018-124/2006 Bolnišnica Golnik

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, članice mag. Metke Cerar in predsednika dr. Aleksija Mužine kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila "Dobava medicinskega potrošnega materiala za zdravstveno nego in ostale diagnostične storitve", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik THOMY F.E. d.o.o., Vodnikova 170, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Bolnišnica Golnik, Golnik 36, Golnik (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.04.2006 soglasno

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in sicer tako, da mora naročnik posredovati vsem ponudnikom vsa vprašanja in odgovore oziroma dodatna pojasnila razpisne dokumentacije, pri čemer mora naročnik spoštovati določbo tretjega odstavka 8. člena ZJN-1. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini 341.240,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 20.01.2006 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega naročila, v Uradnem listu RS, št. 13/06, z dne 10.02.2006, pod št. objave Ob-2790/06 pa je za oddajo predmetnega naročila po sklopih objavil javni razpis po omejenem postopku. Naročnik je javni razpis objavil tudi v Uradnem listu EU, št. S 24, z dne 04.02.2006, št. obvestila 2006/S 24-026534.

Vlagatelj je pred rokom za sprejemanje ponudb (do 13.03.2006 do 10. ure) dne 09.03.2006 vložil zahtevek za revizijo, ki ga je naročnik prejel 10.03.2006. Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita tri kršitve Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1).
Kot kršitev 7. člena ZJN-1 navaja vlagatelj, da je dne 03.03.2006 prejel odgovore na zastavljena vprašanja ponudnikov, skupaj 11 odgovorov, vendar brez vprašanj. Odgovori brez vprašanj ponudnikom ne povedo veliko, niti si z njimi ne morejo nič pomagati, glede na to, da vprašanja poznajo le tisti ponudniki, ki so jih zastavili, in zato tudi vedo na katero vprašanje se posamezen odgovor nanaša in kaj pomeni. Zaradi tega ravnanja so ponudniki v neenakopravnem položaju, saj imajo nekateri več informacij in podatkov kot drugi.
Kot kršitev tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 vlagatelj navaja, da je dne 07.03.2006 po pošti poslal vprašanje, ki ga je naročnik prejel 08.03.2006. Vlagatelj meni, da je vprašanje posredoval naročniku pravočasno, torej pred rokom za oddajo ponudbe, naročnik pa je po njegovem mnenju dolžan odgovoriti na pravočasno prispelo vprašanje.
Kot kršitev prvega odstavka 26. člena ZJN-1 pa vlagatelj navaja, da je naročnik predmetno javno naročilo razdelil v 45 sklopov, kar je po njegovem mnenju diskriminatorno, saj so sklopi oblikovani tako, da vlagatelj (in verjetno tudi drugi eventualni ponudniki) ne more oddati ponudbe za večino sklopov, ker vsebujejo predmete, ki vsebinsko v oblikovani sklop ne sodijo. S tem naj bi naročnik onemogočil določene ponudnike pri oddaji ponudbe za določene sklope, ker določenih predmetov nimajo v svojem ponudbenem asortimanu, kar naj bi bilo v nasprotju z namenom oblikovanja sklopov. S takšnim načinom naročnik preferira točno določene ponudnike in se prilagaja njihovemu specifičnemu ponudbenemu programu, kar je z vidika enakopravnega obravnavanja ponudnikov nesprejemljivo.
Vlagatelj predlaga tri predloge, in sicer da naročnik:
1. odgovori na pravočasno postavljena vprašanja vlagatelja oziroma da Državna revizijska komisija naloži naročniku, da obravnava vse ponudnike enakopravno in odgovori tudi na vlagateljeva vprašanja.
2. posreduje vsem ponudnikom vsa vprašanja in odgovore oziroma dodatna pojasnila razpisne dokumentacije ter s tem zagotovi enakopravnost ponudnikom ter vsem omogoči konkurenčno oddajo ponudbe.
3. oblikuje posamezne sklope skladno z definicijo in namenom ZJN-1 iz 26. člena na način, ki ne bo preferiral določenih ponudnikov.
Vlagatelj priglaša odvetniške stroške zastopanja in priprave zahteve za revizijo postopka v višini 3.000 točk + 20% DDV, strošek plačane takse v višini 100.000,00 SIT, ter 3% materialnih stroškov.

Naročnik je vlagatelja z dopisom dne 13.03.2006 pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo v delu, ki se nanaša na višino vplačane takse.
Naročnik je zahtevano dopolnitev prejel 15.03.2006, pri čemer je vlagatelj dodatno priglasil strošek doplačila takse po pozivu naročnika v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 28.03.2006 sprejel odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen.
Naročnik glede kršitve 7. člena ZJN-1 pojasnjuje, da je dne 02.03.2006 v odgovorih na zastavljena vprašanja vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije podal pisne odgovore brez navedbe vprašanj. Naročnik navaja, da je vlagatelj izpostavil kršitev glede posredovanja vprašanj šele v zahtevku za revizijo, čeprav mu je to ravnanje naročnika znano že od 03.03.2006, ko je prejel pisne odgovore na postavljena vprašanja. Zaradi opustitve vprašanj ponudnikov naročnik ni prikrajšal nikogar za določeno informacijo in spravil v neenakopraven položaj.
Glede kršitve tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 naročnik pojasnjuje, da je vlagatelju skladno s citiranim členom v zakonitem roku (naslednjih 3 dneh, ko je prejel pisna vprašanja) odgovor posredoval s priporočeno pošto s povratnico (10.03.3006), zato je očitek neutemeljen.
V zvezi z očitkom kršitve prvega odstavka 26. člena ZJN-1 pa naročnik pojasnjuje, da je ob upoštevanju načela gospodarnosti vsebino in število sklopov formiral v smiselno zaključene celote z namenom, da bi jih potencialni ponudniki lahko oddali ločeno. Sklope je naročnik vsebinsko oblikoval tako, da bi dobil za vsak sklop več ponudb in tako med ponudniki ustvaril konkurenco. Sklope so oblikovali strokovnjaki s področja zdravstvene nege, ki so posamezne artikle združili v smiselno zaključene celote in pri tem zasledovali edini cilj, kako pridobiti cenovno najugodnejše ponudbe ob upoštevanju strokovnih zahtev in kvalitete blaga v zadovoljstvo bolnikov.

Vlagatelj je dne 03.04.2006 naslovil na naročnika obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj glede očitane kršitve tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 dodaja, da je odgovor naročnika prejel že po roku za oddajo ponudb, kar je po njegovem mnenju prepozno.
Vlagatelj priglaša nadaljnje stroške, in sicer za pripravo vloge za nadaljevanje postopka v višini 150 točk ter 20% DDV.

Naročnik je z dopisom, datiranim z datumom 07.04.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 10.04.2006, le-tej odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu.

Po pregledu dokumentacije o naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej presojala vlagateljev očitek, da je naročnik s posredovanjem odgovorov, ki jih je vlagatelj prejel dne 03.03.2006, brez vprašanj, kršil 7. člen ZJN-1.
Prvi odstavek citiranega člena (načelo enakopravnosti ponudnikov) ZJN-1 nalaga naročniku dolžnostno ravnanje zagotavljanja, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja. Drugi odstavek istega člena ZJN-1 pa naročnika zavezuje, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik.
Naročnik v sporni zadevi v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo sam priznava, da je dne 02.03.2006 v odgovorih na zastavljena vprašanja vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije podal pisne odgovore brez navedbe vprašanj.
Državna revizijska komisija poudarja, da je posredovanje odgovorov brez vsebine vprašanj v nasprotju z namenom zakona, da so vsi ponudniki enakopravno seznanjeni z določenimi informacijami, ki so nujno potrebne za pravilno pripravo in oddajo ponudbe oziroma prijave za sodelovanje. Za korektnost odgovora oziroma njegovo pravilno razumevanje je potrebno poznati tudi vsebino vprašanja (poudarek je na vsebini, pri čemer pa ne smemo razkriti identitete tistega, ki sprašuje - načelo zaupnosti imen ponudnikov in seveda enako tudi imen zainteresiranih ponudnikov v fazi postopka do roka za odpiranje ponudb), saj lahko le iz konteksta slednjega razberemo oziroma pravilno razumemo odgovor. Če ponazorimo na primeru, se lahko odgovor glasi tudi zgolj "DA", iz le-tega pa ob nepoznavanju vsebine vprašanja ne moremo razbrati ničesar in nam kot tak ne predstavlja v vsebinskem smislu popolnoma ničesar.
Glede na navedeno je za nujno pravilno razumevanje posameznega odgovora potrebno v vsebinskem smislu poznati tudi zastavljeno vprašanje (ne pa tudi identiteto spraševalca). Zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v konkretnem primeru ravnal v nasprotju s 7. členom ZJN-1, saj je vse zainteresirane ponudnike (prijavitelje), ki ne poznajo vsebine vprašanj, temveč zgolj odgovore na le-ta, postavil v neenakopraven položaj v primerjavi s tistim zainteresiranim ponudnikom (prijaviteljem), ki je posamezno konkretno vprašanje tudi zastavil. Vlagateljev predmetni očitek je vsled navedenega utemeljen. V zvezi z argumentacijo naročnika, vezano na predmetni očitek, v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, da je vlagatelju naročnikov način odgovarjanja poznan že od 03.03.2006, pa temu ni ugovarjal pred vložitvijo zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija poudarja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo pred rokom, določenim za predložitev ponudb oziroma prijav, in zatorej vlagatelj v očitanju te kršitve ni prekludiran v smislu določbe petega odstavka 12. člena ZRPJN.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da je naročnik kršil tretji odstavek 25. člena ZJN-1, s tem ko ni odgovoril na pravočasno prispelo vprašanje, z dne 07.03.2006, ki ga je naročnik prejel 08.03.2006.
Tretji odstavek 25. člena ZJN-1 določa, da če katerikoli ponudnik zahteva v zvezi z razpisno dokumentacijo v zvezi s pripravo ponudbe kakršnokoli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb, ter da mu mora naročnik pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh, pri čemer mora naročnik posredovati obvestilo tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.
Uvodoma Državna revizijska komisija poudarja, da velja v primeru rokov iz tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 (rok za zaprositev za dodatno obvestilo ali pojasnilo ter rok za posredovanje pisnega odgovora vlagatelju in vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo) oddajna teorija.
Z namenom razjasnitve sporne zadeve je Državna revizijska komisija vpogledala v spisovno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu in ugotovila, da je naročnik vprašanja oziroma prošnjo za pojasnila od vlagatelja, z dne 07.03.2006, prejel 08.03.2006. Glede na v objavi javnega razpisa določen rok za oddajo ponudb (13.03.2006 do 10. ure), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj za predmetna vprašanja zaprosil pravočasno. Iz spisovne dokumentacije o predmetnem javnem naročilu nadalje izhaja, da je naročnik na predmetna vprašanja vlagatelju odgovoril z dopisom, z dne 10.03.2006, ki ga je oddal istega dne na pošto priporočeno s povratnico. Glede na navedeno ter upoštevajoč tretji odstavek 25. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik vlagatelju posredoval odgovor pravočasno, torej znotraj tridnevnega roka iz citiranega člena ZJN-1, zato naročniku tudi ni mogoče očitati, da je kršil tretji odstavek 25. člena ZJN-1.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu predmetnemu očitku.

Kot zadnjega je Državna revizijska komisija presojala očitek vlagatelja, da je naročnik kršil prvi odstavek 26. člena ZJN-1, s tem ko je predmetno javno naročilo razdelil v 45 sklopov, ki so oblikovani tako, da vlagatelj (in verjetno tudi drugi eventualni ponudniki) ne more oddati ponudbe za večino sklopov, ker vsebujejo predmete, ki vsebinsko v oblikovani sklop ne sodijo.
Skladno z določbo prvega odstavka 26. člena ZJN-1 je naročnik načeloma avtonomen pri oblikovanju sklopov in jih lahko oblikuje ob upoštevanju načela gospodarnosti. Oblikovanje sklopov torej v skladu s citirano zakonsko normo ni obveznost za naročnika, temveč zgolj možnost. Na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z odgovori (odgovor št. 6) na vprašanja zainteresiranih ponudnikov (prijaviteljev), ki jih je posredoval tudi vlagatelju dne 02.03.2006, spremenil (omilil) zahtevo po 100% predložitvi artiklov iz posameznega sklopa, in sicer mora ponudnik (po spremembi) ponuditi 80% artiklov iz posameznega sklopa, za sklop 13 (obloge za rane) pa mora ponudnik ponuditi po novem vsaj 40% artiklov iz tega skopa. Na drugi strani pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da so sklopi oblikovani v nasprotju s prvim odstavkom 26. člena ZJN-1, in sicer da vlagatelj (in verjetno tudi drugi eventualni ponudniki) ne more oddati ponudbe za večino sklopov, ker vsebujejo predmete, ki vsebinsko v oblikovani sklop ne sodijo. Vlagatelj zatrjevane predmetne domnevne kršitve v ničemer ne konkretizira oziroma ne pojasni, zato Državna revizijska komisija ni mogla opraviti meritorne presoje predmetnega očitka. Državna revizijska komisija poudarja, da odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve. Vlagatelj mora, skladno z določili 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04, 69/05 in 90/05; v nadaljevanju: ZPP), ki se skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Gre za t.i. pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Upoštevaje zapisano, Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi tako splošno formuliranega predmetnega očitka in z njim povezanih navedb v zahtevku za revizijo ni mogoče ugotoviti očitane kršitve naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu predmetnemu očitku.

Vlagatelj je podal v zahtevku za revizijo, kot je že predhodno navedeno v tem sklepu, tri predloge. Na podlagi vsebine očitkov in vsebine z njimi povezanih navedb v zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je predlog pod št. 1 vezan na očitek, da je naročnik kršil tretji odstavek 25. člena ZJN-1, nadalje, da je predlog pod št. 2 vezan na očitek, da je naročnik kršil 7. člen ZJN-1, ter da je predlog pod št. 3 vezan na očitek, da je naročnik kršil prvi odstavek 26. člena ZJN-1. Glede na vse gornje ugotovitve, vezane na postopek oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija spoznala vlagateljev predlog pod točko 2 kot utemeljen, preostala dva (točka 1 in 3) pa je spoznala kot neutemeljena. Vsled tega dejstva je Državna revizijska komisija odločila o vlagateljevemu zahtevku za revizijo kot izhaja iz točke 1 izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 3.000 točk, povečano za 20% DDV, za odvetniške stroške zastopanja in priprave zahteve za revizijo postopka, in 3% materialnih stroškov,
- v protivrednosti 150 točk, povečano za 20% DDV, za pripravo vloge za nadaljevanje postopka.

Državna revizijska komisija na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter na temelju drugega odstavka 154. člena ZPP in 155. člena ZPP, ki se skladno s petim odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporablja glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, upoštevajoč dejstvo, da je vlagatelj uspel z enim postavljenim predlogom od treh, le-temu priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v sorazmernem deležu (glede na doseženi uspeh v konkretnem revizijskem postopku) v protivrednosti 1000 točk (ena tretjina od 3000 točk) po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za odvetniške stroške zastopanja in priprave zahteve za revizijo postopka, skupaj tako v višini 132.000,00 SIT,
- v višini 2% od protivrednosti 1000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za materialne stroške, skupaj tako v višini 2.640,00 SIT,
- v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za pripravo vloge za nadaljevanje postopka, skupaj tako v višini 6.600,00 SIT.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 341.240,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 24.04.2006

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Bolnišnica Golnik, Golnik 36, Golnik,
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran