018-134/2006 Mestna občina Koper

Številka: 018-134/2006-32-1224

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 11. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata, ter člana Jožefa Kocuvana in članice mag. Metke Cerar kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za zagotavljanje prehrane za potrebe Osnovne šole Koper v šolski kuhinji, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje CAMST 2000 d.o.o., Vojkovo Nabrežje 38, Koper, ki ga zastopa odvetnica Dolores Maučec, Cesta Zore Perello Godina 3, Koper (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Koper, Verdijeva 10, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 25.04.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Predlog naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se zavrže.

2. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je javni razpis za predmetno javno naročilo je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. št. 6/06, z dne 20.1.2006, pod št. objave Ob-425/06.

Naročnik je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 600-10/2006, z dne 03.03.2006, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje SODEXHO d.o.o., Železna cesta 16, Ljubljana.

Vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 22.03.2006, vložil zahtevek za revizijo, z dne 03.04.2006, v katerem navaja kršitve načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1)), kršitev načela enakopravnosti (7. člen ZJN-1) in kršitev drugega odstavka 50. člena ZJN-1. Vlagatelj nadalje navaja določila razpisne dokumentacije in posebej citira merila predmetnega razpisa ter ponavlja ugotovitve iz naročnikove dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik z merilom "strokovna priporočila/reference" kršil temeljno načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki ter načelo enakopravnosti. Naročnik je tudi določil, da strokovnih priporočil iz tujine ne bo upošteval, kar je diskriminatorno. Vlagatelj predlaga, da se predmetno javno naročilo v celoti razveljavi in se postopek ponovi tako, da se postavi pogoje, ki so za posamezne ponudnike nediskriminatorni in da se zagotovi enakopravno obravnavo vseh ponudnikov. Vlagatelj tudi zahteva, da naročnik merila za ugotavljanje ekonomsko najugodnejše ponudbe ponovno in predmetu javnega naročila sorazmerno ovrednoti.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, z dne 13.04.2006, s katerim je le-tega zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja določila 5. in 51. člena ZJN-1 ter določila razpisne dokumentacije. Naročnik pojasnjuje namen postavitve meril ter končno dodaja, da je vlagateljev zahtevek za revizijo zamujen in ga kot takšnega ni več mogoče presojati. Naročnik se sklicuje na določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN ter navaja, da se je vlagatelj s celotno vsebino razpisne dokumentacije, torej tudi s pogoji in merili seznanil ob prevzemu razpisne dokumentacije, pred potekom roka za predložitev ponudbe je dvakrat zahteval pojasnila razpisne dokumentacije, vendar zahtevka za revizijo ni vložil.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 19.04.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj zahteva povračilo stroškov postopka.

Z dopisom, z dne 20.04.2006, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila ter posredoval predlog za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN ter prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Naročnik je v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN Državni revizijski komisiji predlagal sprejem sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je odločitev o naročnikovem predlogu, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, sprejela hkrati z meritorno odločitvijo o zahtevku za revizijo, upoštevaje temeljna načela iz 3. člena ZRPJN, predvsem načelo hitrosti, ter interes naročnika, da Državna revizijska komisija o zahtevku za revizijo čimprej odloči. Ker je Državna revizijska komisija, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, je s takšno odločitvijo Državne revizijske komisije odpadel tudi razlog (causa) za izdajo predlaganega sklepa. Glede na vsebinsko odločitev Državne revizijske komisije o predmetnem zahtevku za revizijo le-ta ugotavlja, da je odločanje o naročnikovem predlogu za izdajo sklepa o nesuspenzivnosti brezpredmetno, zato ga je Državna revizijska komisija zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je pri presoji zahtevka za revizijo najprej obravnavala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na vsebino razpisne dokumentacije. V zvezi s temi vlagateljevimi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija poudarja, da lahko v skladu s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN ponudnik vloži zahtevek za revizijo v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, razen če ZJN-1 in ta zakon ne določata drugače. Ker se zainteresirani ponudnik z vsebino razpisne dokumentacije in določitvijo meril za izbiro najugodnejše ponudbe ter načinom ocenjevanja ponudb seznani že ob dvigu in pregledu razpisne dokumentacije, skuša ZRPJN preprečiti situacije, ko ponudnik ob pregledu sicer opazi sporna oziroma domnevno nezakonita določila razpisne dokumentacije, vendar zoper njih ne reagira takoj, ker pričakuje ugoden izid, zahtevek za revizijo pa vloži šele potem, ko se postopek oddaje javnega naročila zanj ne konča ugodno. Peti odstavek 12. člena ZRPJN zato določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Navedeno pomeni, da vlagatelj po roku, določenem za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more vložiti zahtevka za revizijo glede elementov, ki jih je v objavi javnega razpisa ali v razpisni dokumentaciji določil naročnik. Določila javnega razpisa in vsebine razpisne dokumentacije postanejo po tem trenutku aksiom, vlagatelj pa je prekludiran v možnosti njihovega izpodbijanja. Meritorna presoja revizijskih navedb glede vsebine razpisne dokumentacije torej v tej fazi postopka ni več mogoča.

Vlagateljevi očitki, ki posegajo v razpisne pogoje in vsebino razpisne dokumentacije oziroma ki se nanašajo na oceno, da bi moral naročnik merila za izbiro najugodnejše ponudbe določiti drugače ter da bi moral zagotoviti gospodarnejšo in učinkovitejšo porabo javnih sredstev, so torej skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN prepozni in jih posledično po vsebini ni mogoče obravnavati. Vlagatelj je bil z vsebino razpisne dokumentacije seznanjen že na samem začetku postopka, to je od dne prejema izvoda razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, trenutek, na katerega je vezan prekluzivni učinek petega odstavka 12. člena ZRPJN, pa je rok za oddajo ponudb. Če bi torej vlagatelj imel namen oporekati naročnikovim zahtevam v razpisni dokumentaciji, bi moral zahtevek za revizijo postopka oddaje predmetnega javnega naročila (iz razlogov, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije) vložiti v času, ko bi revizijska odločitev še lahko privedla do odprave očitanih nepravilnosti (če bi bilo ugotovljeno, da so očitki vlagatelja v zvezi s tem utemeljeni). Ker je vlagatelj izrazil svoje očitke naročniku v zvezi z razpisnimi pogoji šele po tem, ko je le-ta že zaključil postopek oddaje predmetnega javnega naročila z izdajo odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, je potrebno šteti, da so te navedbe vlagatelja v smislu določil ZRPJN formalno prepozne oziroma da je njegov zahtevek v tem smislu zamujen in ga zato v tem delu ni več mogoče meritorno presojati.

Glede vlagateljeve navedbe, da je izpolnjevanje pogojev iz razpisne dokumentacije iz 4. poglavja, zlasti pa iz točke 4.9 zadostno zagotovilo, da vlagatelj izpolnjuje zahteve glede zagotavljanja kakovostne storitve, Državna revizijska komisija poudarja, da odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila oziroma katerih namen je zgolj ugibanje o določenih dejstvih, v revizijskem postopku ni mogoče slediti. Vlagatelj mora, skladno z določili 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04), zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za t.i. pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Ker vlagatelj v tem delu kršitev ni konkretiziral, je Državna revizijska komisija obravnavano navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 25.04.2006

Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Mestna občina Koper, Verdijeva 10, Koper,
- Dolores Maučec, Cesta Zore Perello Godina 3, Koper,
- SODEXHO d.o.o., Železna cesta 16, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana