Na vsebino
EN

018-136/2006 Ministrstvo za zdravje - 11. člen

Številka: 018-136/06-35-1203
Datum sprejema: 24. 4. 2006

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) in prvega odstavka 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05) po predsedniku dr. Aleksiju Mužini, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije oddaje javnega naročila za II. fazo oddaje naročila blaga po omejenem postopku za dobavo zdravil za prvo šestmesečno obdobje, začetega na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SALUS d.d., Mašera SpasiÄ"eva ul. 10, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, dne 24.4.2006

odločila:

Predlog naročnika za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je s povabilom z dne 6.3.2006 kandidate povabil k predložitvi ponudb v II. fazi oddaje naročila blaga po omejenem postopku za dobavo zdravil za prvo šestmesečno obdobje.

Vlagatelj je z vlogo z dne 18.4.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zahteva razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Navaja, da se je glede načina oblikovanja cen spremenila zakonodaja in da po novem zakonski predpis določa ceno, po kateri se morajo prodajati zdravila, zato vlagatelj niti ne ve, kakšne bodo cene medsebojno zamenljivih zdravil. Cena zato ne more biti merilo, prav tako niso v skladu z veljavnimi predpisi tiste določbe razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na cene. Po mnenju vlagatelja bi tudi moralo biti jasno, za kakšne količine posameznih zdravil bo posamezna bolnišnica sklenila pogodbo, saj opaža velika odstopanja od dejanskih količin. Vlagatelj se ne strinja z navodili za delo s programom MZ RS-JN (zdravila), navaja pa tudi, da morajo ponudniki predložiti bančno garancijo, katere rok veljavnosti je en dan več od datuma, določenega za veljavnost ponudb. Prav tako se ne strinja z rokom in krajem dobave ter navaja, da povabilo za oddajo ponudbe ni podpisano.

Naročnik je z vlogo z dne 21.4.2006 Državni revizijski komisiji na podlagi 11. člena ZRPJN predlagal, da sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Predlog utemeljuje z navedbo, da je glede možnosti nabave zdravil brez upoštevanja Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04) pridobil mnenji Agencije za zdravila RS ter Službe za javna naročila, koncesije in gospodarske javne službe Ministrstva za finance, ki potrjujeta pravilnost njegovega ravnanja. Naročnik je po odpiranju prijav prejel potrjene naročene količine s strani naročnikov in jih vnesel v specifikacijo, po opaženem odstopanju pa je spremenil razpisno dokumentacijo in ponudnike obvestil o podaljšanju roka za oddajo ponudb na 22.5.2006. Naročnik pojasnjuje, da zahteva po določitvi vrstnega reda zdravil s ponujeno enako ceno izhaja iz določila razpisne dokumentacije, ki določa, da bo naročnik v primeru ponujenih več bistveno podobnih zdravil izbral 90% cenejšega zdravila ter 10% drugega najcenejšega zdravila. Glede roka veljavnosti ponudb naročnik navaja, da mora upoštevati tudi morebitne zahtevke za revizijo, glede podpisa povabila pa, da je bilo slednje posredovano v elektronski obliki, arhivski izvod pa je podpisan.

Po pregledu predložene dokumentacije o javnem naročilu Državna revizijska komisija ni ugodila naročnikovemu predlogu, naj sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da ZRPJN kot osnovno pravilo določa suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija tako praviloma ugotoviti, ali so izpolnjeni naslednji pogoji: obstajati mora dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode; pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje postopka močnejši od razlogov za zadržanje; iz prima facie pregleda zahtevka za revizijo mora biti razvidno, da revizijski razlogi, ki jih navaja vlagatelj, niso utemeljeni.

V predmetnem postopku Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v predlogu za izdajo sklepa o nezadržanju postopka ni navedel nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ocenjevati, ali obstaja možnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve le-te, niti ni navedel, v čem je javni interes za nadaljevanje postopka in zakaj naj bi bil v konkretnem primeru javni interes močnejši od interesa vlagatelja zahtevka za revizijo, da mu je zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga zagotavlja ZRPJN. Naročnik v obrazložitvi svoje vloge navaja le argumente, na podlagi katerih naj bi bil vloženi zahtevek za revizijo domnevno neutemeljen, ni pa navedel nobenih konkretnih dejstev oz. objektivnih okoliščin, ki morajo biti v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZRPJN podane za to, da Državna revizijska komisija izda sklep o nezadržanju postopka oddaje javnega naročila. Ob tem gre pripomniti, da je naročnik prestavil rok za odpiranje ponudb na 22.5.2006. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik ni izkazal razlogov, ki bi kazali na možnost nastanka nepopravljive škode oziroma/ter nujnost preprečitve le-te in javni interes za nadaljevanje postopka, zato je njegov predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.4.2006

dr. Aleksij Mužina
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:

- RS, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana

Natisni stran