. člena ZGD) s tem, ko določa odgovornost teh oseb za kršitev, "â??če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti za to, da je podatek poslovna skrivnost". Odgovornost navedenih oseb za varstvo poslovne skrivnosti je krivdna in se presoja po tem, ali je v konkretnem primeru (upoštevaje spremljajoče okoliščine vsakega posameznega primera) potreba po varstvu določenih podatkov "očitna" - to pa pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu subjektu (družbeniku, delavcu, članu organov družbe ali drugi odgovorni osebi) jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. ZGD v tretjem odstavku 40. člena tudi prepoveduje "ravnanje, s katerim bi osebe izven družbe poskušale v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost družbe". Potrebno je torej poudariti, da ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost celotne ponudbe oziroma prijave, v kolikor pa kot zaupno določi del ponudbe oziroma prijave, je naročnik dolžan upoštevati njegovo voljo. Odgovornost naročnika je, da varuje podatke ponudnika, ki predstavljajo poslovno skrivnost.

Naročnik mora torej biti pri presoji ugotavljanja dopustnosti vlagatelja po vpogledu v posamezne dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika oziroma prijave kandidata, ki mu je bila priznana sposobnost, pozoren na to, ali so ti podatki deležni režima pravnega varstva, kot ga določata 39. in 40. člen ZGD. Glede na navedene zakonske določbe Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ne le ni dolžan, temveč ne sme dovoliti vpogleda v zahtevane dele ponudbene dokumentacije oziroma prijave, če je tako določeno s pisnim sklepom iz prvega odstavka 39. člena ZGD, ali če gre za podatke, za katere je očitno, da bi ponudniku nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

Pri presoji revizijske navedbe vlagatelja, da mu ni bil omogočen vpogled v del ponudbene dokumentacije oziroma prijave kandidatov, to je bonitetna poročila, izkaz o povprečnem letnem prometu, referenčne vsote in izvor opreme, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta del prijave kandidatov predstavlja poslovno skrivnost v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD, zato je bil naročnik v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi določbami dolžan ta del prijave varovati kot poslovno skrivnost in ni smel dovoliti vpogleda vanjo. Z razkritjem podatkov prijave kandidatov, v katere naročnik ni dovolil vpogleda, bi namreč lahko nastala kandidatoma občutna škoda, zato naročnik ni smel dovoliti vpogleda v te podatke. Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v prijavo kandidatov tako, da je le-ta lahko ugotovil, da sta kandidata predložila obvezne dokumente, zahtevane v razpisni dokumentaciji, točki 4.3. navodil kandidatom za oddajo prijave za pridobitev statusa kvalificiranega kandidata, kot je razvidno iz zapisnika vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, z dne 17.03.2006, v povezavi z dopisom naročnika, z dne 15.03.2006, s katerim je vlagatelja obvestil o možnosti vpogleda v prijavo kandidatov. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji, točki 4.3. navodil kandidatom določil "Seznam obveznih dokumentov za prijavo na kvalifikacijsko listo", kjer je med drugim zahteval predložitev naslednjih dokumentov:
- bonitetno informacijo (bodisi BON 1 ali BON 2 ali BON 1/P) ali potrdila vseh bank, pri katerih ima kandidat odprt transakcijski račun;
- izpolnjeno, potrjeno in podpisano prilogo št. 4 - Izjava o letnem prometu;
- pisno izjavo kandidata (priloga št. 5), za kadrovsko in tehnično zmogljivost vključno z dodatki A, B in C k prilogi 5;
- dokazilo/a (pozitivno referenčno potrdilo) o referencah kandidata (po vzorcu priloge št. 7).
Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da kandidata nista predložila vseh zahtevanih obveznih dokumentov, niti ne navaja morebitne pomanjkljivosti predloženih dokumentov, v katere mu je bil omogočen vpogled. Iz navedenega sledi, da je vlagatelj z vpogledom v prijavo kandidatov lahko ugotovil, da sta kandidata izpolnila zahtevo naročnika po predložitvi obveznih dokumentov in dokazil, zahtevanih v razpisni dokumentaciji, točki 4.3. navodil kandidatom.

Državna revizijska komisija glede na opisano dejansko stanje ugotavlja, da naročnik s tem, ko vlagatelju ni dovolil vpogleda v nekatere dele prijave vlagateljev s finančnimi in osebnimi podatki ter podatki o lastništvu oziroma pravnem naslovu pridobitve tehnične opreme, ki predstavljajo poslovno skrivnost, ni kršil določil ZJN-1, kot mu očita vlagatelj, saj je pri vpogledu v prijavo in posredovanju podatkov ravnal skladno z zakonskimi določili. Razkritje navedenih podatkov bi lahko negativno vplivalo na konkurenčno prednost kandidatov in jima s tem povzročilo občutno škodo. Naročnik pa je vlagatelju tudi omogočil vpogled v dokumente, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev, zahtevanih v razpisni dokumentaciji in sicer kadrovske zmogljivosti kandidatov z izobrazbeno strukturo ključnih kadrov ter tehnično opremljenost z navedbo vrste opreme, potrebne za izvedbo predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik pri varovanju podatkov kandidatov kot poslovno skrivnost ravnal v skladu z določilom drugega odstavka 40. člena ZGD, zato mu ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-1. Državna revizijska komisija pa v zvezi s sklicevanjem vlagatelja na predhodno sprejeti odločitvi Državne revizijske komisije pripominja, da se vlagatelj nepravilno sklicuje na ti odločitvi, ker sta temeljili na drugačnem dejanskem stanju. Ob vsem navedenem je Državna revizijska komisija v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala revizijsko navedbo vlagatelja pod 2. točko zahtevka za revizijo, da okvirni sporazum kandidatov ni ustrezno žigosan, zaradi česar je prijava kandidatov nepravilna in bi jo naročnik moral zavrniti. Glede na vlagateljevo navedbo, da je naročnik v navodilih kandidatom zahteval, da mora biti vsak list parafiran in žigosan, slednje pa je bilo navedeno le na zadnji strani, ne pa na vseh listih, je Državna revizijska komisija preverila zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji glede obveznosti žigosanja okvirnega sporazuma. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, navodilih kandidatom v točki 4.3. "Seznam obveznih dokumentov za prijavo na kvalifikacijsko listo" zahteval tudi predložitev naslednjega dokumenta:
"vzorec okvirnega sporazuma, ki ga mora kandidat podpisati in žigosati ter parafirati vsako njegovo stran posebej (v primeru skupne ponudbe morajo podpisati in žigosati ter parafirati okvirni sporazum vsi partnerji)".

Iz vpogleda v prijavo kandidatov je razvidno, da sta kandidata predložila okvirni sporazum za izvajanje storitev terenskih raziskav na potencialnih lokacijah v Republiki Sloveniji, za prostorsko umestitev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO), v postopku priprave državnega lokacijskega načrta (DLN) za odlagališče NSRAO. Vsaka stran predloženega okvirnega sporazuma je parafirana s strani obeh kandidatov, zadnjo stran pa sta podpisala in žigosala oba kandidata. Iz okvirnega sporazuma, priloženega v prijavi kandidatov, je torej razvidno, da sta kandidata ravnala v skladu z zahtevo naročnika iz razpisne dokumentacije, točke 4.3. navodil kandidatom.

Vlagatelj je očitek, da ni bil vsak list okvirnega sporazuma, ki sta ga prijavi priložila kandidata, žigosan, očitno oprl na besedilo opombe, navedene na prvi strani obrazca okvirnega sporazuma, kot sestavnega dela razpisne dokumentacije, ki se glasi:
"Okvirni sporazum mora kandidat izpolniti, parafirati vsako njegovo stran posebej ter jo žigosati in podpisati, s čimer potrjuje, da se strinja z vsebino okvirnega sporazuma.".

Navodilo naročnika, navedeno v opombi obrazca okvirnega sporazuma, se razlikuje od navodila, navedenega v točki 4.3. navodil kandidatom tako, da je v opombi namesto besedice "ga" zapisana besedica "jo", zaradi česar je vlagatelj pomen tega besedila tolmačil tako, da je treba vsako stran sporazuma tudi žigosati. V kolikor se besedilo v opombi, navedeni na obrazcu okvirnega sporazuma, razlaga tako, da mora biti vsaka stran sporazuma žigosana, bi dobesedna razlaga besedila te opombe pomenila, da je potrebno vsako stran okvirnega sporazuma ne le žigosati in parafirati, ampak tudi podpisati. Takšna razlaga besedila opombe pa je povsem nelogična, saj je iz smisla besede "podpisati" povsem jasno, da je treba dokument podpisati na zadnji strani in ne na vsaki strani sporazuma, zato je tudi iz besedne zveze "žigosati in podpisati" nedvoumno jasno, da je treba okvirni sporazum žigosati na zadnji strani in ne na vsaki strani. Nelogična je tudi razlaga, da je treba vsako stran okvirnega sporazuma parafirati, žigosati in podpisati, saj bi se v tem primeru kumulirala parafa in podpis na vsaki strani sporazuma, kar je očitno povsem nepotrebno. Da je treba parafirati vsako stran okvirnega sporazuma, zadnjo stran pa opremiti z žigom in podpisom, je povsem jasno razvidno iz obrazca okvirnega sporazuma, priloženega razpisni dokumentaciji, ki je oblikovan tako, da mora kandidat navesti svoj naziv (ime), naslov in odgovorno osebo na zadnji strani, kot je to navedeno za naročnika, kjer se mora odgovorna oseba kandidata podpisati, zato mora biti ta stran opremljena z žigom.

Državna revizijska komisija glede na zgoraj navedena dejstva ne more slediti vlagatelju, da bi kandidata morala okvirni sporazum glede na zahtevo navodil kandidatom žigosati na vsaki strani, ampak se pridružuje navedbi naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, da je besedilo v opombi obrazca okvirnega sporazuma spremenjeno zaradi tehnične oziroma prepisne napake. Glede na opisano dejansko stanje Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta kandidata pri parafiranju, podpisovanju in žigosanju okvirnega sporazuma sledila naročnikovi razpisni dokumentaciji, navodilom kandidatom v točki 4.3. in njune prijave ni mogoče šteti kot nepravilne, zato je v tem delu zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

V zvezi z navedbo vlagatelja pod 3. točko zahtevka za revizijo, da je prijava kandidatov nepravilna in sama s seboj v nasprotju, ker je kandidat ERICo Velenje, Velenje v prijavi navedel, da v poslu ne bo podizvajalcev, medtem ko je GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst predložil pismo o nameri za podizvajanje s firmo U-Series S.r.l. iz Bologne, ki ga je podpisal le kandidat GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst, kar pomeni enostransko izjavo kandidata, ki ne more biti zadostno jamstvo za pravočasno in kvalitetno izvedbo posla, je Državna revizijska komisija preverila ustrezna določila naročnikove razpisne dokumentacije in dokumentacijo prijave kandidatov. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, navodilih kandidatom glede izpolnjevanja pogojev za ugotavljanje sposobnosti v točki IX. "Podizvajalci" zapisal naslednjo zahtevo:
"V primeru, da bo kandidat v prijavi nominiral podizvajalce, mora izpolniti še Prilogo št. 6, in za vsakega od nominiranih podizvajalcev priložiti dokumentacijo, iz katere so razvidni njegovo odnosi s Podizvajalci (Pismo o nameri) ali pisno izjavo, da bo dela izvajal sam in da nima Podizvajalcev. Kandidat mora predložiti tudi pisne izjave vseh svojih v prijavi navedenih podizvajalcev, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, da je kandidat pravočasno in pravilno poravnal svoje zapadle poslovne obveznosti.".

Iz zgoraj citiranega določila razpisne dokumentacije je razvidno, da se navodilo glede sodelovanja podizvajalcev pri izvedbi predmetnega javnega naročila nanaša na posameznega kandidata in ne na skupino partnerjev v skupni prijavi. Kandidata sta zato ravnala skladno z razpisno dokumentacijo, ko sta podala ločeni izjavi glede sodelovanja podizvajalcev. Kandidat ERICo Velenje, Velenje je v prilogi št. 6 dal izjavo, da bo vsa dela, za katera se prijavlja in so predmet tega razpisa, izvajal sam ter da za izvedbo teh del nima podizvajalcev. Kandidat GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst pa je v prilogi št. 6 zapisal, da bo za nekatera dela, ki jih je naštel v točkah 1. do 5., angažiral podizvajalca U-Series S.r.l., Bologna. GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst je skladno z razpisno dokumentacijo priložil za nominiranega podizvajalca pismo o nameri, v katerem je navedel, da bo, v kolikor mu bo dodeljeno predmetno javno naročilo, dal v podzakup in zaupal delno izvedbo posla firmi U-Series S.r.l., Bologna. Navedeni kandidat je prilogi št. 6 prav tako priložil v razpisni dokumentaciji zahtevano pisno izjavo podizvajalca U-Series S.r.l., Bologna, da je kandidat pravočasno in pravilno poravnal svoje zapadle poslovne obveznosti. Iz navedenih dokumentov je torej razvidno, da je kandidat GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst pri pripravi prijave sledil zahtevam naročnika, določenim v razpisni dokumentaciji glede nominiranja podizvajalcev. Pismo o nameri, ki ga je predložil kandidat GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst, je dejansko podpisal le navedeni kandidat, vendar je treba ugotoviti, da naročnik niti v navodilih kandidatom, niti v opombi glede izpolnitve teh navodil, navedenih na obrazcu priloga št. 6, ni zahteval, da mora pismo o nameri podpisati tudi nominirani podizvajalec. Naročnik je zahteval le predložitev pisma o nameri, iz katerega so razvidni njegovi odnosi s podizvajalci, vsebine pisma o nameri pa naročnik ni določil, prav tako ni zahteval, da mora pismo o nameri podpisati tudi nominirani podizvajalec.

Očitek vlagatelja, da pismo o nameri, ki ga je prijavi priložil kandidat GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst, v katerem je navedel, da bo za podizvajalca angažiral firmo U-Series S.r.l. iz Bologne, ki ga je podpisal le kandidat GEOKARST ENGINEERING S.r.l., Trst, pomeni enostransko izjavo, ki ne more biti zadostno jamstvo za pravočasno in kvalitetno izvedbo posla, v smislu ZJN-1 ni utemeljen. Državna revizijska komisija opozarja, da je za izvedbo javnega naročila v skladu z zakonom v celoti odgovoren ponudnik oziroma kandidat. ZJN-1 v prvem odstavku 46. člena namreč določa naslednje: "Naročnik pri ugotavljanju sposobnosti za izvedbo javnega naročila lahko od ponudnikov zahteva, da v ponudbi navedejo, v kolikšnem delu bodo izvedbo javnega naročila oddali podizvajalcu. Ponudnik v razmerju do naročnika v celoti odgovarja za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev.". Zapisano pomeni, da tudi v primeru, če podizvajalec, ki ga je v prijavi navedel kandidat, ne bi izpolnil dela javnega naročila, za katerega ga je angažiral kandidat, bi za izvedbo tega dela javnega naročila odgovarjal kandidat. Obveznost za pravočasno in kvalitetno izvedbo posla nasproti naročniku zato po dodelitvi javnega naročila v celoti prevzame kandidat, ne glede na to, da je za določena dela nominiral podizvajalca, saj podizvajalec ne vstopa v poslovni odnos z naročnikom.

Državna revizijska komisija tudi poudarja, da od ponudnika oziroma kandidata pri pripravi ponudbe oziroma prijave ni mogoče zahtevati, da v ponudbi oziroma prijavi navede več podatkov, kot jih je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji. Ne/pravilnost posamezne ponudbe oziroma prijave je zato mogoče presojati zgolj na podlagi določil razpisne dokumentacije. V obravnavanem primeru to pomeni, da je naročnik pravilnost prijave kandidatov lahko preverjal le na podlagi izpolnjevanja zahtev, zapisanih v razpisni dokumentaciji, ki pa sta jih, kot je bilo zgoraj ugotovljeno, kandidata izpolnila.

Državna revizijska komisija je glede na opisano dejansko stanje ugotovila, da iz razlogov, navedenih v zahtevku za revizijo, prijave kandidatov ni mogoče šteti za nepravilno, zato je zahtevek za revizijo v tem delu zavrnila kot neutemeljen.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji zahtevka za revizijo ugotovila, da naročniku v postopku priznanja sposobnosti za oddajo predmetnega javnega naročila ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-1, ki jih v zahtevku zatrjuje vlagatelj, je v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12.05.2006

Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članicaDržavnerevizijskekomisije



Vročiti:
- Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53, Ljubljana
- Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, Ljubljana
- ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, Koroška 58, Velenje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana