018-116/2006 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Številka: 018-116/2006-32-1116

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici Vesni Cukrov, ob sodelovanju svetovalca Vojka Maksimčuka, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za "prenosne monitorje za spremljanje življenjskih funkcij 4 + 4 kos" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Schiller Handelsges.m.b.H., Podružnica v Sloveniji, Strma ulica 9, Poljčane, ki ga zastopa odvetnica Nada Vučajnk, Kolodvorska 8, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 4. 2006

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 5. 12. 2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje obravnavanega javnega naročila male vrednosti - s pogajanji, št. 6/1-NMV/P.

Naročnik je razpisno dokumentacijo s povabilom k oddaji ponudbe posredoval osmim potencialnim ponudnikom, ponudbo pa je pravočasno do roka za predložitev ponudb (do 22. 12. 2005) predložilo pet ponudnikov.

Naročnik je 27. 12. 2005 sprejel obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti, s katerim je kot najugodnejšo izbral vlagateljevo ponudbo.

Ponudnik SIND, Ljubljana, d. o. o., Verovškova ulica 64, Ljubljana je prek odvetnika Zmaga Marovta, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: ponudnik SIND) z dopisom, z dne 3. 1. 2006, zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji tega javnega naročila, vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika in drugih ponudnikov, ki so predložili ponudbo, in vpogled v naročnikov interni akt za oddajo javnih naročil male vrednosti.

Ponudnik SIND je vložil zahtevek za revizijo, z dne 16. 1. 2006, s katerim je izpodbijal odločitev o oddaji javnega naročila. Naročnik je 30. 1. 2006 sprejel sklep, s katerim je zahtevku za revizijo ponudnika SIND ugodil, in v katerem je navedel, da se v ponovnem postopku ocenjevanja ponudb kot najugodnejša izbere ponudba ponudnika SIND. Naročnik je nato 10. 2. 2006 sprejel obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti - sprememba (v nadaljevanju: obvestilo - sprememba), v katerem je navedel, da "se prvotna odločitev naročnika o oddaji JNMV spremeni in se javno naročilo odda ponudniku SIND".

Vlagatelj je 21. 2. 2006 vložil zahtevo za dodatno obrazložitev obvestila - sprememba. Naročnik je zahtevano dodatno obrazložitev sprejel 3. 3. 2006, vlagatelju pa ga je posredoval 7. 3. 2006.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 17. 3. 2006, zoper obvestilo - sprememba, z dne 10. 2. 2006, in obrazloženo obvestilo- sprememba, z dne 3. 3. 2006. Vlagatelj najprej opisuje potek postopka oddaje obravnavanega javnega naročila in ugotavlja, da je naročnik v dodatni obrazložitvi obvestila âˆ" sprememba znova dodal, da je v revizijskem postopku ugotovil, da je vlagateljeva ponudba nepravilna, ker ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj navaja, da je naročnik v sklepu, z dne 30. 1. 2006, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo ponudnika SIND, navedel, da je v povabilu k oddaji ponudbe določil, da mora ponudnik ponuditi dobavo razpisane opreme iz Predmeta naročila v celoti âˆ" upoštevaje vse naročnikove pogoje iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj navaja, da je naročnik v 1. točki obrazložitve sklepa, z dne 30. 1. 2006, glede zahteve iz Predmeta naročila " vgrajen mora biti tiskalnik z možnostjo monitorja na baterije najmanj treh ur ob vključenih funkcijah (brez uporabe tiskalnika)", ugotovil, da je v tem delu vlagateljeva ponudba v skladu s tehničnim opisom, saj ponuja dva vgrajena akumulatorja, kar zagotavlja delovanje monitorja skupaj tri ure. Takšno stališče je naročnik potrdil tudi v dodatni obrazložitvi obvestila âˆ" sprememba, z dne 3. 3. 2006.

Glede pogoja iz tehničnega opisa v razpisni dokumentaciji, da neinvazivno merjenje krvnega tlaka z oscilometrično metodo v razponu sistoličnih vrednosti 40âˆ"250 mm/Hg in razponu diastoličnih vrednosti 10âˆ"210 mm Hg ter dejansko napako največ +/âˆ" 5 mm Hg in z možnostjo nastavitve časovnih intervalov meritev od 1 minute dalje, vlagatelj navaja, da je naročnik tudi v dodatni obrazložitvi obvestila o oddaji javnega naročila navedel, da vlagatelj niti v ponudbi niti v katalogu proizvajalca ni navedel navedenega podatka. Vlagatelj dodaja, da sicer naročnik ne pojasnjuje, ali ponudnik SIND ponuja monitor, ki bi omogočal takšno merjenje neinvazivnega krvnega tlaka. Po vlagateljevem mnenju je taka tehnična zahteva prepisana iz prospekta konkurenčnega aparata, naročnikova zahteva po meritvi diastoličnega tlaka v območju 10âˆ"210 mm Hg pa je neživljenjska v spodnji meji, saj se na noben način (neonatal, otroci, odrasli) v realnosti ne meri vrednosti pod 15 mm Hg. Vlagatelj trdi, da je takšna naročnikova zahteva diskrimatorna in favorizira enega od ponudnikov. Vlagatelj še dodaja, da njegov ponujeni aparat meri tudi pod navedenimi 15 mm Hg, vendar, ker ni mogoče pod to mejo nastaviti spodnje meje alarma (tudi ne pri konkurenčnih ponudnikih oziroma izbranem ponudniku), je navedena kot spodnja meja merjenja vrednost, ki jo lahko aparat zanesljivo alarmira. Pri tem vlagatelj ne navaja niti največjih napak meritev, saj se monitorji z napako meritve, ki je večja od tiste, ki jo je navedel naročnik v svoji zahtevi, ne smejo dati v promet. Vlagatelj zaključuje, da je ob strokovni presoji omenjenega tehničnega opisa mogoče zaključiti, da monitor z zahtevanim neinvazivnim merjenjem krvnega tlaka, kot ga ponuja vlagatelj, v celoti ustreza zahtevanim razpisnim pogojem oziroma pogojem iz tehničnega opisa, drugačno tolmačenje pa ne vzdrži strokovne presoje.

V zvezi s pogojem "dodano mora biti premično stabilno transportno stojalo, opremljeno s košaro ter mehanizmom enostavnega pritrjevanja in snemanja monitorja" vlagatelj navaja, da je v svoji ponudbi ponujeno stojalo natančno opisal, kar je dovolj, saj naročnik ni zahteval navodila za uporabo stojala. Prospekt stojala ni bil priložen, saj je bilo iz tehničnega opisa mogoče zaključiti, da je naročnik zahteval prospekt izključno le za aparat. Pod terminom aparat si je vlagatelj zahtevka povsem opravičeno tolmačil, da gre le za monitor, ne pa tudi za premično stojalo, zato vlagatelj trdi, da je izpolnil tudi ta pogoj iz tehničnega opisa.

Vlagatelj navaja, da so povsem v nasprotju pojasnila in zaključek naročnika, da vlagatelj ni izpolnil naročnikove zahteve "priložiti CE certifikat ter priložiti fotokopijo CE certifikata za ponujeno opremo". V razpisnih pogojih âˆ" Predmetu naročila je naročnik zahteval predložitev CE certifikata za ponujeno opremo, pri čemer pa se naročnik ne sklicuje na morebitno direktivo Sveta EGS. Vlagatelj trdi, da je povsem pravilno predložil dokaz o skladnosti ponujenega izdelka, s katerim razpolaga proizvajalec, in da je v skladu z Direktivo Sveta 93/42/EGS z dne 14. 6. 1993 o medicinskih pripomočkih. Skladno s to direktivo je vlagatelj oznako o skladnosti dokazoval s priloženim certifikatom Q1N 04 04 41505 033 (obdelovanje âˆ" verjetno mišljeno obvladovanje; op. Državna revizijska komisija âˆ" sistema kakovosti proizvajalca, razvoj, proizvodnja, distribucija) in z izjavo o skladnosti (Declaration of Conformity), kar je identično zahtevam za CE certifikat. Možnost dokazovanja skladnosti proizvoda z navedeno direktivo, ta omogoča v svojih določilih. Vlagatelj navaja, da iz predložene izjave o skladnosti (Declaration of Conformity) "nesporno izhaja, da ta temelji na že citiranih določbah direktive âˆ" (EC Directive 93/42 EEC) z dne 26.02.2004 z oznako CE 0123, ali poenostavljeno gre za identični dokument". Ob tem vlagatelj še pripominja, da bi "v nasprotnem primeru proizvajalec aparata sploh ne mogel nastopati na evropskem trgu oziroma bi bil eliminiran že na podlagi navedene direktive", zato je naročnikovo sklicevanje na neustreznost CE certifikata povsem neutemeljena.

Vlagatelj zaključuje, da "ne gre spregledati tudi dejstva, da je izbrani ponudnik Javni zavod, katerega ustanoviteljica je R Slovenija, sredstva pa izbrani ponudnik za svoje delovanje in dejavnosti dobiva iz proračuna RS. Upoštevaje razpisne pogoje iz člena IX Povabila, izhaja, da je merilo pri ocenjevanju ponudb: Ob ustrezni kvaliteti najnižja končna ponudbena vrednosti." Vlagatelj trdi, da je njegova ponudba pravilna in ustreza temu merilu.

Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da naročnik sprejme sklep, da se "razveljavi Obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti âˆ" sprememba z dne 10.02.2006 ponudniku in sklep z dne 30.01.2006 in izbere vlagatelja kot najugodnejši ponudnika", podrejeno pa, da se razveljavi postopek oddaje obravnavanega javnega naročila male vrednosti Vlagatelj je priglasil tudi povrnitev stroškov.

Naročnik je 23. 3. 2006 sprejel sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo, v višini vplačane takse.

Naročnik navaja, da je pri ponovnem preverjanju ne/pravilnosti ponudbe vlagatelja ugotovil, da vlagatelj v ponudbi ni izpolnil naročnikove zahteve po neprekinjenem najmanj triurnem delovanju baterije. Naročnik je v tehničnih zahtevah navedel: "Vgrajen mora biti tiskalnik ter baterija z možnostjo delovanja monitorja na baterije najmanj treh ur ob vključenih vseh funkcijah (brez uporabe tiskalnika)." Iz vlagateljeve ponudbene dokumentacije (spremni dopis) je razvidno naslednje: "z vgrajenima (dodatno zaradi zahtev specifikacije) akumulatorjema omogoča triurno delovanje monitorja brez napajanja iz mreže pri hkratnem merjenju vseh parametrov pri dani specifikaciji", kar pa pomeni, da ni izpolnjen naročnikov pogoj po neprekinjenem triurnem delovanju na eno baterijo. Naročnik navaja, da zaradi navedenega ni bilo mogoče slediti vlagatelju, da je njegova ponudba v tem delu pravilna, poleg tega pa naročnik dodaja, da je izbrani ponudnik v celoti sledil tej naročnikovi zahtevi, saj je ponudil baterijo, ki avtonomno deluje najmanj tri ure.

Pri presoji vlagateljeve navedbe, ki se nanaša na naročnikovo zahtevo po neinvazivnem merjenju krvnega tlaka z oscilometrično metodo v razponu sistoličnih vrednosti 40âˆ"250 mm Hg ter z možnostjo nastavitve časovnih intervalov meritev od 1 minute dalje, je naročnik navedel, da vlagatelj âˆ" glede na oblikovano naročnikovo zahtevo âˆ" v svoji ponudbi ni navedel ločeno, kakšen razpon sistoličnih oziroma diastoličnih vrednosti ima ponujeni monitor, zaradi česar naročnik ni mogel ugotoviti, ali izbrani monitor ponuja vrednosti v razponu sistoličnih vrednosti 40âˆ"250 mm Hg in v razponu diastoličnih vrednosti 10âˆ"210 mm Hg ali ne. Naročnik navaja, da je iz vlagateljeve ponudbe nesporno razvidno, da je naveden le nekakšen "skupen" (ne ločeno, kot je zahteval naročnik) razpon, tj. "od 15 do 300 mm Hg", iz česar sledi, da naročnikova zahteva, ki jo gre obravnavati kot pogoj, ni izpolnjena, saj ponudba vlagatelja zahtevka za revizijo ne izpolnjuje najnižje za naročnika sprejemljive meritvene vrednosti, tj. 10mm Hg. Ker vlagateljeva ponudba v tem delu ne izpolnjuje niti najnižje zahtevane meritvene vrednosti, tj. 10 mm Hg, jo je naročnik označil za nepravilno. Naročnik še dodaja, da je kot zahtevo navedel, da je lahko največji odstop âˆ" dejanska napaka (mean error) pri meritvi +/âˆ" 5mm Hg, tega podatka pa vlagatelj ni navedel v svoji ponudbi niti ga ni v katalogu proizvajalca Schiller, kar pomeni, da vlagatelj te naročnikove zahteve ni izpolnil. Poleg tega pa naročnik še izpostavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo sam posredno priznava, da tega pogoja ne izpolnjuje, s tem, ko se sklicuje na diskriminatornost postavljene naročnikove zahteve, ki naj bi po njegovih navedbah favorizirala enega od ponudnikov. V zvezi s slednjo vlagateljevo navedbo naročnik izpostavlja tudi peti odstavek 12. člena ZRPJN in navaja, da vlagateljevih navedb ni presojal, saj se nanašajo na same zahteve iz razpisa, ki jih pa vlagatelj v tej fazi postopka ne more več uveljavljati.

Naročnik navaja, da je na podlagi zahtevka za revizijo ponovno ugotavljal, ali je vlagatelj v ponudbi sledil zahtevi po stojalu ali ne. Pri tem naročnik ugotavlja, da vlagateljevega opisa v ponudbi, na katerega se vlagatelj sklicuje v zahtevku za revizijo "prevozno stabilno stojalo s petimi kolesi za monitor s preprostim mehanizmom za pritrditev in snemanje monitorja in s košaro za pribor", ni mogoče razlagati tako, da je vlagatelj ponudil tudi stojalo, kot izhaja iz naročnikove zahteve, ker je vlagatelj v spremnem dopisu sam opredelil "transportno stojalo s košaro kot del osnovne opreme za ponujeno aparaturo ARGUS LCM" (torej ne kot dodatno âˆ" opcijsko opremo k aparatu, kar potrjuje tudi dejstvo, da vlagatelj v svoji ponudbi stojala s košaro ni posebej vrednostno opredelil). Naročnik še navaja, da iz priloženega prospekta ni razvidno, da je ponujeno stojalo s košaro del aparature, kar trdi vlagatelj, zaradi česar ta pogoj ni izpolnjen, sicer pa se naročnik strinja z vlagateljem, da je naročnik v tehničnem opisu zahteval prospekt le za aparat in ni posebej zahteval prospekta za premično transportno stojalo.

Naročnik je zavrnil tudi vlagateljevo navedbo, da je vlagatelj povsem pravilno predložil dokaz o skladnosti ponujenega izdelka, s katerim razpolaga proizvajalec, kar je v skladu z Direktivo Sveta 93/42 EGS z dne 14. 6. 1993 o medicinskih pripomočkih. Naročnik navaja, da izjava o skladnosti (Declaration of Conformity), ki jo je vlagatelj predložil v ponudbi, ne ustreza naročnikovi zahtevi po predložitvi ustreznega CE certifikata za ponujene monitorje ARGUS LCM Basic. Naročnikove zahteve po predložitvi CE certifikata tako ni mogoče enačiti s predložitvijo izjave o skladnosti. Naročnik vztraja pri svojih dosedanjih utemeljitvah iz obvestila âˆ" sprememba, z dne 10. 2. 2006, in dodatne obrazložitve obvestila âˆ" sprememba, z dne 3. 3. 2006. Naročnik prav tako opozarja, da bi moral vlagatelj morebitno nepravilnost oziroma diskriminatornost naročnikovega pogoja po predložitvi CE certifikata pravočasno uveljavljati (peti odstavek 12. člena ZRPJN).

Naročnik zaključuje, da je na podlagi ponovnega pregleda ugotovil, da vlagateljeva ponudba ni pravilna, saj vlagatelj ni v celoti izpolnil zahtev naročnika, ki jih gre obravnavati kot pogoj, zato je zavrnil vlagateljevo ponudbo, ob tem pa še dodaja, da je "s prvim obvestilom o izbiri sicer res izbral ponudbo vlagatelja zahtevka za revizijo kot najcenejšo, svojo odločitev pa je na podlagi vloženega zahtevka za revizijo spremenil, saj je ob natančnejši analizi vlagateljeve ponudbe (takrat ponudbe izbranega ponudnika) ugotovil, da le ta ne izpolnjuje njegovih zahtev iz razpisne dokumentacije, ki so bile postavljene kot pogoj. Pogoj pa je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen in je izključne narave. Ponudba, ki ne izpolnjuje vseh pogojev , se ne ocenjuje in jo je treba izločiti iz postopka. Pogoj je torej tisti prag, ki ga mora izpolnjevati vsaka ponudba, da se sploh lahko ocenjuje."

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 27. 3. 2006, obvestil, da želi nadaljevati s postopkom pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu vlagatelj tudi navaja, da so naročnikove navedbe neutemeljene, naročnik pa tudi ni upošteval dokazov oziroma se o njih ni izjasnil, poleg tega pa vlagatelj zatrjuje, da se naročnik neutemeljeno sklicuje na peti odstavek 12. člena ZRPJN. Vlagatelj vztraja, da je bila njegova ponudba povsem v skladu s pogoji, navedenimi v povabilu k oddaji ponudbe, in pogoji iz predmeta naročila.

Naročnik je z dopisom, z dne 30. 3. 2006, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Ponudnik SIND je s pripravljalno vlogo, oddano na pošto 4. 4. 2006, pred Državno revizijsko komisijo prijavil stransko intervencijo. V omenjeni vlogi ponudnik SIND predlaga, naj Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrne.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v postopku oddaje tega javnega naročila male vrednosti kot najugodnejšo najprej izbral vlagateljevo ponudbo, vendar je nato po vložitvi zahtevka za revizijo ponudnika SIND svojo odločitev spremenil tako, da je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nepravilno in kot najugodnejšo ponudbo izbral ponudbo ponudnika SIND. Državna revizijska komisija ob tem še ugotavlja, da predstavlja naročnikov sklep, z dne 30. 1. 2006, s katerim je zahtevku za revizijo ponudnika SIND ugodil, zgolj odločitev v postopku revizije postopka oddaje obravnavanega javnega naročila, in da je naročnik nato po pravnomočnosti prej navedenega sklepa v skladu s predpisi izdal še en dokument, in sicer je 10. 2. 2006 sprejel obvestilo o oddaji javnega naročila male vrednosti - sprememba, ki predstavlja odločitev v postopku oddaje javnega naročila. Glede na navedeno Državna revizijska komisija izpostavlja, da Državna revizijska komisija ne more odločati o razveljavitvi naročnikovega sklepa, z dne 30. 1. 2006, s katerim je naročnik zahtevku za revizijo ponudnika SIND ugodil, saj je ta sklep že pravnomočen, poleg tega pa je treba poudariti, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 âˆ" ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1) in ZRPJN, ne določata drugače (prvi odstavek 12. člena ZRPJN). Glede slednjega je treba izpostaviti, da ZRPJN ne predvideva tudi vložitve zahtevka za revizijo zoper sklep, s katerim naročnik zahtevku za revizijo na podlagi 16. člena ZRPJN ugodi.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju ugotavlja, da je vlagatelj oblikoval zahtevek za revizijo tako, da utemeljuje razloge, zakaj šteje svojo ponudbo za pravilno in da je v zahtevek za revizijo vključil tudi navedbo "V točki 1. obrazložitve citiranega sklepa [sklep, z dne 30. 1. 2006; op. Državna revizijska komisija] glede zahteve iz Predmeta naročila " Vgrajen mora biti tiskalnik z možnostjo monitorja na baterije najmanj treh ur ob vključenih funkcija h brez uporabe tiskalnika)," naročnik ugotavlja, da je v tem delu ponudba izbranega ponudnika (sedaj vlagatelja) v skladu z tehničnim opisom, saj ponuja dva vgrajena akumulatorja, ki zagotavljata delovanje monitorja skupaj tri ure. Takšno stališče je naročnik potrdil tudi v dodatni obrazložitvi Obvestila o oddaji javnega naročila z dne 03 .03 .2006.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz te vlagateljeve navedbe ne izhaja revizijska navedba, ampak, da vlagatelj zgolj utemeljuje razlog, da je njegova ponudba glede kapacitete baterije pravilna. Državna revizijska komisija je vpogledala v sklep, z dne 30. 1. 2006, in ugotovila, da je naročnik v zvezi z revizijsko navedbo ponudnika SIND (tedanjega vlagatelja in sedanjega izbranega ponudnika), da "ponudba izbranega ponudnika [sedanjega vlagatelja; op. Državna revizijska komisija] ne izpolnjuje zahteve naročnika "vgrajen mora biti tiskalnik z možnostjo delovanja monitorja na baterije najmanj treh ur ob vključenih vseh funkcijah (brez uporabe tiskalnika), saj iz prospekta proizvajalca ni razvidno, da bi baterija delovala neprekinjeno tri ure" navedel "naročnik je na podlagi vloženega zahtevka za revizijo ponovno pregledal in ocenil ponudbo izbranega ponudnika ter ugotovil, da je zahtevek vlagatelja v tem delu neutemeljen, saj ponudba izbranega ponudnika ponuja 2 vgrajena akumulatorja, ki zagotavlja delovanje monitorja skupaj tri ure". Vsebinsko enako navedbo (z edino razliko, da je naročnik specificiral, da je prejšnji izbrani ponudnik sedaj vlagatelj) je naročnik zapisal v dodatno obrazložitev obvestila âˆ" sprememba, z dne 3. 3. 2006. Državna revizijska komisija izpostavlja, da vlagatelj izpodbija naročnikovo odločitev, da se javno naročilo odda ponudniku SIND, poleg tega pa utemeljuje, da je predložil pravilno ponudbo, naročnikove trditve o ustreznosti kapacitete baterije v vlagateljevi ponudbi, ki jo vsebujeta sklep, z dne 30. 1. 2006, in dodatna obrazložitev obvestila âˆ" sprememba, z dne 3. 3. 2006, pa vlagatelj ne izpodbija oziroma ji ne oporeka, saj je naročnik v delu, ki se nanaša na kapaciteto baterije, ugotovil pravilnost vlagateljeve ponudbe. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru neupravičeno presojal tudi navedbo, s katero se je vlagatelj strinjal. Glede na to, da vlagatelju ni bila sporna naročnikova ugotovitev iz dodatne obrazložitve obvestila âˆ" sprememba, z dne 3. 3. 2006 (v obravnavanem primeru je za presojo pravilnosti postopka oddaje javnega naročila relevantna le dodatna obrazložitev obvestila âˆ" sprememba, z dne 3. 3. 2006, ne pa tudi sklep, z dne 30. 1. 2006), naročnik v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo ne more kot utemeljen in upravičen razlog uporabiti (kasneje ugotovljenih) dejstev in ugotovitev (do katerih je naročnik prišel šele v fazi revizije postopka oddaje javnega naročila), do katerih se vlagatelj ni imel možnosti opredeliti in jih izpodbijati, če mu gredo v škodo. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je pri meritorni presoji zahtevka za revizijo štela kot relevantne le tiste naročnikove navedbe in dokaze, ki jih je naročnik predočil vlagatelju v dokumentih, ki jih je naročnik sprejel v fazi pred revizijo postopka oddaje javnega naročila, torej so za meritorno presojo relevantni le navedbe in dokazi, ki jih je naročnik predočil vlagatelju najkasneje v dodatni obrazložitvi obvestila âˆ" sprememba, z dne 3. 3. 2006. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija izpostavlja, da je bil naročnik pri uveljavljanju morebitnih nepravilnosti v spornem delu vlagateljeve ponudbe prepozen, zato mora naročnik v tem postopku vlagateljevo ponudbo v tem spornem delu šteti kot pravilno, čeprav bi dejansko ne bila.

V zvezi s pogojem iz tehničnega opisa v razpisni dokumentaciji, da neinvazivno merjenje krvnega tlaka z oscilometrično metodo v razponu sistoličnih vrednosti 40âˆ"250 mm/Hg in razponu diastoličnih vrednosti 10âˆ"210 mm Hg ter dejansko napako največ +/âˆ" 5 mm Hg in z možnostjo nastavitve časovnih intervalov meritev od 1 minute dalje je Državna revizijska komisija vpogledala v dodatno obrazložitev obvestila âˆ" sprememba, z dne 3. 3. 2006, in ugotovila, da naročnik navaja, da "izbrani ponudnik nudi merjenje neinvazivnega krvnega tlaka z oscilometrično metodo v razponu 15âˆ"300 mm Hg, kar obsega zahtevan razpon za diastolične in sistolične vrednosti z upoštevanjem dovoljene napake +/âˆ" 5 mm Hg, čeprav ponudnik diastoličnih in sistoličnih ne navaja ločeno. Naročnik pa po ponovnem pregledu in ocenitvi ponudbe izbranega ponudnika ugotavlja, da izbrani ponudnik âˆ" vlagatelj niti v ponudbi in ne v katalogu proizvajalca ne navaja podatka "dejanske napake največ dejanske napake največ +/âˆ" 5 mm Hg" in tako ne izpolnjuje najnižje meritvene vrednosti 10 mm Hg in je ponudba izbranega ponudnika v tem delu nepravilna, zato je zahtevku vlagatelja ugodil. Ta ugotovitev še vedno drži. Ponudnik ne dokazuje merilnega razpona pod 15 mm Hg in tudi ne navaja dovoljene napake +/âˆ" 5 mm Hg. V razpisni dokumentaciji so bile zahtevane diastolične vrednosti 10âˆ"210 mm Hg âˆ" kar vlagatelj ne izpolnjuje." Iz zapisanega je razvidno, da je naročnik ocenil vlagateljevo ponudbo kot nepravilno, ker vlagatelj ne izkazuje, da ponujeni aparat lahko meri diastolični tlak od vrednosti 10 mm Hg navzgor, poleg tega pa vlagatelj v svoji ponudbi ne navaja največjega odstopa âˆ" dejanske napake +/âˆ" 5 mm Hg. Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je v dokumentu Tehnična specifikacija prenosnega monitorja Schiller Argus LCM Basic, z dne 20. 12. 2005, navedeno, da ponujeni aparat omogoča "neinvazivno merjenje krvnega tlaka NIBP z oscilometrično metodo v razponu od 15 do 300 mm hg z možnostjo nastavitve intervala merjenja do 60 minut". V omenjenem dokumentu ni nobenih podatkov o dejanski napaki. V prospektu, ki je bil predložen ponudbi, je v rubriki "Non-invasive blood pressure (NIBP)" navedeno "Measuring range: 15 to 300 mm/Hg". Tudi v prospektu ni nobenih podatkov o dejanski napaki. Glede na navedeno je razvidno, da vlagatelj v ponudbi ni dokazal oziroma izkazal, da ponujeni aparat meri diastolični tlak od vrednosti 10 mm Hg navzgor, saj je kot najnižja vrednost navedena vrednost 15 mm/Hg, v ponudbi pa tudi ni navedena dejanska napaka. V zvezi z vlagateljevo navedbo, da ponujeni "aparat meri tudi pod navedenimi 15 mm Hg, vendar, ker ni mogoče pod to mejo nastaviti spodnje meje alarma (tudi ne pri konkurenčnih ponudnikih oziroma izbranemu ponudniku), je navedena kot spodnja meja merjenja vrednost, ki jo lahko aparat zanesljivo alarmira. Pri tem vlagatelj ne navaja niti največjih napak meritev, saj se z monitorji z napako meritve, večje kot je navedel naročnik v svoji zahtevi, ne smejo dati v promet." Državna revizijska komisija izpostavlja, da vlagatelj te svoje trditve ni z ničimer dokazal oziroma je ni podkrepil z nobenim dokaz(il)om. Državna revizijska komisija je vpogleda tudi v vlagateljevo ponudbo in v njej ni zasledila nobenega dokaz(il)a za te vlagateljeve navedbe. Čeprav bi se lahko vlagateljeve navedbe celo izkazale za< resnične, je glede na zahtevo s strani 6 oziroma 7 razpisne dokumentacije, po kateri morajo ponudniki "predložiti natančno tehnično specifikacijo ponujene aparature in prospektni material (s tehničnimi podatki)", razvidno, da je moral vsak izmed ponudnikov izpolnjevanje naročnikovih tehničnih zahtev tudi ustrezno dokazati oziroma izkazati s predložitvijo dokazil v fizični obliki. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta vlagateljev očitek neutemeljen.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je naročnikova zahteva po meritvi diastoličnega tlaka v območju 10âˆ"210 mm Hg neživljenjska v spodnji meji, saj se na noben način (neonatal, otroci, odrasli) v realnosti ne meri pod 15 mm Hg, ter zato diskriminatorna in favorizira enega od ponudnikov, Državna revizijska komisija izpostavlja, da je bila meritev diastoličnega tlaka v območju 10âˆ"210 mm Hg kot element iz tehničnega opisa določena v razpisni dokumentaciji kot pogoj, s katerim se je ponudnik seznanil že ob prejemu povabila k oddaji ponudbe in je zanj vedel ves čas priprave ponudbe. V postopkih oddaje javnih naročil je ponudnikom pravica do pravnega sredstva zagotovljena z možnostjo vložitve zahtevka za revizijo. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN predvideva, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če ZJN-1 ali ZRPJN ne določata drugače. Omejitev možnosti vložitve zahtevka za revizijo predstavlja peti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom tega roka, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Pravna norma petega odstavka 12. člena ZRPJN ponudnikom onemogoča, da bi po poteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, vložili zahtevek za revizijo, v katerem bi zatrjevali nepravilnosti v zvezi z objavo javnega razpisa in/ali razpisno dokumentacijo. Peti odstavek 12. člena ZRPJN od ponudnikov zahteva, da do roka za predložitev ponudb ugovarjajo zoper morebitne kršitve naročnika, s katerimi so se že seznanili. Državna revizijska komisija poudarja, da, če ponudniki zoper morebitne kršitve naročnika v zvezi z objavo javnega razpisa ali razpisno dokumentacijo, s katerimi so bili seznanjeni do roka za predložitev ponudb, do tega roka ne ugovarjajo, so v pravici do vložitve zahtevka za revizijo zoper te kršitve naročnika, prekludirani.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je nesporno, da se je vlagatelj v postopku oddaje obravnavanega javnega naročila s tem elementom iz tehničnega opisa seznanil že v fazi priprave ponudbe oziroma že pred rokom za predložitev ponudb. Ker je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil šele po tem, ko je prejel obvestilo - sprememba, z dne 10. 2. 2006, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v tem delu označila kot prepozen, do vlagateljeve navedbe v tem delu zahtevka za revizijo pa se ni meritorno opredeljevala. Poleg tega pa Državna revizijska komisija tudi izpostavlja to, da je vlagatelj argument diskriminatornosti in favoriziranja enega izmed ponudnikov poskusil uveljaviti celo po tem, ko je bil v predhodno razveljavljenem postopku oddaje obravnavanega javnega naročila že sam izbran in se mu takrat očitno ta element iz tehničnega opisa ni zdel sporen. Državna revizijska komisija tako izpostavlja, da bi lahko vlagatelj v fazi pred predložitvijo ponudbe glede na to, da je bila razpisna dokumentacija po njegovem mnenju diskriminatorna in pripravljena tako, da favorizira enega izmed ponudnikov, reagirati še pred prejemom naročnikove odločitve o oddaji javnega naročila. Vlagatelj bi lahko vložil zahtevek za revizijo (prvi odstavek 12. člena ZRPJN) še pred rokom, določenim za predložitev ponudb, lahko pa bi tudi zahteval dodatno pojasnilo (IV. člen povabila k oddaji ponudbe in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe), s katerim bi naročniku predlagal ustrezno korekturo razpisne dokumentacije. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija tako izpostavlja, da je po roku za predložitev ponudb vlagatelj zavezan izpolniti naročnikovo zahtevo, kot se glasi (ponujeni aparat mora meriti diastolični tlak od vrednosti 10 mm Hg navzgor).

V zvezi z izpolnjevanjem pogoja, da mora biti "dodano premično stabilno transportno stojalo, opremljeno s košaro ter mehanizmom enostavnega pritrjevanja in snemanja", je Državna revizijska komisija vpogledala v dodatno obrazložitev obvestila - sprememba, z dne 3. 3. 2006, in ugotovila, da je naročnik ponudnikovo ponudbo zavrnil kot nepravilno, ker je naročnik v "ponovnem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb ugotovil, da izbrani ponudnik ni izpolnil pogoja priložitve zahtevane prospektne dokumentacije za ta del opreme". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz obrazložitve obvestila - sprememba, z dne 3. 3. 2006, razvidno, da je naročnik vlagateljevo ponudbo označil kot nepravilno zgolj zato, ker vlagatelj ni predložil prospektne dokumentacije za ta del opreme. Državna revizijska komisija je vpogledala v razpisno dokumentacijo in ugotovila, da je naročnik na straneh 6 in 7 navedel, da morajo ponudniki "predložiti natančno tehnično specifikacijo ponujene aparature in prospektni material (s tehničnimi podatki)". Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v obrazložitev sklepa, z dne 23. 3. 2006, s katerim je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil, in ugotovila, da je naročnik navedel "Naročnik pa je na podlagi vlagateljevega zahtevka za revizijo ponovno ugotavljal, ali je vlagatelj v ponudbi sledil zahtevi po stojalu ali ne. Pri tem naročnik ugotavlja, da vlagateljevega opisa v ponudbi, na katerega se vlagatelj sklicuje v zahtevku za revizijo "prevozno stabilno stojalo s petimi kolesi za monitor s preprostim mehanizmom za pritrditev in snemanje monitorja in s košaro za pribor", ni mogoče razlagati v smislu, da je vlagatelj ponudil tudi stojalo, kot izhaja iz naročnikove zahteve "Dodano mora biti premično stabilno transportno stojalo opremljeno s košaro ter mehanizmom enostavnega pritrjevanja in snemanja monitorja", ker je vlagatelj v spremnem dopisu sam opredelil "transportno stojalo s košaro kot del osnovne opreme za ponujeno aparaturo ARGUS LCM" (torej ne kot dodatno - opcijsko opremo k aparatu, kar potrjuje tudi dejstvo, da vlagatelj v svoji ponudbi stojala s košaro ni posebej vrednostno opredelil). Iz vlagateljevega priloženega prospekta pa ni razvidno, da je ponujeno stojalo s košaro del aparature, kar trdi vlagatelj, zaradi česar ta pogoj ni izpolnjen. Povedano drugače, če je "stojalo s košaro" del osnovne opreme, kot trdi vlagatelj, bi moralo biti to dejstvo razvidno iz prospekta osnovne opreme aparature. Res pa je, da je možno pritrditi navedbam vlagatelja, da je naročnik v tehničnem opisu zahteval prospekt le za "aparat" in ni posebej zahteval prospekta za premično transportno stojalo, saj je to sestavni del opreme, kot navaja že zgoraj." Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je vlagatelj kot standardni pribor ponujenega prenosnega monitorja navedel "prevozno stabilno stojalo s petimi kolesi za monitor s preprostim mehanizmom za pritrditev in snemanje monitorja in s košaro za pribor".

Državni revizijski komisiji ugotavlja, da so si posamezni pojmi, ki jih uporabljata naročnik in vlagatelj neenotni, saj uporabljata pojme aparat, aparatura, oprema in pribor. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel pojem aparatura in pojem oprema. Na slednji pojem je naročnik vezal predložitev CE certifikata za ponujeno opremo. Glede na dejstvo, da je naročnik ocenil ponudbo ponudnika SIND za pravilno, je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v njegovo ponudbo in ugotovila, da je ponudnik SIND predložil poleg predračuna tudi ponudbo, št. 205/16, z dne 17. 12. 2006, v kateri sta navedena ponujeni monitor in stojalo s košaro za skupno ceno 11.218.416 tolarjev. Državna revizijska komisija je tudi ugotovila, da je ponudnik SIND predložil dve kopiji CE certifikatov, v katerih so navedeni posamezni medicinski pripomočki, ki imajo navedeni certifikat, med njimi je naveden tudi ponujeni monitor, ni pa navedeno stojalo s košaro. Glede na navedeno, je razvidno, da naročnik ne glede na njun različen pomen enači pojma oprema in aparatura (hkrati pa tudi pojem aparat, saj je aparatura sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto), saj bi sicer ponudbo ponudnika SIND zavrnil kot nepravilno, ker ni izkazal CE certifikata za ponujeno stojalo s košaro, če bi bilo stojalo okvalificirano kot oprema v svojem pravem pomenu besede. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je vlagatelj navedel v dokumentu s sicer enotnim naslovom Tehnična specifikacija prenosnega monitorja Schiller Argus LCM Basic, z dne 20. 12. 2005, rubriko "Prenosni monitor Argus LCM Basic" in rubriko "Standardna oprema". Glede na to, da je vlagatelj razdelil elemente v svoji ponudbi na dva dela, je mogoče v naročnikov pojem aparatura oziroma oprema subsumirati le podatke iz rubrike "Prenosni monitor Argus LCM Basic". Kot argument a fortiori za slednjo trditev je mogoče uporabiti tudi dejstvo, da naročnik očitno šteje kot del ponujenega aparata le sporno stojalo s košaro, ne pa tudi preostalih petih elementov iz rubrike "Standardna oprema", za katere pa naročnik ni - upoštevajoč naročnikovo argumentacijo - zahteval prospektne dokumentacije (npr. zlasti glede zavoja papirja za tiskalnik). Če bi bilo sporno stojalo s košaro dejansko okvalificirano kot aparatura oziroma v tem konkretnem primeru kot oprema (s pomenom aparatura), bi naročnik moral zahtevati tudi prospektno dokumentacijo za preostalih pet elementov, kar pa naročnik ni storil. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zadostil naročnikovim zahtevam, ko je predložil le prospektno dokumentacijo za sam monitor, ne pa tudi za sporno stojalo s košaro.

V zvezi z zahtevo "priložiti CE certifikat ter priložiti fotokopijo CE certifikata za ponujeno opremo" je Državna revizijska komisija vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da je ponudnik predložil Izjavo o skladnosti, z dne 26. 2. 2004, z oznako CE 0123, ki jo je izdal Schiller AG, švica in certifikat, št. Q1N 04 04 41505 033, z dne 30. 4. 2006, ki ga je izdal TĂśV. V tem certifikatu je navedeno, da je namen tega certifikata "Design and Development, Production and Distribution of Electrocardiographs, Sphygmomanometers, Spirometers, Monitoring Devices, Monitoring Systems, defibrillators and Telemetry Devices". Iz samega certifikata je sicer razvidno, da ima podjetje Schiller AG pridobljen certifikat tudi za monitorje (Monitoring Devices, Monitoring Systems), vendar iz samega certifikata ni razvidno, ali je v ta nabor monitorjev konkretno vključen tudi model monitorja, ki ga ponuja vlagatelj. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval "predložitev CE certifikata za ponujeno opremo", torej je naročnik zahteval, da ponudnik predloži certifikat za konkreten model monitorja (tj. za tistega, ki ga ponudnik ponuja v svoji ponudbi), ne pa, da ponudnik predloži certifikat, ki se nanaša na splošno ugotovitev, da ima ponudnik certifikat za monitorje. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v ponudbo ponudnika SIND in ugotovila, da je ta ponudnik predložil certifikat z oznako CE 0044, iz katerega izhaja, da ima ponudnik certifikat tudi za model monitorja, ki ga ponuja v svoji ponudbi. Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz certifikata, ki ga je predložil vlagatelj, ni mogoče ugotoviti, da se ta nanaša tudi na model monitorjev, ki ga v svoji ponudbi ponuja vlagatelj, zato je vlagateljev očitek označila kot neutemeljen.

Iz razpisne dokumentacije izhaja tudi to, da je naročnik zahteval predložitev certifikata, torej dokumenta, ki ga ponudniku izda tretja oseba, ne pa predložitev izjave o skladnosti. Iz Direktive 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih izhaja (v nadaljevanju: Direktiva), izhaja, da izjava o skladnosti po prilogi II predstavlja postopek, s katerim proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti, predpisane v oddelku 1 Direktive, zagotovi in izjavi, da zadevni izdelki izpolnjujejo določbe Direktive, ki veljajo zanje (prvi odstavek 2. točke priloge II Direktive). Iz navedene definicije tako izhaja, da izjavo o skladnosti sprejme proizvajalec sam, in da v tem primeru dokumenta ne izda tretja oseba. Glede na izrecno naročnikovo zahtevo (tj. pogoj) po predložitvi certifikata, Državna revizijska komisija ugotavlja, da izjava o skladnosti ne zadostuje za izpolnitev naročnikovih zahtev (oziroma izpolnitev pogojev, ki jih je postavil v razpisni dokumentaciji), zato je vlagateljev očitek zavrnila kot neutemeljen. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (10. točka prvega odstavka 3. člena ZJN-1). Ponudba je nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije (tretja alinea 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004)), nepravilno ponudnik pa mora naročnik na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-11 zavrniti.

V zvezi z navedbo, da je merilo (IX. člen povabila k oddaji ponudbe in navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe) "ob ustrezni kvaliteti najnižja končna ponudbena vrednost", Državna revizijska komisija izpostavlja tudi nadaljevanje v tem členu, in sicer "naročnik bo izbral ponudnika, katerega ponudba je pravilna in je ponudil najnižjo ponudbeno vrednost". V primeru, da naročnik pri preverjanju ponudbe ugotovi, da je ta nepravilna, mora tako ponudbo zavrniti (prvi odstavek 76. člena ZJN-1), naročnik pa izmed pravilnih izbere najugodnejšo (drugi odstavek 76. člena ZJN-1). Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnikova dolžnost nepravilne ponudbe zavrniti, zato je naročnik ravnal pravilno, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil, saj - kot izhaja tudi iz obrazložitve tega sklepa Državne revizijske komisije - vlagateljeva ponudba ni bila pravilna.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške za sestavo obrazloženega obvestila in zahtevka za revizijo v skupnem znesku 700 odvetniških točk, povečane za 20 % DDV, in plačilo takse za vložitev zahtevka za revizijo v višini 100.000 tolarjev. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je zavrnila tudi zahtevo za povračilo stroškov, nastalih z revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 13. 4. 2006

Vesna Cukrov, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska 1, 2380 Slovenj Gradec,
- odvetnica Nada Vučajnk, Kolodvorska 8, 2310 Slovenska Bistrica,
- odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, 1001 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.