Na vsebino
EN

018-129/2006 Občina Tolmin

Številka: 018-129/06-32-1178
Datum sprejema: 21. 4. 2006

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "nadzor nad izvajanjem gradenj in sanacij lokalnih in krajevnih cest v Občini Tolmin za leto 2006" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje PROJEKT d.d. Nova Gorica, Kidričeva 9a, Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Občina Tolmin, Ulica padlih borcev 2, Tolmin (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 21.04.2006

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v dokumentu "Obvestilo o oddaji JNMV", št.: 371-0011/2006, z dne 06.03.2006.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni po prejemu tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.02.2006 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "nadzor nad izvajanjem gradenj in sanacij lokalnih in krajevnih cest v Občini Tolmin za leto 2006" ter dne 17.02.2006 poslal potencialnim ponudnikom povabilo k oddaji ponudbe. Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 27.02.2006, je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 06.03. 2006 izdal obvestilo o oddaji JNMV, št.: 371-0011/2006, iz katerega je razvidno, da je predmetno javno naročilo male vrednosti oddal ponudniku ELEKTRO GRAD, Branko Uršič s.p., Cirila Kosmača 21, Tolmin (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 08.03.2006 zahteval vpogled v dokumentacijo naročnika in ponudbo izbranega ponudnika, ki mu ga je naročnik omogočil dne 09.03.2006. Z dopisom, z dne 09.03.2006, je vlagatelj zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, ki jo je naročnik izdal dne 13.03.2006, vlagatelj pa jo je prejel dne 23.03.2006.

Vlagatelj je dne 27.03.2006 vložil zahtevek za revizijo zaradi naročnikove napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja o popolnosti ponudbe vlagatelja ter s tem postavitvijo vlagatelja v diskriminatoren položaj napram ostalim ponudnikom. Iz obvestila naročnika o oddaji javnega naročila male vrednosti je razvidno, da je vlagatelj ponudil najugodnejši % za razpisana nadzorna dela, iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila pa izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil, ker ni ustrezala formalnim pogojem iz razpisne dokumentacije. Naročnik zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji, ki jo je prejel od vlagatelja, le-ta na obrazcu E ter obrazcu C ni ustrezno podpisal ter žigosal ponudbe tako, kot to zahteva 6. točka razpisne dokumentacije, čeprav je vlagatelj na obrazcu D1 in izjavi ponudnika pravilno postopal. Vlagatelj navaja, da je sklicevanje naročnika na 6. točko razpisne dokumentacije brezpredmetno, saj navedena točka samo našteva kaj vsebuje razpisna dokumentacija. Po mnenju vlagatelja je sporno ugotavljanje popolnosti ponudbe v smislu pravilnega izpolnjevanja obrazcev oziroma natančneje - ali je dovolj na obrazcih E in C en žig in en podpis ali sta potrebna dva žiga in dva podpisa, da bo ponudba popolna.

Vlagatelj nadaljuje, da je bilo na obrazcih D1 in izjavi ponudnika razvidno iz razpisne dokumentacije, da je potrebno za pravilno izpolnitev obrazcev odtisniti dva žiga na vsakem obrazcu ter temu primerno podpisati obrazce. Na spornih obrazcih pa ni razvidno, da bi bilo potrebno zadevne obrazce dvakrat žigosati, saj nista niti tako oblikovana, da bi dopuščala prostor za umestitev dveh žigov in podpisov, niti napisa, ki naj bi opozarjala, da gre za dva žiga oziroma podpisa, nista enaka. Prvi je nadpisan in brez oklepaja, drugi je podpisan in v oklepaju. Vlagatelj je bil mnenja, da oba napisa pomenita isto, prostor na obrazcu med črtama je tudi primeren le za en podpis in žig, zato je samo enkrat žigosal in podpisal omenjena obrazca. Prav tako nad gornjo črto ni prostora za umestitev žiga in podpisa, navodil, kot jih je naročnik navedel v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, pa v razpisni dokumentaciji tudi ni bilo. Vlagatelj meni, da je bila njegova ponudbena dokumentacija pravilno izpolnjena in torej popolna, zato predlaga naročniku, da razveljavi postopek izbire izvajalca ter opravi ponoven izbor izvajalca, v katerem bo njegovo ponudbo upošteval kot popolno, saj je bila pripravljena skladno z zahtevami razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer vračilo plačane takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je dne 05.04.2006 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen ter posledično zavrnil tudi povračilo stroškov revizijskega postopka. Naročnik navaja, da je pri določanju meril in načinu njihove uporabe, opisu ter vrednotenju avtonomen. Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) ga zavezuje le, da mora merila vnaprej opisati in ovrednotiti, pri čemer merila ne smejo biti diskriminatorna, ampak le smiselno povezana z vsebino javnega naročila. Naročnik v nadaljevanju navaja, da je pri oddaji javnih naročil treba upoštevati, da so postopki izredno formalni in strogi, z vztrajanjem pri strogih pravilih postopka pa se vsem zainteresiranim ponudnikom zagotovi enakopraven položaj in prepreči možnost diskrecijskega odločanja naročnika in s tem prepreči zlorabe. Glede navedbe vlagatelja, da je sklicevanje na 6. točko razpisne dokumentacije brezpredmetno, naročnik navaja, da so v tej točki navedeni tudi izločitveni faktorji ter v nadaljevanju navedeno, da potrjena (podpisana, žigosana in izpolnjena) razpisna dokumentacija s strani pooblaščene osebe ponudnika predstavlja ponudbo. Ponudba, ki jo predloži ponudnik, mora vsebovati vse zahtevane potrjene (podpisane, žigosane in izpolnjene) dokumente, da se bo štela za pravilno ponudbo (priloge k navodilu). V zadnjem stavku 6. točke pa naročnik še dodaja: Neizpolnitev zahtev iz razpisne dokumentacije pomeni, da se ponudba izloči iz postopka. Naročnik je dolžan postavljena formalna pravila upoštevati in to pri vseh ponudnikih enako.

Naročnik navaja, da trditev vlagatelja, da pomenita oba podpisa enako vrednoto ali položaj in da je med črtama premalo prostora za žig in podpis, ne drži. Vse pravilno izpolnjene ponudbe so imele dva podpisa in dva žiga v skladu z razpisnimi pogoji na popolnoma enaki razdalji med podpisnima črtama, poleg katerih so ponudniki odtisnili žig in se na podpisne črte podpisali. Naročnik je zahteval, da se parafira ne samo ponudba v ožjem smislu, ampak tudi ponudbena dokumentacija, ki je tudi nenazadnje sestavni del ponudbe, zato morajo ponudniki v smislu določbe 13. točke 3. člena ZJN-1 v celoti slediti naročnikovi zahtevi, da se bo njihova ponudba štela za pravilno. Zato tudi naročnik ne smatra, da imata podpisa in žiga enako moč, oziroma po prepričanju vlagatelja predstavljata enako oziroma isto zadevo. Glede vlagateljeve navedbe o različnosti napisov naročnik navaja, da podpis v oklepaju pomeni, predstavlja parafiranje ponudbene dokumentacije, kot sestavnega dela ponudbe, podpis na mestu brez oklepaja pa pomeni in predstavlja samo ponudbo v ožjem smislu. Iz tega stališča pa vlagatelj ni sledil naročnikovi zahtevi, zato tudi ni mogoče govoriti o diskriminatornem obravnavanju ponudb. V tem smislu tudi ni mogoče govoriti o nerazvidnosti potrebnih dvojnih podpisov in žigov, saj na obeh označenih mestih nedvoumno piše izražena volja naročnika z napisom žig in podpis ponudnika. Zavrnitev nepravilne ponudbe je naročnikova dolžnost, neupoštevanje navodil razpisne dokumentacije o pravilnosti ponudbe pa bi pomenilo, da naročnik krši lastna navodila razpisne dokumentacije ter krši prvi odstavek 76. člena ZJN-1.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 10.04.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št.: 371-0011/2006, z dne 12.04.2006, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo najprej preverila določilo 6. točke razpisne dokumentacije, na katero se sklicuje naročnik kot osnovo za zavrnitev vlagateljeve ponudbe kot nepravilne. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe v točki 6. "Vsebina razpisne dokumentacije" v podtočkah 1. do 7. navedel dokumente, ki jih vsebuje razpisna dokumentacija, v nadaljevanju pa je navedel "Izločitvene faktorje", kjer je v drugem odstavku zapisal naslednje navodilo:
"Potrjena (podpisana, žigosana in izpolnjena) razpisna dokumentacija s strani pooblaščene osebe ponudnika predstavlja ponudbo. Ponudba, ki jo predloži ponudnik, mora vsebovati vse zahtevane potrjene (podpisane, žigosane in izpolnjene) dokumente, da se bo štela za pravilno ponudbo (priloge k navodilu). â?? Neizpolnitev zahtev iz razpisne dokumentacije pomeni, da se ponudba izloči iz postopka.".

Iz vpogleda v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja je razvidno, da je le-ta obrazec C "ponudba" in obrazec E "izjava o izpolnjevanju pogojev" opremil z enim žigom in podpisom. Vlagatelj je obrazca žigosal in podpisal v prostoru med dvema črtama, pod napisom "Žig in podpis ponudnika" in nad napisom "(Žig in podpis ponudnika)". Obrazca sta oblikovana tako, da ni povsem jasno in nedvoumno razvidno, da naročnik zahteva dva žiga in dva podpisa ponudnika, zlasti, ker se napisa med seboj razlikujeta. Naročnik pa je tudi v točki 6. razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, zapisal, da mora biti razpisna dokumentacija potrjena (podpisana, žigosana in izpolnjena), ponudba pa mora vsebovati vse zahtevane potrjene (podpisane, žigosane in izpolnjene) dokumente, da se bo štela za pravilno ponudbo. Naročnik pa v točki 6. razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe ni zapisal, da mora ponudnik nekatere priložene obrazce razpisne dokumentacije oziroma ponudbene dokumentacije žigosati in podpisati dvakrat. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnikova navodila za izpolnitev spornih obrazcev niso bila povsem jasna in nedvoumna, zato so ponudniki napise na teh obrazcih lahko razumeli različno, zlasti upoštevaje dejstvo, da je dvakratno žigosanje in podpisovanje obrazca na enem mestu neobičajno.

Državna revizijska komisija se načeloma strinja z navedbo naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, da so postopki pri oddaji javnih naročil formalni in strogi. Naročniki so dejansko avtonomni pri določanju svojih zahtev glede vsebine, oblike in načina izpolnjevanja ponudbene dokumentacije ob upoštevanju veljavne zakonodaje. Naročnik pa mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1). Načelo formalnosti v postopkih oddaje javnih naročil je zato mogoče upoštevati le v primeru, kadar so naročnikova navodila jasna in nedvoumna ter lahko ponudnik na tej osnovi pripravi pravilno ponudbo. V konkretnem primeru razpisna dokumentacija ni dovolj jasna, saj naročnik v navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe ni navedel, da mora ponudnik nekatere obrazce na istem mestu žigosati in podpisati dvakrat ter ni navedel, katere obrazce bi ponudnik moral z žigom in podpisom opremiti dvakrat. Prav tako tudi iz samih obrazcev C in E ni nedvoumno razvidno, kot je bilo že zgoraj ugotovljeno, da bi ju moral ponudnik na istem mestu dvakrat žigosati in podpisati. Ni pa mogoče slediti navedbi naročnika v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, da je "zahteval, da se parafira ne samo ponudba v ožjem smislu, ampak tudi ponudbena dokumentacija, ki je tudi nenazadnje sestavni del ponudbe" ter da "podpis v oklepaju pomeni parafiranje ponudbene dokumentacije", kot sestavnega dela ponudbe, "podpis na mestu brez oklepaja pa pomeni in predstavlja samo ponudbo v ožjem smislu". Naročnik namreč ni niti v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, niti na posameznih obrazcih navedel, kje bi moral ponudnik obrazce podpisati in kje parafirati, oziroma ni zahteval parafiranja posameznih obrazcev; obrazce iz priložene razpisne dokumentacije so morali ponudniki izpolniti, žigosati in podpisati, s čimer so le-ti postali del ponudbene dokumentacije.

V konkretnem primeru je glede spora med naročnikom in vlagateljem, ali je ponudba, v kateri je vlagatelj dva obrazca žigosal in podpisal enkrat in ne dvakrat, ne/pravilna, treba upoštevati tudi namen podpisovanja in žigosanja posameznih dokumentov. Namen podpisovanja posameznih strani ali obrazcev razpisne dokumentacije je namreč v tem, da ponudnik dokaže, da se je z vsebino razpisne dokumentacije seznanil in jo tudi sprejema. Namen podpisovanja in žigosanja ponudbenih dokumentov pa je, da ponudnik s tem zagotavlja pravilnost in verodostojnost dokumentov, tako opremljeni dokumenti pa tudi ne morejo biti predmet kakršnekoli manipulacije. Glede na namen in smisel podpisovanja in žigosanja posameznih dokumentov kumulacija dveh podpisov in žigov na istem mestu obrazca nedvomno ni potrebna, saj ponudnik svojo voljo ustrezno izraža z enim podpisom in žigom.

Državna revizijska komisija v povzetku ugotavlja, da glede na vsebino razpisne dokumentacije in namen žigosanja in podpisovanja ponudbene dokumentacije vlagateljeve ponudbe ni mogoče šteti kot nepravilne, zato je naročnik kršil prvi odstavek 76. člena ZJN-1, ko je vlagateljevo ponudbo kot nepravilno zavrnil. Skladno z navedenim je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila in na podlagi določila tretje alinee 23. člena ZRPJN razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz dokumenta "Obvestilo o oddaji JNMV", št.: 371-0011/2006, z dne 06.03.2006.

V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN lahko da Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Naročnik mora ponovno pregledati ponudbe in preveriti njihovo pravilnost ter izmed pravilnih ponudb na podlagi merila za izbiro najugodnejše ponudbe, določenega v razpisni dokumentaciji, izbrati najugodnejšega ponudnika za izvedbo predmetnega javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer vračilo plačane takse v višini 100.000,00 SIT. Državna revizijska komisija je v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka, in sicer stroške plačane takse v višini 100.000,00 SIT.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 21.04.2006
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članicaDržavnerevizijskekomisije



Vročiti:
- Občina Tolmin, Ulica padlih borcev 2, Tolmin
- PROJEKT d.d. Nova Gorica, Kidričeva 9a, Nova Gorica
- ELEKTRO GRAD, Branko Uršič s.p., Cirila Kosmača 21, Tolmin
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran