018-122/2006 Zdravstveni dom šmarje pri Jelšah

Številka: 018-122/06-31-1195

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo prevozov dializnih bolnikov in na podlagi zahtevka za revizijo vlagateljice Olge Avbelj s.p., Avtotaxi, škofija 1a, Pristava pri Mestinju, ki jo zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagateljica) zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, šmarje pri Jelšah (v nadaljevanju: naročnik) dne 21.4.2006

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.
2. Zahteva vlagateljice za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.
3. Vlagateljica je dolžna plačati naročniku stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 145.200,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 4.1.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvedbo prevozov dializnih bolnikov po odprtem postopku, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 4/2006, z dne 13.1.2006, pod št. objave Ob-37985/05. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi. Naročnik je dne 14.2.2006 izdal dokument št. JN-S-01-Ob "obvestilo o oddaji javnega naročila", s katerim je oba ponudnika obvestil, da je njuni ponudbi zavrnil, ker sta prejeli enako število točk, pri čemer naročnik ni upošteval plačilnih pogojev, saj le-ti niso kriterij, ki bi zadostil pogoju načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Vlagateljica je na podlagi drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) z vlogo z dne 22.2.2006 zahtevala dodatno obrazložitev odločitve, ki jo je naročnik izdal dne 2.3.2006.

Zoper navedeno odločitev je vlagateljica z vlogo z dne 15.3.2006 vložila zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da drugi ponudnik SAN-TRANS - Jožef Gobec s.p. (v nadaljevanju: drugi ponudnik) ni predložil pravilne ponudbe, saj je slednji predložil dokument, da Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) ne more izdati obrazca BON1/SP za leto 2005, ker je ponudnik priglasil opravljanje dejavnosti šele v letu 2005. Drugi ponudnik je predložil tudi dokument Banke Celje, da nima evidentiranih nalogov v evidenci nedospelih obveznosti v zadnjih šestih mesecih. Vlagateljica zatrjuje, da iz obeh dokumentov ne izhaja, da drugi ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranih računov. Dokument Banke Celje izkazuje le, da drugi ponudnik ni imel evidentiranih nalogov v evidenci nedospelih obveznosti, ne podaja pa informacije o morebitni blokadi računov, kar pomeni, da pogoj iz podtočke 8 točke 5.1 razpisne dokumentacije ni izpolnjen.
Vlagateljica dalje navaja, da drugi ponudnik ni izpolnil pogoja iz 9. podtočke točke 5.1 razpisne dokumentacije, saj je iz predloženega priporočila naročnika razvidno, da se le-to nanaša na obdobje od 17.8.1978 do 31.12.2005, drugi ponudnik pa je bil vpisan v Poslovni register Slovenije dne 1.5.2005. Naročnik drugemu ponudniku ne more izdati priporočila za čas, ko sploh še ni obstajal, nedopustno pa je tudi, da je drugi ponudnik predložil priporočilo z neresnično in zavajajočo vsebino. Ker drugi ponudnik ni predložil ustreznega priporočila, tudi ne bi smel prejeti točk na podlagi merila "izkušnje s priporočili".
Vlagateljica tudi meni, da bi jo naročnik moral izbrati kot najugodnejšo ponudnico. Naročnik je namreč obe ponudbi ocenil z enakim številom točk, v točki 13.1 D razpisne dokumentacije pa je predvidel, da bo v primeru, ko več ponudnikov doseže enako najvišje število točk, upošteval plačilne pogoje. Vlagateljica je ponudila 55 dni daljši plačilni rok in bi morala biti izbrana kot najugodnejša ponudnica. Naročnik bi moral odločiti v skladu z vnaprej predstavljenimi merili, njegovo ravnanje pa predstavlja tudi prekršek v skladu s 15. točko prvega odstavka 131. člena ZJN-1, saj je merila za izbiro najugodnejše ponudbe uporabil neustrezno. Vlagateljica opozarja, da pomeni daljši plačilni rok ugodnost za naročnika, zato ne razume naročnikove interpretacije, da je daljši plačilni rok negospodaren in neskladen z načelom učinkovitosti porabe sredstev.
Naročnik je v dodatni obrazložitvi navedel, da bi v primeru oddaje naročila ravnal v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, saj ponujena cena in odložni rok plačila bistveno presega ocenjeno vrednost v višini 16.000.000,00 SIT. Vlagateljica navaja, da je v času postopka oddaje javnega naročila pri vsaj treh relacijah že prenehala potreba po prevozih, zato se je zmanjšal tudi obseg naročila. Poleg tega naročnik ne more natančno določiti ocenjene vrednosti, saj se lahko potrebe po prevozih dnevno spreminjajo in je tudi v razpisu navedena količina kilometrov le okvirna. Naročnik je z oblikovanjem tabele v točki 13.1 razpisne dokumentacije dejansko vnaprej določil možne ponujene cene in bi zato moral ustrezno določiti tudi ocenjeno vrednost javnega naročila. Ponudnik je glede na predviden obrazec lahko ponudil najnižjo bruto ceno v višini 111.1292 SIT/km.
Vlagateljica predlaga, da naročnik oz. Državna revizijska komisija ugotovi, da je ponudba drugega ponudnika nepravilna, ker ponudnik v svoji ponudbi ni predložil vseh zahtevanih dokazil v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije, ter iz tega razloga razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila in ponovno izbere najugodnejšega ponudnika v skladu z merili iz razpisne dokumentacije. Vlagateljica zahteva tudi povračilo stroškov, ki so ji nastali z revizijo, in sicer 100.000,00 SIT za takso ter 3.000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo skupaj z DDV in 3% materialnih stroškov. Prav tako predlaga, da Državna revizijska komisija kot pristojen prekrškovni organ po uradni dolžnosti uvede postopek o prekršku zoper naročnika in njegovo odgovorno osebo in ju v skladu s 131. členom ZJN-1 kaznuje z globo, ker je naročnik neustrezno uporabil merila za izbiro najugodnejše ponudbe.

Naročnik je dne 28.3.2006 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je v podtočki 8 točke 5.2 razpisne dokumentacije zahteval, da ponudnik kot dokazilo, iz katerega je razvidno, da v zadnjih 6 mesecih ni imel blokiranega računa, predloži BON obrazce ali podatke iz bilance uspeha in podatke iz bilance stanja, ki jih potrdi pristojni davčni urad ali pa potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov račun. Drugi ponudnik je predložil potrdilo Banke Celje, iz katerega je razvidno, da je pri poslovni banki odprl transakcijski račun dne 4.5.2005 in da je preko njega opravljal plačilni promet v letu 2005. Prav tako je predložil tudi potrdilo o stanju neporavnanih obveznosti, ki ga je izdala Banka Celje, iz katerega je razvidno, da drugi ponudnik v obdobju zadnjih 6 mesecev nima evidentiranih nalogov v evidenci dospelih neporavnanih obveznosti. Ponudnik je s strani AJPES pridobil pisno pojasnilo glede poslovanja, da obrazca BON-1/SP ne more pridobiti, saj je kot samostojni podjetnik pričel poslovati šele v letu 2005. Naročnik je ugotovil, da je drugi ponudnik predložil ustrezen dokument kot dokazilo po podtočki 8 točke 5.2 razpisne dokumentacije.
Glede priporočila naročnik navaja, da je tako vlagateljici kot drugemu ponudniku izdal priporočilo, da sta za navedeno obdobje oba opravljala storitve kvalitetno in strokovno, pri slednjem pa je dodal še navedbo, da je kot voznik reševalec, zaposlen v javnem zavodu, izvajal prevoze dializnih in nenujnih bolnikov v obdobju od 17.8.1978 do 31.12.2005. Iz pisnega priporočila izhaja, da je drugi ponudnik za naročnika opravljal prevoze dializnih bolnikov kot delavec javnega zavoda in ne kot gospodarski subjekt. Naročnik pripominja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval le, da mora ponudnik izkazati, da je že opravljal navedene storitve kvalitetno in strokovno, ni pa opredelil, za katero časovno obdobje. Naročnik je drugemu ponudniku izdal priporočilo, ki sestoji iz dveh delov, in sicer za obdobje od 17.8.1978 do 31.12.2005 za izvajanje prevoza dializnih in nenujnih bolnikov kot voznika reševalca na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi z naročnikom, za obdobje od 1.7.2005 do 1.10.2005 pa priporočilo za izvajanje nenujnih reševalnih prevozov za določen čas, ki jih je drugi ponudnik izvajal za naročnika ponudnik na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju. Naročnik je tako tudi drugemu ponudniku priznal ustrezne reference, saj je glede na strokovno usposobljenost, delovne zadolžitve in pogodbo o poslovnem sodelovanju v letu 2005 storitve nenujnih reševalnih prevozov izvajal kvalitetno in strokovno korektno.
Naročnik pritrjuje ugotovitvam vlagateljice, da je v primerjavi z drugim ponudnikom ponudila za 55 dni daljši plačilni rok in da sta oba ponudnika glede na postavljena merila dosegla enako število točk, ne more pa pritrditi navedbi, da bi kot najugodnejšega ponudnika moral izbrati vlagateljico. Naročnik je v postopku ocenjevanja ponudb ugotovil, da merila niso bila izbrana optimalno glede na število prispelih ponudb in vsebino javnega naročila. Glede na ponudbene predračune obeh ponudnikov in postavljena merila je opravil simulacijo pogodbenega zneska in ugotovil, da bi pogodbena vrednost na letni ravni presegla ocenjeno vrednost javnega naročila za približno 10 mio SIT. Naročnik je kot posredni proračunski porabnik ocenil, da bi v primeru dodelitve javnega naročila ob upoštevanju tako postavljenih meril kršil načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, zato je odločil, da se javno naročilo ne odda in da se obe ponudbi zavrneta. Ob tem je naročnik tudi ugotovil, da mora že sedaj del prevozov za ležeče dializne bolnike opravljati sam s svojim kadrom in reševalnimi vozili, kar ni bilo upoštevano v razpisni dokumentaciji. Glede na predvidene postopke privatizacije zdravstvene dejavnosti pa je naročnik sklenil, da je potrebno pred oddajo javnega naročila zunanjemu izvajalcu opraviti simulacijo ekonomske upravičenosti izvajanja dializnih prevozov v celoti z lastnim kadrom in lastnimi prevoznimi sredstvi ali zunanjim izvajalcem in šele po pridobitvi teh podatkov bo naročnik lahko sprejel odločitev o nadaljnjih postopkih. Naročnik meni, da je z zavrnitvijo vseh ponudb ravnal v skladu z določilom 77. člena ZJN-l, ki omogoča naročniku, da kljub formalno uspešno izvedenemu postopku za oddajo javnega naročila ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom. Glede navedb vlagateljice o zmanjšanem obsegu izvajanja prevozov pa naročnik ugotavlja, da so z vidika 12. člena ZRPJN prepozne.
Naročnik ugovarja tudi predlogu za kaznovanje prekrška in višini stroškov revizijskega postopka, ki jih je priglasila vlagateljica. Hkrati zahteva povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer 1.100 odvetniških točk z DDV.

Vlagateljica je naročnika z dopisom z dne 31.3.2006 obvestila, da bo nadaljevala postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagateljica odgovarja na navedbe naročnika in pojasnjuje svoje navedbe iz zahtevka za revizijo. Glede na navedbe naročnika vlagateljica dodatno predlaga, da Državna revizijska komisija kot pristojen prekrškovni organ zoper naročnika uvede postopek o prekršku v skladu s 131. členom ZJN-1, ker je naročnik začel postopek oddaje, preden so bili izpolnjeni za to predvideni pogoji. Vlagateljica zahteva še povračilo stroškov v višini 150 odvetniških točk skupaj z DDV.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z dopisom z dne 5.4.2006 v odločanje odstopil zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Kot je razvidno iz dokumenta "obvestilo o oddaji javnega naročila" z dne 14.2.2006 je naročnik ponudbi obeh ponudnikov zavrnil z obrazložitvijo, da sta sicer popolni in pravilni, vendar pa sta bili na podlagi meril iz razpisne dokumentacije ocenjeni z enakim številom točk. V primeru, da več ponudnikov doseže enako število točk, je bilo predvideno, da se izbere ponudnik, ki ponudi ugodnejše plačilne pogoje, vendar je naročnik ocenil, da plačilni pogoji niso kriterij, ki bi zadostil pogoju načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, zaradi česar je obe ponudbi zavrnil na podlagi 77. člena ZJN-1. V dodatni obrazložitvi svoje odločitve (dokument z dne 2.3.2006) naročnik navaja, da je izvedel predmetni javni razpis na podlagi letne ocenjene vrednosti v višini 16.000.000,00 SIT, ponujena cena pa to vrednost bistveno presega.

Vlagateljica zahteva razveljavitev naročnikove odločitve zato, ker naj bi bila ponudba drugega zaradi nepredložitve vseh zahtevanih dokazil ponudnika nepravilna.

Pravilna ponudba je v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Glede navedbe vlagateljice, da je ponudba drugega ponudnika nepravilna, ker naj slednji ne bi predložil dokazila o tem, da ni imel blokiranega transakcijskega računa, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 8. podtočki točke 5.1 razpisne dokumentacije določil, da bo ponudniku priznal usposobljenost in sposobnost v primeru, da v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa. V 8. podtočki točke 5.2 razpisne dokumentacije je naročnik določil, da bo kot dokazilo, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa, upošteval bodisi BON obrazce bodisi podatke iz bilance uspeha in bilance stanja, ki jih potrdi pristojni davčni urad, bodisi potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov račun. Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da ponudnik izpolni zahtevo iz 8. podtočke točke 5.1 razpisne dokumentacije v primeru, če predloži enega izmed dokumentov, ki so našteti v 8. podtočki točke 5.2 razpisne dokumentacije, če seveda predloženi dokument vsebinsko izkazuje, da ponudnik v zadnjih šestih mesecih pred objavo javnega naročila ni imel blokiranega transakcijskega računa.

Iz ponudbe drugega ponudnika je razvidno, da je le-ta predložil izjavo AJPES z dne 18.1.2006, da obrazca BON-1/SP ni mogoče pripraviti, ker je drugi ponudnik začel poslovati v letu 2005, obrazec pa je pripravljen na osnovi predloženega obračuna poslovanja za poslovno leto 2004. Poleg tega je izbrani ponudnik predložil tudi dva dokumenta Banke Celje d.d., Celja, in sicer izkaz prometa na transakcijskem računu ter potrdilo o stanju neporavnanih obveznosti. V potrdilu o stanju neporavnanih obveznosti (dokument št. 1006-935-024 z dne 20.1.2006) Banka Celje d.d., Celje izjavlja, da imetnik transakcijskega računa Jožef Gobec s.p. v obdobju zadnjih šestih mesecev nima evidentiranih nalogov v evidenci dospelih neporavnanih obveznosti. Kot je razvidno iz potrdila je Banka Celje d.d., Celje le-tega izdala na osnovi evidence o vrstnem redu nalogov za plačilo dospelih neporavnanih obveznosti, ki jo banka vodi na podlagi 19. člena Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/2002 in spremembe; v nadaljevanju: ZPlaP). 19. člen ZPlaP določa, da izvajalci plačilnega prometa izvršujejo plačila po sklepu o prisilni izterjavi in v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek in da izvajalci plačilnega prometa izvršujejo plačila po sklepu o izvršbi in po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Glede na navedeno je razvidno, da izjava banke, da drugi ponudnik v obdobju zadnjih šestih mesecev nima evidentiranih nalogov v evidenci dospelih neporavnanih obveznosti, pomeni, da banka v zadnjih šestih mesecih na računu drugega ponudnika ni evidentirala nalogov, na podlagi katerih bi morala izvesti izplačilo upnikom z dospelimi, a neporavnanimi terjatvami, ki bi lahko povzročile blokado transakcijskega računa drugega ponudnika. Zato ni mogoče slediti vlagateljici, ki navaja, da iz potrdila o stanju neporavnanih obveznosti št. 1006-935-024 z dne 20.1.2006 ne izhaja, da drugi ponudnik v zadnjih šestih mesecih ni imel blokiranega računa. V tem delu zato ni mogoče ugotoviti, da ponudba drugega ponudnika ne izpolnjuje zahteve naročnika iz 8. podtočke točke 5.1 razpisne dokumentacije.

Glede navedbe vlagateljice, da je ponudba drugega ponudnika nepravilna tudi zato, ker nima predloženih ustreznih priporočil, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 9. podtočki točke 5.1 razpisne dokumentacije določil, da mora ponudnik za priznanje sposobnosti izkazati, da je že opravljal navedene storitve (prevoze dializnih in ostalih bolnikov) kvalitetno in strokovno. Kot dokaz za izpolnjevanje te zahteve so morali ponudniki predložiti potrjeno priporočilo s strani naročnika, kjer so tovrstno storitev opravljali. Iz navedenih določil razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik od ponudnikov zahteval izkazovanje opravljanja razpisanih storitev, pri čemer ni postavil časovnih kriterijev, temveč le vsebinske: priporočilo se je moralo nanašati na izvajanje razpisanih storitev, referenčni naročnik pa je moral potrditi kvalitetno in strokovno izvedbo storitve.

Iz ponudbe drugega ponudnika je razvidno, da je predložil priporočilo JZ Zdravstveni zavod šmarje pri Jelšah, v katerem referenčni naročnik potrjuje, da je izvajalec SANTRANS - Jožef Gobec s.p. izvajal prevoze dializnih in nenujnih bolnikov v obdobju od 17.8.1978 do 31.12.2005 in to delo opravlja še danes kot voznik reševalec, zaposlen pri referenčnem naročniku. Referenčni naročnik tudi potrjuje, da je imel Santrans z njim sklenjeno pogodbo za izvajanje nenujnih reševalnih prevozov za določen čas, in sicer za dobo treh mesecev v lanskem letu (od 1.7.2005 do 1.10.2005), ter da se je izkazal za kvalitetnega, strokovnega in korektnega izvajalca. Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljico, da se del priporočila nanaša na obdobje, ko je drugi ponudnik kot fizična oseba, zaposlena pri naročniku, izvajala prevoze dializnih bolnikov, in da takega priporočila ni mogoče upoštevati glede na dejstvo, da drugi ponudnik v tistem času še ni opravljal dejavnosti kot samostojni podjetnik, temveč kot fizična oseba na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Vendar pa je iz priporočila prav tako razvidno, da je drugi ponudnik izvajal predmetne storitve tudi kot samostojni podjetnik na podlagi sklenjene pogodbe za izvajanje nenujnih reševalnih prevozov za dobo treh mesecev od 1.7.2005 do 1.10.2005. Glede na dikcijo 9. podtočke točke 5.1 razpisne dokumentacije zato ni mogoče ugotoviti, da drugi ponudnik ne izpolnjuje zahteve naročnika, ki se nanaša na izkazovanje priporočil in da bi bila njegova ponudba v tem delu nepravilna. Hkrati tudi ni mogoče ugotoviti, da drugi ponudnik ni bil upravičen do dodelitve točk na podlagi merila "izkušnje v zvezi s prevozom dializnih bolnikov" iz točke D točke 13.1 razpisne dokumentacije.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da ponudbe drugega ponudnika ni mogoče obravnavati kot nepravilne, saj ni mogoče ugotoviti, da ne bi izpolnjevala zahteve iz 8. in 9. podtočke točke 5.1 razpisne dokumentacije, je treba kot neutemeljen zavrniti tudi predlog vlagateljice, naj se iz razloga nepravilnosti ponudbe drugega ponudnika razveljavi odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila. Vlagateljica sicer tudi navaja, da naročnik ni imel podlage za zavrnitev obeh ponudb, ker naj bi ponudbeni ceni presegali ocenjeno vrednost, saj naj bi že iz objave javnega razpisa in meril izhajalo, da je vrednost predmetnega javnega naročila višja od ocenjene vrednosti, poleg tega pa naj bi se v času izvajanja predmetnega postopka tudi zmanjšale potrebe naročnika.

Prvi odstavek 76. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. V skladu z drugo alineo 4. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo, je ponudba nesprejemljiva, če ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo.

Kot je razvidno iz sklepa o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila in dodatne obrazložitve naročnika o dodelitvi naročila je naročnik vrednost javnega naročila ocenil na 16.000.000,00 SIT medtem ko znašata ponudbeni ceni ob upoštevanju predvidenih kilometrov več kot 24.000.000,00 SIT. Vlagateljica sicer zatrjuje, da je naročnik ocenjeno vrednost določil prenizko, saj bi moral glede na približno število predvidenih kilometrov in glede na merilo "cena storitve po kilometru", s katero naj bi naročnik vnaprej določil najnižjo ponujeno ceno v višini 111.1292 SIT, predvideti več sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila. Vendar po mnenju Državne revizijske komisije vlagateljici ni mogoče ugotoviti, da je naročnik z merilom "cena storitve po kilometru" dejansko določil najnižjo ponudbeno ceno. Naročnik je v 11. podtočki točke 5.1 razpisne dokumentacije določil le najvišjo možno ponudbeno ceno, ne pa tudi najnižje. Z vidika določil razpisne dokumentacije in točke A točke 13.1 razpisne dokumentacije ni zadržkov, da ponudniki ne bi ponudili nižje cene, kot znaša 14% popust na bruto priznano ceno na kilometer. Tako je npr. tudi drugi ponudnik ponudil višji popust, kot ga je v tabeli v točki A točke 13.1 razpisne dokumentacije predvidel naročnik, oz. nižjo ponudbeno ceno v primerjavi s ceno, za katero je vlagateljica zatrjevala, da je najnižja možna. Zato ni mogoče slediti vlagateljici, da je naročnik določil najnižjo ponudbeno ceno in da bi zato moral drugače opredeliti ocenjeno vrednost, zaradi česar posledično ne bi smel sprejeti sklepa o zavrnitvi obeh ponudb.

Glede predloga vlagateljice, naj Državna revizijska komisija kot pristojni prekrškovni organ začne postopek za kaznovanje prekrška po prvem odstavku 131. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija pripominja, da je v skladu z drugim odstavkom 4. člena ZRPJN pristojna za nadzor nad izvajanjem določb ZRPJN in odloča kot prekrškovni organ o prekrških za kršitve ZRPJN (34. člen ZRPJN), ni pa pristojna kot prekrškovni organ za kršitve, ki jih kot prekršek opredeljuje ZJN-1 v 131. členu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagateljica je zahtevala povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo treba zavrniti tudi zahtevo vlagateljice za povrnitev stroškov tega revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, zahteval povrnitev stroškov, ki jih je imel s pripravo in sestavo sklepa, in sicer 1.100 odvetniških točk za sestavo sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, povečano za DDV.

Ker zahtevek za revizijo vlagateljice ni utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi četrtega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se naročniku povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer v višini 1.100 odvetniških točk skupaj z 20% DDV, kar skupaj znaša 145.200,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 21.4.2006

mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Zdravstveni dom šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, šmarje pri Jelšah
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana