018-143/2006 Pošta Slovenije d.o.o.

Številka: 018-143/06-34-1290

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici Vidi Kostanjevec, ob sodelovanju svetovalke Milene Basta, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "storitve revizije poslovanja Pošte Slovenija d.o.o.", na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila odvetnica Klavdija Erjavec, Slomškova ul. 2, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.05.2006

ODLOČILA

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep o zavrženju, z dne 18.04.2006.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti skladno z določilom 16. člena ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je dne 15.03.2006 sprejel sklep št. 6/35-1940/1/06 o začetku postopka oddaje javnega naročila za "storitve revizije poslovanja Pošte Slovenija d.o.o.". Predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 31/06, z dne 24.03.2006, pod številko objave Ob. 8379/06.

Vlagatelj je pred rokom za oddajo ponudb dne 14.04.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da zahteva naročnika, ki jo je določil kot pogoj za priznanje sposobnosti, da mora imeti ponudnik najmanj 6 zaposlenih v rednem delovnem razmerju, od tega mora imeti zaposlenega najmanj enega pooblaščenega revizorja in najmanj dva revizorja, povzroča neupravičeno diskriminacijo ponudnikov, ki zaposlujejo med 6 in 10 zaposlenih. Nadalje vlagatelj kot sporno izpostavlja razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na zahtevo, da je v postopku oddaje javnega naročila potrebno upoštevati "Načrt javnih naročil Pošte Slovenije d.o.o. za leto 2006" (v nadaljevanju: Načrt). Vlagatelj navaja, da se predmetno javno naročilo nanaša na revizijo poslovanja naročnika pred letom 2006, zato bi lahko imel Načrt vpliv le v primeru retroaktivnosti. Vlagatelj še navaja, da je Načrt poizkušal pridobiti na več načinov, med drugim tudi na spletni strani naročnika, vendar ga ni uspel pridobiti, zato mu vsebina dokumenta ostaja neznana. Pogoj za sodelovanje v postopku je predložitev izpolnjenega in podpisanega vzorca "Izjava o sprejemanju pogojev iz razpisne dokumentacije", del katere je tudi Načrt, kar bi pomenilo, da ponudnik prevzema obveznosti, vsebina katerih mu je neznana, to pa nasprotuje načelu poštenosti oz. pravičnosti obligacijskih razmerij. Vlagatelj še dodaja, da je naročnik na vprašanje zainteresiranega ponudnika, kje je mogoče dobiti Načrt, odgovoril, da Načrt zavezuje le naročnika in ni navedel, kje je dokument mogoče pridobiti. Vlagatelj kot sporno izpostavlja tudi edino merilo najnižje cene, saj naročnik v razpisni dokumentaciji ne navaja, kolikšno število pogodb oz. drugih dokumentov bo moral izbrani ponudnik pregledati oz. to določa le na nekaterih mestih. Po oceni vlagatelja zaradi nedoločene kvantitativne specifikacije predmeta javnega naročila naročnik ne more pridobiti primerljivih ponudb. V zahtevku za revizijo vlagatelj naročniku očita, da je določil prekratek rok za predložitev ponudb, saj je od dneva pošiljanja zahteve za objavo v Uradnem listu in do roka za predložitev ponudb minilo samo 29 dni, kar nasprotuje določilu 60. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04, v nadaljevanju; ZJN-1). Kot slednje vlagatelj izpostavlja zahtevo razpisne dokumentacije, ki se nanaša na možnost, da lahko skupina izvajalcev predloži skupno ponudbo. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni natančno določil, katere pogoje mora izpolnjevati vsak od ponudnikov v skupnem nastopu in katere pogoje morajo izpolnjevati vsi ponudniki ob skupnem nastopu. Naročnik je šele na osnovi vprašanj potencialnih ponudnikov, dne 14.04.2006, natančneje določil pravila, ki jih morajo upoštevati ponudniki na skupnem nastopu. Vlagatelj pa je tudi navedel, da navedb, ki se nanašajo na skupno ponudbo ne gre razumeti v smislu, da namerava oddati skupno ponudbo, saj bi v tem primeru zahtevek za revizijo morali vložiti vsi ponudniki, ki nameravajo vložiti skupno ponudbo.
Vlagatelj predlaga, da se v celoti razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj priglaša povračilo stroškov v višini 3000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, materialne stroške v višini 2%, povečano za 20% DDV in strošek vplačane takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 18.04.2006 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zavrgel. Za izvedbo javnega naročila je potrebno, da ima ponudnik licenco za pooblaščenega revizorja in je vpisan v register pooblaščenih revizorjev. V sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo naročnik navaja, da vlagatelj ne izpolnjuje osnovnih pogojev in prve in druge točke 42. člena ZJN-1. Nadalje naročnik navaja, da bi vlagatelj, ki je sicer odvetnik lahko opravil samo del razpisanega javnega naročila, naročnik pa oddaja javno naročilo kot celoto. Naročnik navaja, da bi vlagatelj (odvetnik) lahko kandidiral za dodelitev naročila samo v skupni ponudbi, za katero pa po naročnikovem mnenju vlagatelj ni izkazal pooblastila ostalih ponudnikov, s katerimi namerava predložiti skupno ponudbo oz. da nastopa v imenu kateregakoli drugega ponudnika, ter da je v zahtevku za revizijo navedel, da ne namerava oddati skupne ponudbe, za kar je naročnik mnenja, da je v nasprotju z določilom 9. člena ZRPJN.

Vlagatelj je dne 24.04.2006 vložil pritožbo, v kateri navaja, da mu glede na vložitev zahtevka za revizijo pred rokom za oddajo ponudb ni potrebno izkazovati kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti, saj je to ena izmed revizijskih navedb. Nadalje vlagatelj navaja, da lahko odvetnik, kot vsak drug gospodarski subjekt zaposluje kadre, zato ni ovir, da ne bi zaposloval revizorja, pooblaščenega revizorja oz. ocenjevalca podjetij. Vlagatelj dodaja, da je naročnik šele, dne 14.04.2006, štiri dni pred rokom za oddajo ponudb natančneje določil, katere pogoje morajo izpolnjevati ponudniki, ki oddajo skupno ponudbo, pri čemer izpostavlja določilo 25. člena ZJN-1.
Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu celotne dokumentacije predmetnega javnega razpisa, je Državna revizijska komisija, skladno z določilom tretje alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno z določilom prvega odstavka 13. člena ZRPJN mora naročnik po prejemu zahtevku za revizijo preveriti, ali je je-ta pravočasen in ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena istega zakona. V kolikor je zahtevek za revizijo vložen prepozno ali ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, naročnik skladno z določilom drugega odstavka 13. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrže.

Državna revizijska komisija je preverila, ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenega določila izhaja, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo, za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti, da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda. V kolikor se v posameznem revizijskem postopku oddaje javnega naročila ugotovi, da ima vlagatelj dejanske možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, ter s tem možnost pridobitve javnega naročila, mu je potrebno, skladno z določilom prvega odstavka 9. člena ZRPJN, priznati procesno upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo in o vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločiti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dvignil razpisno dokumentacijo, s čemer je izkazal svoj vsaj potencialni interes za dodelitev naročila. V predmetnem revizijskem postopku naročnik v sklepu, z dne 18.04.2006, navaja, da vlagatelju ni moč priznati aktivne legitimacije, saj naj le-ta ne bi izpolnjeval kadrovskih pogojev in sam opravil revizije poslovanja naročnika. V zahtevku za revizijo vlagatelj med drugim naročniku očita nepravilnost in nezakonitost razpisne dokumentacije v delu, kjer se le-ta nanaša na izpolnjevanje kadrovskih zahtev in določnost zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki pri oddaji skupne ponudbe. Vlagatelj je v zahtevku za revizijo nedvomno izkazal, da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, saj lahko, v kolikor bi se navedene kršitve izkazale za utemeljene, bistveno vplivajo na pravni položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelju ni mogoče odreči aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka zaradi naročnikove ugotovitve, da le-ta ne izpolnjuje v razpisni dokumentaciji določenih pogojev, saj slednji v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje prav nedopustnost teh pogojev.
Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj izpolnil oba pogoja, ki jih za priznavanje procesnega upravičenja za vložitev zahtevka za revizijo zahteva določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN, zato mu je potrebno le-tega tudi priznati.

Upoštevajoč zapisano, Državna revizijska komisija ne more slediti ugotovitvi naročnika, da vlagatelj ni aktivno legitimiran kot stranka v postopku in zato ni upravičen vložiti revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral v obravnavanem revizijskem postopku naročnik ravnati skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, ki med drugim določa, da naročnik po preverjanju procesnih predpostavk, odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zahtevek za revizijo zavrne. Glede na to, da je vlagatelju, skladno z določilom prvega odstavka 9. člena ZRPJN, potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo bi se moral naročnik do vlagateljevih navedb opredeliti in vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločati. Naročnik mora tako, skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, meritorno odločiti o vloženem zahtevku za revizijo in vsebinsko odgovoriti na vse njegove navedbe, saj se postopek pred Državno revizijsko komisijo lahko nadaljuje le v primerih, kot jih predvidevata določilo drugega odstavka 16. člena in prvega odstavka 17. člena ZRPJN, zato je Državna revizijska komisija pritožbi vlagatelja ugodila.

Glede na navedeno, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnikova odločitev, s katero je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo v nasprotju z določili ZPRJN, zato je sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 18.04.2006, razveljavila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 05.05.2006

Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Klavdija Erjavec, Slomškova ul. 2, Ljubljana
- Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana