018-108/2006 Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Maribor

Številka: 018-108/2006-32-1084

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter člana Jožefa Kocuvana in predsednika dr. Aleksija Mužine kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za čiščenje poslovnih prostorov fakultete, dobavo papirne galanterije ter urejanje travnih in drugih površin, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje ISS Servisystem d.o.o., Ptujska c. 95, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I., Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) ter zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DIW Service d.o.o., Puhova 15, Maribor, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.04.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila, št. JN-2 čiščenje-03-90, z dne 26.01.2006.

3. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

4. Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 501.280,00 SIT, v roku 15 od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je javni razpis za čiščenje poslovnih prostorov fakultete, dobavo papirne galanterije ter urejanje travnih in drugih površin objavil v Uradnem listu RS, št. 97/05, z dne 04.11.2005, pod številko objave Ob-29935/05.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 20.12.2005, je razvidno, da je naročnik prejel pet pravočasnih ponudb. Naročnik je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. JN-2 čiščenje-03-90, z dne 26.01.2006, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje Upravljalec d.o.o., Fram 52, Fram (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Prvi vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, z dne 16.02.2006, vložil zahtevek za revizijo, z dne 27.02.2006, v katerem navaja, da dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila ni obrazložena v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), saj iz le-te niso razvidne prednosti sprejete ponudbe do ponudbe prvega vlagatelja. Posledično prvi vlagatelj ne more uveljavljati ustavne pravice do učinkovitega pravnega varstva.
Prvi vlagatelj nadalje navaja, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče šteti za pravilno, saj ne izpolnjuje pogoja iz točke III.2.1.3. razpisne dokumentacije, da je v zadnjih treh letih kvalitetno in strokovno opravljal razpisane storitve vsaj pri enem naročniku v vzgojno - izobraževalni dejavnosti v primernem obsegu. Izbrani ponudnik je namreč navedel, da je v letu 2005 pri naročniku opravljal storitev, ki je predmet javnega naročila ter priložil Obr. 8a - potrdilo naročnika, da ima sklenjeno pogodbo o opravljanju predmetne storitve v površini za čiščenje 14.000 m² in površini za urejanje travnatih površin 1.000 m², vendar je le-to zavajajoče, saj je prvi vlagatelj pri naročniku do 01.10.2005 opravljal storitve, ki so predmet tega razpisa.
Izbrani ponudnik ni izpolnil vzorca pogodbe, prav tako pa le-tej ni priložil seznama storitev čiščenja, ki je sestavni del te pogodbe (2. člen pogodbe).
Naročnik je neutemeljeno zavrnil ponudbo prvega vlagatelja zaradi nesorazmerno nizke cene. Prvi vlagatelj je na zahtevo za dodatna pojasnila, kjer je naročnik zahteval, da se navede bruto plača delavca, sicer res navedel plačo 74.303,00 SIT, vendar ker naročnik ni navedel, kateri bruto želi, je prvi vlagatelj v pojasnilu navedel izhodiščni bruto, ker je menil, da je zakonska plača, ki jo morajo izplačevati delodajalci, znana. Prvi vlagatelj poudarja, da skrbi za izpolnjevanje zakonskih zahtev ter postavk iz kolektivne pogodbe.
Prvi vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila ter da se prvemu vlagatelju povrne v stroškovniku specificirane stroške, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Drugi vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, z dne 16.02.2006, vložil zahtevek za revizijo, z dne 02.03.2006, v katerem navaja, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno zavrnil zaradi nesorazmerno nizke cene. Iz analize pojasnil ponudbenih cen, ki sta jih podala drugi vlagatelj in izbrani ponudnik, namreč izhaja, da se kalkulirani stroški bruto plač za 11 delavcev na mesec razlikujejo za 2,6% oz. v absolutnem znesku za 54.061,76 SIT za vseh 11 delavcev na mesec. Navedena razlika je po mnenju drugega vlagatelja pri ugotavljanju sposobnosti ponudnika za izvedbo predmetnega naročila zanemarljiva, zato bi moral naročnik v skladu z načelom enakopravnosti bodisi obe ponudbi zavrniti kot nesprejemljivi ali pa jih oceniti kot sprejemljivi in pravilni.
Neutemeljen je tudi očitek naročnika, da drugi vlagatelj s tem, ko je strošek nadomeščanja kalkuliral v višini 147.560,90 SIT na mesec, ravnal v nasprotju s kolektivno pogodbo, saj bi moral v ta namen kalkulirati bruto plačo vsaj za enega delavca za 11 mesecev v višini najmanj 169.781,51 SIT. Drugi vlagatelj poudarja, da za storitev čiščenja velja Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva (Uradni list RS, št. 6/2000 in 130/2004), kjer takšnih kogentnih norm glede nadomeščanja odsotnih delavcev, na katere se sklicuje naročnik, ni. Drugi vlagatelj pripominja, da v celoti spoštuje delovnopravno zakonodajo in veljavno kolektivno pogodbo.
Drugi vlagatelj prereka razlog za zavrnitev njegove ponudbe tudi v delu, v katerem je naročnik navedel, da drugi vlagatelj storitev urejanja travnatih in drugih površin ne sme opravljati z delavci, ki bodo opravljali storitve čiščenja na objektu. V razpisni dokumentaciji ni najti utemeljitve za takšno ravnanje, saj naročnik ni nikjer zapisal, da gre za dva ločena objekta oz. da so storitve razdeljene v dva sklopa ali na kakšen drug način določil, da mora izvajalec storitve urejanja travnatih in drugih površin izvajati z delavci, ki niso všteti v kvoto 11 delavcev. Takšna argumentacija naročnika predstavlja neupravičeno spreminjanje zahtev razpisne dokumentacije po oddaji ponudb. Iz pojasnila drugega vlagatelja tudi ne izhaja, da bo storitve urejanja travnatih in drugih površin opravljal z dodatnimi delavci.
Glede na navedeno drugi vlagatelj predlaga, da se razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila, njegovo ponudba ugotovi za pravilno, primerno in sprejemljivo ter najugodnejšo. Drugi vlagatelj zahteva povračilo stroškov postopka.

Naročnik je s sklepom, št. 03-275, z dne 20.03.2006, zahtevek za revizijo prvega in drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil njuni zahtevi po povrnitvi stroškov postopka.
V zvezi z zahtevkom za revizijo prvega vlagatelja naročnik pojasnjuje, da je sam zahteval pojasnilo njegove ponudbe glede nesorazmerno nizke cene, ki je prvi vlagatelj ni ustrezno pojasnil, saj je v pojasnilu navedel, da bo delavkam oz. delavcem izplačeval plače nižje kot je to določeno z delovnopravnimi predpisi. Takšne ponudbe naročnik ne more sprejeti, saj utemeljeno dvomi v to, da bo ponudnik lahko izvedel javno naročilo v skladu z razpisnimi pogoji. Prvi vlagatelj bi moral zagotavljati plačo najmanj v višini 122.600,00 SIT, vendar je ponudil ceno, ki ne zagotavlja izplačila plač v navedeni višini in je celo v pojasnilu navedel, da bo nudil le 74.303,00 SIT, kar je bistveno manj, kot določa zakon. Ker ponudba drugega vlagatelja ni pripravljena v skladu z VIII. členom Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, jo je naročnik štel kot nepravilno.
Navedba prvega vlagatelja, da naročnik v obvestilu o oddaji javnega naročila in dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila ni navedel prednosti izbrane ponudbe, je po mnenju naročnika nesmiselna saj je bila ponudba vlagatelja izločena kot nepravilna. Nepravilna ponudba se ne ocenjuje in ni mogoče ugotavljati prednosti izbrane ponudbe. Slednja ustreza vsem zahtevam iz javnega razpisa in zahtevam razpisne dokumentacije.
Naročnik se ne strinja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna iz razloga, ker naj le-ta ne bi izpolnil vzorca predložene pogodbe. V III. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik navedel le zahtevo, da mora ponudnik predložiti parafiran vzorec pogodbe, s čimer ponudnik potrdi, da se s pogodbo strinja. Izpolnjevanje pogodbe in podpisovanje pogodbe je po naročnikovem mnenju nesmiselno, saj s tem, ko ponudnik poda ponudbo, še ne podpisuje pogodbe. Le-to bo ponudnik podpisal šele po pravnomočnosti obvestila o izbiri.
Naročnik je za leto 2005 izdal potrdilo prvemu vlagatelju in izbranemu ponudniku, ker sta v tem letu oba ponudnika pri njem čistila poslovne prostore, in sicer je vlagatelj to storitev opravljal do dne 31.08.2005, izbrani ponudnik pa od tega datuma dalje. Ker naročnik ni zahteval navedbe trajanja obdobja, v katerem je ponudnik izvajal to storitev, je naročnik izdal potrdilo obema ponudnikoma.
V zvezi z zahtevkom za revizijo drugega vlagatelja naročnik pojasnjuje, da je zahteval pojasnilo ponudbe drugega vlagatelja glede nesorazmerno nizke cene. Iz pojasnila drugega vlagatelja izhaja, da le-ta ni kalkuliral nadomeščanja delavcev vsaj v višini, ki bi zagotavljala izplačilo minimalne plače in drugih dajatev, kar je naročnik drugemu vlagatelju v obvestilu o oddaji javnega naročila in v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila pojasnil.
Nadalje naročnik meni, da obrazložitev neobičajno nizke cene za urejanje travnatih površin s strani drugega vlagatelja ni takšna, da bi naročnik lahko to obrazložitev sprejel. Ta cena je glede na ostale ponudbene cene nesorazmerno nizka in naročnik utemeljeno sumi v kvaliteto izvedbe te storitve, še posebej, ker je prvi vlagatelj sam navedel, da bo to storitev opravljal z delavci, ki čistijo poslovne prostore. S temi delavci bi drugi vlagatelj sicer lahko opravljal to storitev le v podaljšanem delovnem času in če bi delavcem v tem času zagotovil tudi ustrezno plačilo, ta storitev ne bi bila cenejša. Naročnik tako sklepa, da bi delavci drugega vlagatelja to storitev opravljali v času, ko morajo biti prisotni na čiščenju poslovnih prostorov. Naročnik dodaja, da ne glede na to, da je ponudba drugega vlagatelja le za 2,6% nižja od izbranega ponudnika, ponujena cena ne zagotavlja izplačila plač v skladu z zakonodajo.

Prvi vlagatelj je naročnika z vlogo, z dne 21.03.2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Prvi vlagatelj priglaša stroške.

Drugi vlagatelj je naročnika z vlogo, z dne 21.03.2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 24.03.2006, odstopil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja ter zahtevek za revizijo drugega vlagatelja skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Prvi vlagatelj je Državni revizijski komisiji posredoval pripravljalno vlogo, brez datuma (Državna revizijska komisija jo je prejela dne 28.03.2006).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zvezi z navedbo prvega vlagatelja, ki se nanaša na nezakonitost dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, saj naj ne bi vsebovala navedb prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe prvega vlagatelja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje javnega naročila ponudbo prvega vlagatelja spoznal za nepravilno. Upoštevaje navedeno, se je potrebno strinjati z naročnikom, da ni mogoče primerjati pravilne ponudbe v razmerju do ponudbe drugega vlagatelja, ki jo je naročnik spoznal za nepravilno, na način, da se navede prednosti sprejete ponudbe.

Da je izpolnjen namen instituta dodatne obrazložitve obvestila o oddaji naročila, mora le-to vsebovati pojasnilo postopka pregleda in ocenjevanja, na podlagi katerega je naročnik skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 sprejel odločitev o oddaji naročila. Na podlagi dodatne obrazložitve se ponudnik, ki je le-to zahteval, odloči ali bo uveljavljal pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo ali ne. Ker je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila prvemu vlagatelju jasno zapisal, da je ponudbo prvega vlagatelja zavrnil kot neustrezno in nepravilno ter hkrati navedel razloge za nepravilnost njegove ponudbe, Državna revizijska komisija ne more razumeti oz. sprejeti navedbe prvega vlagatelja, da mu je bilo onemogočeno uveljavljanje ustavne pravice do učinkovitega pravnega varstva. Pravno varstvo se v postopkih oddaje javnih naročil zagotavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo, skladno z 12. členom ZRPJN. Takšna navedba prvega vlagatelja bi bila smiselna zgolj ob predpostavki, da razlogov za nepravilnost svoje ponudbe prvi vlagatelj ne bi poznal oz. da bi ga naročnik pri uveljavljanju te pravice oviral. Ker je naročnik torej navedel razloge, zaradi katerih je ponudbo prvega vlagatelja spoznal za nepravilno, pravilnost le-te pa se (sedaj) preverja v revizijskem postopku, je bilo potrebno obravnavano revizijsko navedbo, ki se nanaša na nezakonitost dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, zavrniti kot neutemeljeno.

Glede navedbe prvega vlagatelja, da je naročnik neutemeljeno zavrnil njegovo ponudbo zaradi nesorazmerno nizke cene, je Državna revizijska komisija vpogledala v dokument, z dne 09.01.2006, s katerim je prvi vlagatelj naročniku posredoval dodatno pojasnilo svoje ponudbe. Iz navedenega dokumenta je razvidno, da je prvi vlagatelj naročniku (na njegovo zahtevo za dodatno pojasnilo, z dne 03.01.2006, naj mu posreduje med drugim bruto plačo delavca na mesec) posredoval podatek, da znaša mesečna bruto plača posamezne delavke 74.303,00 SIT.

Državna revizijska komisija je navedeno revizijsko navedbo presojala z vidika pravilnosti/nepravilnosti ponudbe prvega vlagatelja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da višina bruto plače 74.303,00 SIT, ki je sicer nižja od minimalne plače 122.600,00 SIT, določene z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004-2005 (Uradni list RS, št. 70/2004), sama po sebi ne predstavlja kršitve delovnopravne zakonodaje, kolikor seveda ne gre za bruto izplačano plačo. Vendar pa je ob tem potrebno upoštevati pravila v zvezi z minimalno plačo. Minimalna plača je z zakonom določena najnižja plača, ki jo lahko delavec prejme za opravljeno delo za polni delovni čas, ne glede na pričakovane delovne rezultate in ne glede na likvidnostno stanje podjetja, jo je delodajalec dolžan spoštovati.

Zgolj na podlagi naročnikovega poziva na dodatno pojasnilo, z dne 03.01.2006, s katerim je zahteval navedbo bruto plače delavca na mesec, pri čemer ni navedel, da zahteva navedbo bruto izplačane plače (ki mora biti najmanj enaka minimalni plači), prvi vlagatelj ni mogel vedeti, na kaj se naročnikova zahteva po navedbi bruto plače nanaša, pri čemer velja poudariti, da je prvi vlagatelj določil višino plače 74.303,00 SIT, ki je večja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi kolektivne pogodbe. Ker pa dodatno pojasnilo prvega vlagatelja, z dne 09.01.2006, predstavlja specifikacijo ponudbenega predračuna, kot ga je prvi vlagatelj podal v svoji ponudbi, predstavlja plača 74.303,00 SIT znesek, ki bi ga prvi vlagatelj, ob pridobitvi predmetnega javnega naročila, izplačeval posameznemu izmed svojih delavcev/delavk. Povedano drugače, ob skupni vrednosti ponudbenega predračuna prvega vlagatelja 31.392.000,00 SIT predstavlja strošek dela posamezne delavke 74.303,00 SIT.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004-2005 določa obveznost usklajevanja plač na način, ki izhaja iz sklenjenega Dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004-2005 (Uradni list RS, št. 55/04) ter minimalna plača in zajamčeni osebni dohodek (prvi odstavek 1. člena). V skladu z drugim odstavkom 1. člena Zakona o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004-2005 pa obveznost usklajevanja plač velja za vse delodajalce, ki zaposlujejo delavce oziroma delavke v zasebnem sektorju v Republiki Sloveniji.

Ker je višina plače 74.303,00 SIT nižja od minimalne plače 122.600,00 SIT, ki jo mora delodajalec vsakemu delavcu obračunati in izplačati, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je prvi vlagatelj s takšnim ponudbenim predračunom ravnal v nasprotju z Izjavo o upoštevanju predpisov (obrazec OBR-9), in sicer da upošteva obveznosti, ki izhajajo iz predpisov o varstvu zaposlenih in ureditvi delovnih pogojev, da upošteva predpise o delovnih razmerjih in izplačuje plače v skladu s kolektivno pogodbo, ki jo je sicer podpisal. Glede na vse navedeno gre skleniti, da naročnik ni ravnal nepravilno, ko je ponudbo prvega vlagatelja v tem delu zavrnil kot nepravilno.

Državna revizijska komisija ni presojala tudi navedb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika. Ker prvi vlagatelj ne izpodbija tudi ugotovitve pravilnosti ponudb ostalih dveh ponudnikov, ki sta v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložila pravilni ponudbi, s čimer bi bilo mogoče (ob utemeljenosti takšnih morebitnih navedb in posledično ugotovitvi nepravilnosti vseh petih ponudb) slediti njegovemu revizijskemu predlogu, to je razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila, je potrebno ugotoviti, da mu zaradi odsotnosti možnosti nastanka škode ni mogoče priznati aktivne legitimacije za vodenje postopka revizije v tem delu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.


V zvezi z navedbo drugega vlagatelja, da je naročnik njegovo ponudbo neutemeljeno zavrnil zaradi nesorazmerno nizke cene, pri čemer drugi vlagatelj navaja, da se kalkulirani stroški bruto plač med drugim vlagateljem in izbranim ponudnikom za 11 delavcev na mesec razlikujejo za 2,6%, Državna revizijska komisija najprej opozarja, da je naročnik ponudbo drugega vlagatelja (v obravnavanem delu) zavrnil zaradi nesorazmerno nizke cene pri storitvah urejanja travnatih in drugih površin. Tako se skupna ponudbena cena drugega vlagatelja in izbranega ponudnika res razlikuje samo za 2,6%, vendar pa navedena razlika v skupni vrednosti ni bila podlaga za zavrnitev ponudbe drugega vlagatelja.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da mora naročnik, skladno s prvim odstavkom 53. člena ZJN-1, če meni, da so v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene, preden takšno ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Državna revizijska komisija v odstopljeni dokumentaciji ni našla dokumenta naročnika, s katerim bi drugega vlagatelja pozval k obrazložitvi postavk ponudbene cene, ki se nanaša na urejanja travnatih in drugih površin. Iz 53. člena ZJN-1 namreč nesporno izhaja, da naročnik določene ponudbe ne sme zavrniti, ne da bi pred tem ponudniku omogočil, da poda obrazložitev nizke cene. Državna revizijska komisija razpolaga z naročnikovo zahtevo za dodatno pojasnilo, z dne 03.01.2006, s katero drugega vlagatelja med drugim poziva, naj, ker je ponudil nesorazmerno nizko ceno za storitev urejanja travnatih površin, drugi vlagatelj pojasni, na kakšen način bo navedeno storitev izvajal. Iz navedenega poziva ni razvidno, da bi naročnik drugega vlagatelja pozval na podrobno obrazložitev postavk ponudbe za storitve urejanja travnatih površin, pač pa je bil drugi vlagatelj pozvan na "obrazložitev izvedbe" storitve urejanja travnatih površin. Na enak način je navedeno razumel tudi drugi vlagatelj, ki je naročniku posredoval pojasnilo, da bo navedeno storitev izvajal tudi z delavci, ki so na objektu, in sicer s kosilnico Kubota G 21 s koso in pobiralcem trave, ki ima ustrezno široke nože. Tako ne drži ugotovitev naročnika v obvestilu o oddaji javnega naročila, da zahteval prikaz cene storitve po posameznih vrstah storitve. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ravnal v nasprotju z določilom 53. člena ZJN-1, ko je ponudbo drugega vlagatelja, preden je preveril način oblikovanja ponudbene cene oz. preden je zahteval pojasnitev njenih kalkulativnih elementov pri storitvi urejanja travnatih površin, v tem delu obvestila o oddaji javnega naročila zavrnil kot ponudbo z neobičajno nizko ceno.

Prav tako je potrebno slediti navedbi drugega vlagatelja, ki napada razlog za zavrnitev njegove ponudbe v delu, v katerem je naročnik navedel, da drugi vlagatelj storitev urejanja travnatih in drugih površin ne sme opravljati z delavci, ki bodo opravljali storitve čiščenja na objektu. Iz 2. člena Pogodbe o izvajanju del, ki so jo morali ponudniki parafirati (III. člen Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), izhaja, da izvajalec izvaja pogodbena dela v skladu s seznamom storitev čiščenja (Priloga 1), ki je sestavni del te pogodbe. 5. člen Pogodbe o izvajanju del določa, da se izvajalec in naročnik sporazumeta, da bo izvajalec izvajal storitev v skladu s specifikacijo oz. opisom storitev iz razpisne dokumentacije, pri čemer je delovno osebje dolžno upoštevati tudi navodila, ki jih dobi od naročnika. Iz Priloge 1, kjer je naveden opis storitve, izhaja, da storitev čiščenja obsega čiščenje objekta naročnika in urejanje travnatih površin in okolice. Opis storitve čiščenja obsega storitve rednega čiščenja in storitve občasnega čiščenja ter košnjo trave. Državna revizijska komisija se tako strinja z drugim vlagateljem, da v razpisni dokumentaciji ni najti utemeljitve za takšno ravnanje naročnika, da ni bilo nikjer zapisano, da gre za dva ločena objekta oz. da so storitve razdeljene v dva sklopa ali da bi naročnik na kakšen drug način določil, da mora izvajalec storitve urejanja travnatih in drugih površin izvajati z delavci, ki niso všteti v kvoto 11 delavcev. Upoštevaje zapisano, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedba drugega vlagatelja, ki je predmet presoje v tem delu, utemeljena.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preverila utemeljenost navedbe drugega vlagatelja, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je njegovo ponudbo izločil zaradi neustrezne pojasnitve ponudbenega predračuna, v delu, ki se nanaša na stroške nadomeščanja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik drugega vlagatelja z zahtevo za dodatno pojasnilo, z dne 03.01.2006, (med drugim) pozval na predložitev pojasnil v zvezi s stroški nadomeščanja začasno odsotnih delavcev v času koriščenja letnega dopusta, bolniške odsotnosti in drugih odsotnosti (ocenjeni letni stroški za vseh 11 delavcev). Vlagatelj je v dodatnih pojasnilih, z dne 06.01.2006, predvidel strošek nadomeščanja 11 delavcev v višini 1.623.170,24 SIT/letno, kar predstavlja strošek nadomeščanja v višini 147.560,90 SIT/letno za enega delavca.

Državna revizijska komisija najprej pripominja, da ima delavec pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca (prvi odstavek 137. člena ZDR), zato je obveznost upoštevanja nadomeščanja delavcev sestavni del pogodbe o izvajanju storitev med izvajalcem in naročnikom. Vendar pa gre ugotoviti, da naročnik v Navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe ni navedel, na kakšen način naj ponudniki oblikujejo ponudbeni predračun oziroma ni določil višine upoštevanja stroškov nadomeščanja delavcev (koliko dni odsotnosti za posameznega delavca naj ponudniki kalkulirajo), v postopku ocenjevanja ponudb pa je zaradi odsotnosti minimalnega obsega kalkuliranja stroškov nadomeščanja spoznal ponudbo drugega vlagatelja za nepravilno.

Drugače kot pri oblikovanju plače (v zvezi z obveznostjo spoštovanja vsaj minimalne plače se je Državna revizijska komisija opredeljevala pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo prvega vlagatelja), ki je določena z zakonom, in so jo delodajalci dolžni vsaj v določeni višini brezpogojno spoštovati, delavcem glede na starost, število otrok, izobrazbo, uspešnost in druge kriterije v skladu z delovnopravno zakonodajo pripada različno število dni dopusta, števila dni bolniških odsotnosti in drugih odsotnosti pa se ne da točno predvideti. Tako se ni mogoče strinjati z naročnikom, da bi morali ponudniki upoštevati še bruto plačo (ter prispevke, regres in prehrano, skupaj v višini najmanj 169.781,51 SIT) vsaj za enega delavca za 11 mesecev, saj ni nujno, da bo potrebno nadomeščanje delavcev najmanj v višini enega delavca, pač pa je ta številka lahko manjša, lahko pa je/bo potrebno celo več delavcev za nadomeščanje. Glede na navedeno bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji npr. določiti (povprečno) število dni nadomeščanja odsotnih delavcev, ki naj ga ponudniki upoštevajo pri pripravi ponudbenega predračuna. Postopanje naročnika, ko izloči iz postopka ponudnika, ki po njegovem mnenju ni upošteval vsaj minimalnega obsega stroškov nadomeščanja delavcev, ne moremo označiti kot ravnanja v skladu s predpisi o javnih naročilih.

Državna revizijska komisija poudarja, da mora naročnik, v skladu z določili ZJN-1, pripraviti razpisno dokumentacijo tako, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo (prvi odstavek 23. člena ZJN-1). Razpisna dokumentacija mora torej ponudnikom omogočiti pripravo ponudbe, ki bo ustrezala vsem pričakovanim zahtevam in pogojem naročnika ter bo vsebovala realno ponudbeno ceno. V izogib neustreznih, neprimerljivih ali nepopolnih ponudb mora zato naročnik izdelati jasno, natančno in nedvoumno razpisno dokumentacijo, ki ne dopušča različnih razlag. Takšno vrednotenje ponudbe drugega vlagatelja, ko je šele v obvestilu o oddaji javnega naročila navedel, da le-ta ni kalkuliral nadomeščanja delavcev vsaj v višini, ki bi zagotavljala izplačilo minimalne plače in drugih dajatev, predstavlja razvrščanje ponudb na podlagi subjektivnih preferenc in arbitrarnih kriterijev, katerih naknadna preverljivost in objektivna primerljivost ni mogoča. Na to kaže tudi dejstvo, da bi si lahko naročnik zaradi nedefinirane metodologije ocenjevanja ponudb v postopku vrednotenja izbral katerekoli elemente ugotavljanja usposobljenosti in sposobnosti ponudnikov in jih na ta način prilagajal posameznim ponudnikom, kar pa je v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov in načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Primerljivost namreč pomeni, da morajo biti dokumenti v postopku oddaje javnega naročila izdelani tako, da lahko tako ponudniki kot tudi sam naročnik nedvoumno vedo za pomen posameznih podatkov in da podatki temeljijo na enakih kriterijih, zaradi česar je mogoča primerjava med istovrstnimi podatki različnih ponudnikov.

Naročnik je s svojim ravnanjem kršil tudi načelo transparentnosti, ki je opredeljeno v 6. členu ZJN-1 in je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo drugega vlagatelja, upoštevaje zgoraj navedene ugotovitve, skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija njegov zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi zahtevo prvega vlagatelja za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Drugi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 100.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 3.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške odvetniškega zastopanja ter priprave revizijskega zahtevka,
- v višini 3% od protivrednosti 3000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za materialne stroške.

Državna revizijska komisija je na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN drugemu vlagatelju priznala naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 100.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 3.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške odvetniškega zastopanja ter priprave revizijskega zahtevka, skupaj tako v višini 396.000,00 SIT,
- v višini 2% od protivrednosti 1.000 točk ter 1% od protivrednosti 2.000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za materialne stroške, skupaj tako v višini 5.280,00 SIT.

Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi materialnimi stroški, saj podlage za priznanje le-teh v veljavni Odvetniški tarifi ni najti. Ker je drugi vlagatelj zahteval povračilo stroškov takse v višini 100.000,00 SIT, je Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju, ne glede na to, da iz potrdila o plačilu takse izhaja znesek plačane takse v višini 200.000,00 SIT, v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN priznala povračilo stroškov takse v zahtevani višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 501.280,00 SIT, v roku 15 od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 13.04.2006
Predsednica senata:
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160, Maribor
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I., Ljubljana
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- Upravljalec d.o.o., Fram 52, Fram
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana