018-081/2006 Ministrstvo za promet

Številka: 018-81/2006-33-1000

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članic mag. Metke Cerar in Vesne Cukrov, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku s pomočjo mikrovalovne DSRC tehnologije" in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelj Razvojni center IRC Celje, d.o.o., Ulica XIV. divizije 14, Celje, ki ga zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter vlagatelj Traffic design, d.o.o., Kamniška 50, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12a, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Langusova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.04. 2006 soglasno

ODLOČILA

1. Revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja, z dne 10.02.2006, ter revizijskemu zahtevku drugega vlagatelja, z dne 15.02.2006, se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku s pomočjo mikrovalovne DSRC tehnologije", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 116-117, z dne 23.12.2005, pod številko objave Ob-36315/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 247, z dne 23.12.2005, pod številko objave 244085.

2. Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 607.946,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

3. Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 602.600,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 12.12.2005 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku s pomočjo mikrovalovne DSRC tehnologije", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 116-117, z dne 23.12.2005, pod številko objave Ob-36315/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 247, z dne 23.12.2005, pod številko objave 244085.

Dne 10.02.2006, pred potekom roka za oddajo ponudb, je prvi vlagatelj na naročnika naslovil svoj revizijski zahtevek. V njem predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, obenem pa zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Prvi vlagatelj v prvih dveh točkah obrazložitve svojega zahtevka navaja kam je vložil revizijski zahtevek ter podaja argumente za priznanje aktivne legitimacije, navaja pa tudi, da so bila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prekršena temeljna načela javnega naročanja. V preostalih točkah obrazložitve svojega revizijskega zahtevka prvi vlagatelj zatrjuje naslednje kršitve:
- točka III: neobjava in neidentičnost meril
Prvi vlagatelj navaja, da je naročnik v objavi javnega razpisa navedel merila, ki pa jih ni natančneje navedel oziroma opredelil. S tem ni izpolnil zahtev drugega odstavka 23. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1) ter 50. člena ZJN-1. Naročnik s tako objavo ne izpolnjuje tudi namena objave, ki izhaja iz načela transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1). Naročnik bi moral natančno navesti vsa merila, ki jih bo uporabil, že v sami objavi javnega razpisa.
- točka IV: sklicevanje na nepredložene priloge razpisne dokumentacije
Naročnik se je v razpisni dokumentaciji in v odgovorih večkrat skliceval na "študijo upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku", pri čemer pa le-ta ni del razpisne dokumentacije niti iz le-te ni razvidno, kateri deli in elementi, ki naj bi jih zajemala študija, so obvezni za predmetno javno naročilo. Tehnične specifikacije so, skladno z 31. členom ZJN-1, obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, skladno s prvim odstavkom 40. člena ZJN-1 pa je bistvene zahteve, ki niso že vključene v veljavne tehnične normative in standarde in se nanašajo na varnost in druge okoliščine ter so v splošnem interesu, potrebno upoštevati in v razpisni dokumentaciji posebej navesti. Naročnik tega ni storil in je zato kršil določila ZJN-1. Razpisna dokumentacija ne omogoča priprave pravilne ponudbe, saj predmet naročila ni dovolj natančno določen.
- točka V: oteževanje pridobivanja pojasnil
Način, na katerega mora ponudnik zahtevati pojasnila na podlagi 1.5. točke razpisne dokumentacije, je v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1, saj določa, da bodo pojasnila dana le, če bo potencialni ponudnik zahtevo naslovil na prav posebej določen način, pri čemer se celo naslova, ki ju mora ponudnik vpisovati v rubriko "zadeva", razlikujeta glede na način pošiljanja. Navedeno jasno kaže na namen naročnika, da bi čim bolj omejil dostop do informacij in onemogočil pripravo pravilnih ponudb.
- točka VI: omogočanje sodelovanja povezanih oseb
Iz razpisne dokumentacije in dokumentov, ki so bili podlaga za le to, izhaja, da so pripravljavci teh dokumentov vključili v dokumente več zahtev, na podlagi katerih posredno vplivajo na izvedbo javnega naročila, saj na primer odločajo, komu bodo podelili določen certifikat, sodelujejo v postopku, ker imajo patent vezan na predmetno naročilo, in podobno. Tak način določanja zahteve s strani oseb, ki so neposredno ali posredno sodelovale pri pisanju javnega razpisa in ki si na tak način zagotovijo udeležbo v javnem naročilu ali vpliv na oddajo ali postopek javnega naročanja, je v nasprotju s 5. členom ZJN-1, poleg tega pa je tako ravnanje vprašljivo tudi z vidika neupravičenih koristi. Prvi vlagatelj kot sporen izpostavlja pogoj glede certifikatov, ki naj bi bil nekorekten, saj naj bi bil diskriminatoren, poleg tega pa naj bi bilo je njegovo izpolnjevanje odvisno od dejstva, ali imaš pridobljen certifikat projektni management s strani Združenja PMI Slovenija. Slednje naj bi bilo posredno povezano s pripravljavci razpisne dokumentacije. Pripravljavec razpisne dokumentacije ima tako verjetno vpliv na dejstvo, kdo bo pridobil certifikat in s tem tudi na dejstvo, kdo bo lahko izpolnil pogoj za sodelovanje pri tem javnem naročilu. Poleg tega s tem, ko ne priznava drugih certifikatov, naročnik posredno zagotavlja tudi delovanje združenja, ki podeljuje te certifikate, saj s podeljevanjem teh certifikatov omejuje konkurenco z drugimi združenji, ki dajejo primerljive certifikate, ali celo uradnimi izobraževalnimi ustanovami. Hkrati si je omogočil sodelovanje pri razpisu preko posredne organizacije in izobraževanja oseb, ki imajo navedeni certifikat. S takšnim pogojem se vsaj posredno zagotavlja dohodek in delo osebam združenja, katerega člani so, in bo posredno sodelovalo pri javnem razpisu oziroma pri oddanem javnem naročilu in sicer ne glede na dejstvo, kdo bo izbran. Naročnik je z zahtevo po zelo redkih certifikatih (pogoj 10) bistveno in v nasprotju z namenom javnega naročanja omejil krog potencialnih ponudnikov, iz povezanosti med pripravljavci dokumentacije in podeljevalci redkih certifikatov pa lahko sklepamo, da si je naročnik posredno pridobil možnost oteževanja in celo preprečevanja izpolnjevanja pogoja.
- točka VII: nepredložitev tehnične specifikacije
Prvi vlagatelj potrebuje dokumentacijo ABC sistema, da lahko zadosti zahtevi po interoperabilnosti z njim. Slednji sistem namreč ni interoperabilen z obstoječimi evropskimi sistemi elektronskega cestninjenja in ne ustreza niti Direktivi 2004/52/EC niti predpisu MISTER, standardu ISO 17575 in ostalim dokumentom, katerih upoštevanje zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji. Brez te dokumentacije prvi vlagatelj ne more izdelati pravilne ponudbe, saj nima na voljo vseh podatkov, na podlagi katerih bi lahko izdelal tehnične rešitve. Tako dokumentacijo ima samo trenutni izvajalec navedene storitve, s čimer je postavljen v privilegiran položaj, ki na diskriminatoren način omejuje prvega vlagatelja. Prvi vlagatelj potrebuje, da zadosti zahtevam 2. člena, 4. točke in 6. točke Direktive 2004/52/EC, tehnično dokumentacijo nadgrajenega ABC sistema, pri čemer pa mu naročnik ni izročil zahtevane dokumentacije.
- točka VIII: zahteva za pripravo pravne ureditve
Naročnik v točki 4.10 razpisne dokumentacije zahteva ustrezno opredelitev pravno organizacijskih pogojev, izhodišča zakonodaje in opredelitev pravnih možnosti za izterjavo kazni. Prvi vlagatelj opozarja, da so take zahteve v neskladju s predmetom javnega naročila, saj je predmet testiranje sistema, ne pa priprava zakonodaje ali predlogov za sprejem novih pravnih aktov. V kolikor želi organ izdelavo zakonskih predlogov, naj zato razpiše nov javni razpis, katerega predmet bi bila lahko izdelava predlogov za sprejem novih zakonskih rešitev. Ovrednotenje pravnih rešitev in izhodišč v merilih je izvedeno na način, ki ne omogoča objektivnega vrednotenja. Tako merilo tudi ni smiselno povezano z vsebino javnega naročila. Zaradi tega je zahteva tudi negospodarna, saj ne bo zagotovila objektivno najbolj strokovne rešitve.
- točka IX: diskrecija v zvezi s podizvajalci
Pogodba o izvedbi projekta v 7. členu določa obveznosti v zvezi s podizvajalci, ki so v nasprotju z namenom javnega naročanja. Naročnik je predpisal, da mora izvajalec, če za izvedbo pogodbe namerava uporabiti podizvajalce, za njih predhodno pridobiti soglasje naročnika. Iz odgovora naročnika je razvidno, da kljub temu, da morajo podizvajalci vse pogoje, ki se zahtevajo od njih, izpolnjevati že ob sami oddaji ponudbe in da morajo biti v ponudbi vsi navedeni, je poleg tega potrebno še ob vsaki izvedbi vsakega posameznega dela pogodbe, kjer bodo podizvajalci sodelovali, posebej naknadno pridobiti posebno soglasje za njihovo udeležbo. Prvi vlagatelj meni, da je tako določilo nezakonito, saj postavlja pogoje podizvajalcem, za katere je naročnik ugotovil, da so usposobljeni in da smejo opraviti posel za ponudnika. S tem naročnik krši 41. in 46. člen ZJN-1. Poleg tega naročnik ni predpisal, na podlagi kakšnih kriterijev bi se kasneje lahko odločal, da podizvajalcu, ki mu je že priznal usposobljenost, le-te ne priznava več ali v takšni meri in zato ne sme izvesti dela javnega naročila, ki bi ga moral izvesti. Taka zahteva onemogoča izvedbo pogodbenih določil in pomeni kršitev načela enakopravnosti ponudnikov in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, posledično pa tudi načela transparentne in učinkovite porabe javnih sredstev in načela gospodarnosti.
- točka X: prisilni prenos pravic intelektualne lastnine
Naročnik v okviru tega javnega naročila pravzaprav izvaja naročilo nakupa celotnega sistema cestninjenja, saj v razpisni dokumentaciji, v členu 14, določa, da s sklenitvijo pogodbe iz tega javnega naročila za izvedbo poizkusnega projekta hkrati pridobi tudi vse avtorske pravice. S pridobitvijo teh pravic pa naročnik dejansko kupi celoten sistem cestninjenja, ki ga kasneje lahko bodisi sam implementira na celotno cestno omrežje bodisi to možnost podeli tretji osebi. Nadalje pa naročnik določa, da bo glede uporabe pravic industrijske lastnine, ki so povezane s tem projektom, pravice uporabil le v okviru testiranja, za nadaljnjo uporabo pa se bo dogovoril s posebnimi pogodbami. Naročnik s tem umetno ustvarja situacijo za uporabo določb 3. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1, s čimer se bo izognil uporabi odprtega postopka, ali pa bo lahko zaobšel javno naročilo tudi v smeri, da bo uporabil le avtorsko rešitev, brez dodatnega plačila, kar seveda pomeni, da bo prišlo do neutemeljene obogatitve; naročnik bo namreč pridobil upravičenja, ki niso predmet javnega naročila.
- točka XI: izpolnjevanje pogojev za podizvajalce
Naročnik v točki 2.1.5 razpisne dokumentacije določa: "V primeru, da se na javno naročilo prijavi ponudnik skupaj s podizvajalci, se dokazila pri pregledu in vrednotenju ponudbe o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti in reference seštevajo, razen če pri pogojih in merilih ni izrecno navedeno drugače.". Naročnik nato pri vsakem izmed pogojev določa, da mora dokazilo predložiti tudi podizvajalec. Glede na določbe 46. člena ZJN-1 naročnik sicer sme določiti, da mora določene pogoje izpolnjevati tudi podizvajalec, vendar pa je naročnik v konkretnem primeru to določilo uporabil tako ekstenzivno, da mora podizvajalec, ki bo le v neznatnem delu sodeloval pri izvedbi javnega naročila, izpolniti skoraj vse pogoje, kar posledično pomenil, da mora zagotavljati izpolnjevanje pogojev v obsegu, kot da bi bil sam ponudnik. Naročnik tako neutemeljeno zahteva, da podizvajalci predložijo dokazila o boniteti in plačilni sposobnosti (pogoj 4), čeprav za obveznosti iz naslova izvedbe javnega naročila odgovarja izključno ponudnik in ne podizvajalci. Nadalje zahteva, da mora podizvajalec podati izjavo o veljavnosti ponudbe (pogoj 6), čeprav daje ponudbo le ponudnik, ne pa tudi podizvajalec. Enako velja tudi glede pogoja usposobljenosti (pogoj 8) in neprekinitve pogodb (pogoj 11), sprejemanja razpisnih pogojev (pogoj 13), izjave, da bo poizkusni sistem deloval najmanj šest mesecev (pogoj 18), ter da bo naročilo izvedeno v določenem roku (pogoj 19). Po mnenju prvega vlagatelja naročnik s temi obvezami na podizvajalce naslavlja zahteve, ki so predmet razmerja med ponudnikom in naročnikom, ne pa med naročnikom in podizvajalci. Nadalje pa s temi pogoji bistveno omejuje konkurenco, saj oži krog dopustnih podizvajalcev na tiste podizvajalce, ki praktično izpolnjujejo pogoje za ponudnike. Navedena omejitev bistveno vpliva na gospodarnost javnega naročila, saj naročnik brez tehtne podlage predpisuje zahteve, ki vodijo zgolj v podražitev javnega naročila.
- točka XII: pogoj 4, stran 12 razpisne dokumentacije
Navedeni pogoj ni v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1. Naročnik je arbitrarno določil obseg prometa in bonitetni razred, čeprav iz razpisa ni razviden noben razlog za takšno omejevanje kroga ponudnikov. Naročnik v razpisu postavlja celo pogoj bonitete podizvajalcev, in sicer v odstotku od njihovega števila, kar predstavlja dvojno omejevanje konkurence.
- točka XIII: pogoj 5, stran 13 razpisne dokumentacije
Pogoj, ki se nanaša na finančno zavarovanje ponudnika, ni v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1. Naročnik bi moral v razpisni dokumentaciji zapisati, katera finančna zavarovanja so dopustna. Zgolj navajanje, da se dovoli na primer bančna garancija, je v nasprotju z namenom Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/2004, 87/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj) in pomeni kršitev le-tega.
- točka XIV: pogoj 9, stran 14 razpisne dokumentacije
Pogoj, ki se nanaša na kadrovske zmogljivosti ponudnika, ni v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1. Naročnik v dokumentaciji ni opredelil vrste izobrazbe. Kot pogoj se namreč lahko zahteva le izpolnjevanje kadrovske usposobljenosti, ki pa mora biti skladna s predmetom javnega naročila. Glede na predmet javnega naročila prvi vlagatelj ugotavlja, da izpolnjevanje tega pogoja ne sme biti mogoče s katerokoli osebo, ki ima višjo izobrazbo ne glede na vrsto izobrazbe, vendar pa na drugi strani naročnik ni določil vrste izobrazbe, kar pomeni, da bo lahko samovoljno po odpiranju ponudb določal kateri izmed ponudnikov je izpolnil navedeni pogoj in kateri ne.
- točka XIV.1:
Prvi vlagatelj je želel pridobiti tudi pomen izraza "ustrezna" referenca na podobnih integracijskih projektih. Kako je opredeljena podobnost projekta (z obsegom ur, s tehnologijo, z vrednostjo projekta)" Pojem "ustrezna referenca" tako ni jasen, saj naročnik v nadaljevanju pogoja govori o podobnih integracijskih projektih, kar pomeni, da navaja še dodaten nedefiniran pojem. Glede na nedoločenost pogoja tako ni mogoče pripraviti pravilne ponudbe.
- točka XIV.2:
Naročnik je nadalje v okviru tega pogoja postavil podpogoj, da mora ponudnik izkazati vsaj en projekt, vreden več kot 100 milijonov SIT. Naročnik je navedeni znesek določil arbitrarno, saj iz razpisne dokumentacije ni razviden razlog za takšen mejni znesek. Zahtevana vsota namreč ni v nikakršni zvezi z javnim naročilom, nadalje pa je vrednost določena tako visoko, da možnost sodelovanja omejuje le na tiste ali rajši tistega potencialnega ponudnika, ki je sodeloval pri pripravi dveh ali treh podobnih projektov tega cenovnega ranga v Sloveniji, se pravi predvsem pri pripravi že obstoječega ABC cestninjenja.
- točka XV: pogoj 10, stran 14 razpisne dokumentacije
Prvi vlagatelj izpodbija pogoj, ki se nanaša na certifikate, ki jih imajo angažirane osebe ponudnika, ker ta ni v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1. Zahteva za predložitev neuradnih certifikatov je nezakonita in diskriminatorna, ter ne jamči kakovosti storitve, saj je certifikat neodvisen od uradne izobrazbe, nadalje pa je pogoj 10 let delovnih izkušenj nedodelan, saj ni razvidno, na katerih področjih naj bi imela oseba delovne izkušnje in ali so te kakorkoli povezane s spornimi certifikati. Prvi vlagatelj ugotavlja, da naročnik neutemeljeno zahteva neuradne certifikate, saj ni mogoče razbrati čemu naj bi ti služili, nadalje pa sam certifikat ne izkazuje niti izobrazbe niti drugega kriterija, ki bi bil v povezavi s konkretnim javnim naročilom. Ker gre za relativno redke certifikate, ki so v Sloveniji praktično neznani, hkrati pa je pripravljavec dokumentacije verjetno zgolj naključno povezan z izdajanjem prvo navedenih certifikatov, lahko sklepamo, da je naročnik z zahtevo po predložitvi redkega certifikata ne le nezakonito omejil krog potencialnih ponudnikov, pač pa si je pridržal še posredno možnost vplivanja na to kateri ponudnik bo lahko izpolnjeval kadrovski kriterij in kateri ne. Primerjalno gledano je nivo znanja, ki ga dosežejo študentje rednega izobraževanja smeri na Univerzi v Mariboru v univerzitetnem programu Računalništvo in informatika, večji kot pa ga lahko izkazuje takšen certifikat. Navedeni program ima na primer tudi predmet "Vodenje projektov informacijskih sistemov", ki na primer obsega 45 ur predavanj in 30 ur vaj, sama izobrazba je verificirana in v skladu z določbami Zakona o visokem šolstvu (32, 32.a in 33. člen; Uradni list RS, št. 67/1993, 99/1999, 64/2001, 100/2003, 63/2004), česar za zahtevane certifikate ne bi mogli ugotoviti.
- točka XV.1:
Naročnik je nadalje v okviru tega pogoja postavil pod pogoj, da poseduje vsaj en član certifikat "revizor informacijskih sistemov" (Slovenski inštitut za revizijo, CISA - ISACA ali podobno). Tako postavljen pogoj ni skladen z ZJN-1, saj ne zagotavlja enakopravnosti med potencialnimi ponudniki, zahteva nekaj, kar ni povezano s predmetom javnega naročila in je v nasprotju z 42.a členom ZJN-1.
- točka XVI: pogoj 11, stran 14 razpisne dokumentacije
Prvi vlagatelj izpodbija pogoj, ki se nanaša na prekinitev pogodbenih obveznosti, ker pogoj ni v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1. Iz pogoja 11 in odgovorov naročnika ni jasno razviden smisel spornega pogoja. Če je naročnik nameraval omejiti možnost sodelovanja le na tiste potencialne ponudnike, ki so v preteklih 12 mesecih korektno izpolnjevali svoje obveznosti iz naslova javnih naročil, bi moral ta pogoj formulirati drugače. Če pa je naročnik želel omejiti možnost kandiranja tudi na tiste osebe, ki so prekinile pogodbe druge vrste ali zaradi drugih razlogov, pa je takšen pogoj v nasprotju z ZJN-1. Pogoj, kot je zapisan, namreč dopušča tudi razlago, da je neustrezna ponudba tistega ponudnika, ki je na primer odpovedal pogodbo iz naslova dostopa do poslovnega registra, ki ga vodi AJPES, ker te storitve ni več potreboval.
- točka XVII: pogoji 14, 15 in 16, stran 15 razpisne dokumentacije
Prvi vlagatelj izpodbija pogoje 14, 15 in 16, ki se nanašajo na izkušnje, ker niso v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1. Ker vzdrževanje in upravljanje sistema nista del javnega naročila, naročnik neutemeljeno zahteva reference s teh področij. Čeprav je predmet javnega naročila izvedba testiranja ene izmed možnih tehničnih rešitev, naročnik v tem delu zahteva od ponudnika izkušnje s področij, ki niso v povezavi s konkretnim javnim naročilom, pač pa utegnejo biti v povezavi z morebitnim naslednjim naročilom izgradnje celotnega sistema cestninjenja. Naročnik tako v tem delu bodisi zahteva izpolnjevanje nepotrebnih pogojev, bodisi si dejansko pripravlja pogoje za zaobid določb ZJN-1, v smislu umetnega ustvarjanja pogojev za uporabo 20. člena ZJN-1, o čemer je prvi vlagatelj podal podrobnejšo obrazložitev v točki X tega zahtevka, v katerem izpodbija namero naročnika po prisilni pridobitvi pravic intelektualne lastnine. Nadalje pa velja opozoriti, da naročnik z navedenimi pogoji zelo verjetno diskriminatorno preferira osebo, ki že sedaj skrbi za vzdrževanje in upravljanje sistemov cestninjenja.
- točka XVIII: pogoj 17, stran 15 razpisne dokumentacije
Prvi vlagatelj izpodbija pogoj, ki določa, da je moral ponudnik do sedaj že izdelati delujoč sistem cestninjenja, ker pogoj ni v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1. Navedeni pogoj je diskriminatoren zaradi tega, ker ob dejstvu, da je predmet javnega naročila pilotsko testiranje, naročnik postavlja pogoj, ki je primeren za naročilo dobave. Bistvo pilotskega (testnega) sistema je v oblikovanju novih tehničnih rešitev, kar posledično pomeni, da že sama opredelitev predmeta javnega naročila pojmovno izključuje obstoj delujočega sistema. Če je naročnik že ugotovil, katerega izmed že obstoječih in delujočih sistemov bi želel kupiti, potem bi moral namesto tega javnega naročila oblikovati naročilo nakupa že obstoječega sistema. Če pa je predmet javnega naročila izdelava testnega sistema, potem naročnik neutemeljeno zahteva, da mora ponudnik izkazati referenco v smislu, da je takšen sistem že razvil in očitno, glede na zahtevo po predložitvi pogodbe, tudi prodal neki tretji osebi. Naročnik bi torej moral enako kot v delu, ki se nanaša na prisilno pridobitev pravic intelektualne lastnine (točka X. zahtevka) bodisi spremeniti vsebino javnega naročila, tako da bi bil predmet javnega naročila nabava sistema ali pa bi moral izpustiti pogoje s katerimi posredno mimo opredelitve predmeta javnega naročila (izvedba testiranja) kupuje celoten sistem.
- točka XIX: merila
Merila, kot so predvidena v razpisni dokumentaciji in katerim nasprotuje prvi vlagatelj, so v nasprotju z določili drugega in tretjega odstavka 50. člena ZJN-1.
- točka XX: merilo cena
Naročnik je v okviru merila "ponujena cena" določil: "V primeru, da določena ponudba odstopa več kot 25% od aritmetične sredine vrednosti obravnavanih ponudb, jo naročnik pred ocenjevanjem preuči in oceni njeno izvedljivost. V primeru ugotovljene neizvedljivosti ponudbe za ponujeno ceno, se ponudba v celoti izloči iz nadaljnjega ocenjevanja.". Navedena določba je v nasprotju z določbo 53. člena ZJN-1, ki določa, da sme naročnik ponudbo zavrniti le v primeru, da ponudnik ponudi neobičajno nizko ceno, ter je iz pisne obrazložitve ponudnika, ki jo ta da na podlagi naročnikove zahteve, mogoče ugotoviti, da naročila realno ne bo mogoče izvesti za takšno ceno. Naročnik je v konkretnem primeru predpisal avtomatizem povezan z arbitrarnostjo naročnika, ki nima pravne podlage v določbah ZJN-1. Nadalje pa je navedeni ukrep predvidel tudi za primer, da ponudbena cena ni neobičajno nizka, pač pa višja od ostalih ponudbenih cen. Naročnik je torej pri navedenem merilu ravnal v direktnem nasprotju z določbo 53. člena ZJN-1.
- točka XXI: merilo reference
Naročnik je to merilo izpeljal iz neutemeljenih pogojev: upravljanja nadzornega centra (pogoj 14), prodaje že obstoječega sistema (pogoj 15), upravljanja in vzdrževanja že prodanega sistema (pogoj 16). Merila so sporna zaradi istih dejstev, kot pogoji iz katerih so merila izpeljana. Predmet konkretnega naročila je izvedba poizkusnega testnega sistema in ne nakup sistema, tako da naročnik neupravičeno privilegira potencialne ponudnike, ki upravljajo nek obstoječ sistem. Ker je sistem cestninjenja v Republiki Sloveniji en sam, podobno pa je tudi sistem bankomatov povezan v enoten sistem, je število potencialnih ponudnikov s tem merilom omejeno na verjetno dva ponudnika. Merilo je zaradi svoje omejevalne vloge tako de facto prevzelo vlogo pogoja. Nadalje je naročnik s formulo za izračun meril neupravičeno privilegiral določene potencialne ponudnike, ki bodo izpolnili merila ravno v pravem obsegu.
- točka XXII: merilo kadrovske zasedbe (Trx5)
"Reference glede ustrezne kadrovske zasedbe (Trx5)" so v celoti diskriminatorne in ne omogočajo ponudniku, da pripravi pravilno dokumentacijo in da vnaprej lahko ovrednoti, kakšno število točk lahko prejme na podlagi svoje ponudbe, s čimer je podana kršitev drugega in tretjega odstavka 50. člena ZJN-1. Tako kot zahtevani certifikati niso povezani s predmetom javnega naročila, tako tudi merilo, ki daje prednost osebam s certifikati, ki jih zahteva naročnik, ni smiselno povezano z vsebino javnega naročila in spravlja ponudnike v neupravičeno neenakopraven položaj, zaradi česar tudi ne zagotavlja nediskriminatornega razvrščanja ponudb in posledično pomeni kršitev drugega odstavka 50. člena ZJN-1.
- točka XXIII: merilo Ustreznost tehnične rešitve (Tux)
Naročnik je pri navedenem merilu najprej ponovno določil, da se točke dodelijo glede na skladnost predlagane rešitve s študijo upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema, nato je postavil dodatni pogoj, da mora ponudnik za pridobitev točk upoštevati projekte MEDIA in CARDME, nazadnje pa določil, da bo "najboljša prispela ponudba pri posamezni postavki tehnične ustreznosti dobila maksimalno število točk, ostale ponudbe pa ustrezno manjše število točk, glede na presojo naročnika". Navedeno merilo je nezakonito iz dveh razlogov. Najprej zaradi tega, ker naročnik veže ocenjevanje na dokumente in projekte, ki niso del razpisne dokumentacije, niti ne predstavljajo obveznega vira. Nadalje pa je nezakonito tudi zaradi tega, ker naročnik ni opredelil kriterijev, s katerimi bo ocenjeval prispele ponudbe, pač pa je celo izrecno zapisal, da bo točke dodeljeval po prosti presoji, se pravi arbitrarno.
- točka XXIV: merilo Časovne izvedljivosti
Merilo je ne le nedodelano, pač pa je samo sebi namen. Naročnik namreč želi, da ponudnik opredeli, kdaj bo zaključil posamezno fazo projekta, ter glede na časovne intervale podeljuje določeno število točk. Naročnik bi moral v skladu z "Navodilom o vsebini objav za javna naročila v Uradnem listu Republike Slovenije", sam določiti rok za dokončanje izvedbe javnega naročila, ki bi moral biti predhodno določen že v programu. Merilo je negospodarno in v nasprotju z določbo 4. člena ZJN-1.
Prvi vlagatelj v postopek priglaša stroške, nastale v zvezi z revizijo, kakor sledi:
- pregled dokumentacije (5 ur)- 500 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa);
- zahtevek za revizijo- 3000 točk po Odvetniški tarifi;
- pavšalni pisarniški stroški- 2%;
DDV 20%
- taksa- 200.000,00 SIT.

Dne 15.02.2006 je zahtevek za revizijo na naročnika naslovil drugi vlagatelj. V 1. in 2. točki zahtevka drugi vlagatelj opisuje potek postopka oddaje javnega naročila ter izkazuje pravni interes za vložitev zahtevka za revizijo. V 3. točki zahtevka drugi vlagatelj navaja, da je naročnik v postopku kršil 4., 5., 6., 7., 23., 41., 42.a, 42.b, 47. ter 50. člen ZJN-1. V preostalih točkah zahtevka drugi vlagatelj navaja, kakor sledi:
- točka 4: Finančna in poslovna sposobnost ponudnikov
Drugi vlagatelj ugovarja tako samim pogojem za dokazovanje finančne in poslovne sposobnosti kot tudi dokazilu, s katerim naj bi se izpolnjevanje teh pogojev izkazovalo. Po mnenju drugega vlagatelja sta dva pogoja, in sicer, (1.) da morajo ponudnikovi čisti letni prihodki od prodaje v letu 2004 presegati vsaj 750.000.000 SIT, (2.) da sodi ponudnik za leto 2004 najmanj v bonitetni razred 2B (BON 1/P), diskriminatorna, saj neupravičeno razlikujeta med posameznimi ponudniki in nikakor ne kažeta na sposobnost za izvedbo naročila, niti nista v neposredni povezavi s predmetom naročila. V zvezi z bonitetnimi razredi drugi vlagatelj še poudarja, da lahko ta pogoj (kot je opredeljen) izpolnijo le slovenske družbe. Naročnik krši tako izrecno določbo 42a. člena ZJN-1, kot tudi temeljna načela javnega naročanja, in sicer načelo zagotavljanja konkurence, načelo enakopravnosti ponudnikov in posledično tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.
- točka 5: Kadrovska in tehnična sposobnost ponudnikov
Drugi vlagatelj izpodbija pogoj, da mora imeti vsak ponudnik v rednem delovnem razmerju vsaj 10 zaposlenih z vsaj višjo izobrazbo. Navedeni pogoj je po mnenju drugega vlagatelja diskriminatoren, ker od ponudnika zahteva, da z osebami sklene delovno razmerje, čeprav bi bilo mogoče pogoj izpolniti tudi tako, da bi sklenil npr. pogodbo o delu. Naročnikova zahteva po zaposlenih z višjo izobrazbo je tudi povsem nepovezana z javnim naročilom, saj naročnik ni opredelil, kakšne smeri naj bi bila zahtevana izobrazba. Nadalje drugi vlagatelj izpodbija tudi pogoj po vsaj eni ustrezni referenci na podobnih integracijskih projektih, katerih vrednost presega 100.000.000 SIT. S takšno opredelitvijo je naročnik po mnenju drugega vlagatelja prekršil tako načelo enakosti med ponudniki, kot tudi načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, saj naročnik pogoja naj ne bi opisal na način, ki bi zagotavljal nearbitrarno in nesubjektivno presojo ponudb po ponudnikom vnaprej znanih in jasnih kriterijih. Po mnenju drugega vlagatelja je sporen tudi pogoj, da mora imeti vsaj en član projektne skupine certifikat "projektni manager" (PMI, IPMA - CPM, PRINCE ali podobno) in vsaj en član certifikat "revizor informacijskih sistemov" (Slovenski inštitut za revizijo, CISA-ISACA ali podobno). Pri tem pogoju drugi vlagatelj trdi, da ga naročnik ni določil na jasen in razumljiv način, ki bi ponudnikom omogočil, da se že vnaprej seznanijo s tem, katere druge certifikate bo naročnik štel kot ustrezne. Drugi vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji na strani 15 kot pogoje, s katerimi ponudnik izkazuje svojo kadrovsko in tehnično sposobnost, navedel tudi tri pogoje (pogoji pod točkami 14, 15 in 16), ki niso tako jasno definirani, da bi ponudnik na njihovi osnovi lahko nedvoumno pripravil pravilno ponudbo, kar tudi predstavlja neposredno kršitev prvega odstavka 23. člena ZJN-1. Pogoja iz točk 14 in 15 se oba sklicujeta na izkušnje ponudnika, ki jih mora ta izkazovati, da se mu prizna sposobnost, nikjer pa po trditvah drugega vlagatelja ni definirano, kakšne morajo te izkušnje biti po vsebini in obsegu, da bodo štele za ustrezne. Jasno je, da vsaka referenca še ne izkazuje tudi ustreznih izkušenj ponudnika ali celo njegove sposobnosti za izvedbo naročila. Naročnik je po trditvah drugega vlagatelja pravila ZJN-1 prekršil tudi pri opredeljevanju dokazil, s katerimi se dokazujejo navedeni pogoji, saj je v vseh primerih naročnik poleg izjave še primeroma navedel dokazilo ("npr. ustrezna pogodba", "npr. potrdilo lastnika sistema", "npr. ustrezna pogodba"). To pomeni, da naročnik dopušča tudi druga dokazila, vendar bi po mnenju drugega vlagatelja moral določno in vnaprej navesti, katera so tista dokazila, ki so ustrezna. Z vsem zgoraj opisanim naročnik krši tako izrecno določbo 23. člena in 42a. člena ZJN-1, kot tudi temeljna načela javnega naročanja, in sicer načelo zagotavljanja konkurence, načelo enakopravnosti ponudnikov in posledično tudi načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.
- točka 6: Sklicevanje na Navodilo o seznamuâ??
Drugi vlagatelj v revizijskem zahtevku navaja, da naročnik tuje ponudnike tako v razpisni dokumentaciji, kot tudi pozneje v svojih pojasnilih v primerih, ko v državi, v kateri imajo sedež, ne morejo pridobiti ustreznih dokumentov, napotuje na določbe Navodila o seznamu organov tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil in o načinu preveritve teh listin (Uradni list RS, št. 13/2001, 4/2006; v nadaljevanju: Navodilo o seznamu). Omenjen predpis je z dnem 14.01.2006 prenehal veljati. Kot izhaja iz priloženega mnenja Službe Vlade RS za zakonodajo se predpis ne sme uporabljati, na tem področju pa je nastala pravna praznina. Glede na navedeno, bi moral naročnik po mnenju drugega vlagatelja sam predpisati dokumente oz. dokazila, ki naj jih predložijo tuji ponudnik za izkazovanje pogojev. Tako pa je nastala situacija, ko tuji ponudniki ne morejo pripraviti pravilne ponudbe, kar posledično pomeni, da niti ne morejo konkurirati za pridobitev naročila (bodisi samostojno bodisi kot podizvajalci ali soponudniki). Navedeno tujim ponudnikom ne nudi nobenega pravnega varstva.
- točka 7: Sklicevanje na standarde in predpise
Drugi vlagatelj v revizijskem zahtevku navaja, da se naročnik na precej mestih v razpisni dokumentaciji neustrezno sklicuje na standarde in predpise. Enako velja za nekatere druge dokumente na katere se v razpisni dokumentaciji sklicuje naročnik. Drugi vlagatelj v tej točki ne navaja vseh takšnih primerov, pač pa le nekatere, ter poziva naročnika, da na podlagi svoje odločitve oz. odločitve Državne revizijske komisije o teh navedbah popravi oz. uskladi celotno razpisno dokumentacijo. Naročnik bi moral po mnenju drugega vlagatelja jasno povedati, katere predpise in standarde naj ponudniki upoštevajo pri pripravi ponudb, ne pa uporabiti izraza "predvsem", pri katerem ni jasno, ali so to vse zahteve oz. katere so tiste preostale zahteve, ki jih je prav tako treba upoštevati. Poleg načela primerljivosti ponudb, je s tem kršeno tudi načelo enakopravnosti med ponudniki.
- točka 8: Merila za ocenjevanje prispelih ponudb
Naročnik je v okviru merila Ustreznost tehnične rešitve, na strani 28, navedel: "Naročnik bo tehnično ustreznost ocenjeval tako, da bo najboljša prispela ponudba pri posamezni postavki tehnične ustreznosti dobila maksimalno število točk, ostale ponudbe pa ustrezno manjše število točk, glede na presojo naročnika.". Drugi vlagatelj izpostavlja, da je navedeno neposredno v nasprotju s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil.
- točka 9: Objava javnega naročila
Naročnik je že s samim dejanjem objave javnega razpisa v Uradnem listu RS prekršil tudi 41. člen ZJN-1, ki jasno določa, da mora naročnik že v objavi javnega razpisa navesti pogoje, ki jih mora v času oddaje ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Naročnik je v konkretnem primeru objavil le dokazila, ki jih zahteva od ponudnikov, ne pa tudi pogojev, ki jih morajo izpolnjevati in katerih izpolnjevanje dokazujejo z navedenimi dokazili.
- točka 10:
Drugi vlagatelj v revizijskem zahtevku tudi poudarja, da so ponudniki v okviru dodatnih vprašanj in pojasnil naročnika že opozorili na vse zgornje nepravilnosti in nejasnosti razpisne dokumentacije ter mu tudi predlagali, da razpisno dokumentacijo spremeni. Da je razpisna dokumentacija nejasna in pomanjkljiva, naj bi izhajalo tudi iz števila zastavljenih vprašanj. Glede morebitnega ugovora naročnika, da je drugi vlagatelj s svojimi navedbami preuranjen, le-ta poudarja, da navedene kršitve uveljavlja v tej fazi postopka na podlagi petega odstavka 12. člena ZRPJN, saj je po preteku roka za oddajo ponudbe za uveljavljanje kršitev, ki jih je naročnik storil z razpisno dokumentacije, prekludiran.
Drugi vlagatelj v povzetku svojega revizijskega zahtevka predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi, ravno tako pa zahteva povrnitev stroškov postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v 8 dneh od odločitve, pod izvršbo. V revizijski postopek drugi vlagatelj priglaša naslednje stroške: taksa za revizijski postopek- 200.000,00 SIT, sestava zahtevka- 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV.

Naročnik je o zahtevku za revizijo prvega vlagatelja odločil s sklepom, z dne 23.02.2006, s katerim je tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo prvega vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. Glede posameznih točk revizijskega zahtevka prvega vlagatelja je naročnik v obrazložitvi svojega sklepa navedel, kakor sledi:
- ad I in II :
Naročnik prvemu vlagatelju priznava pravočasnost vložitve revizijskega zahtevka ter aktivno legitimacijo v zadevi.
- ad III:
Bistvo norme drugega odstavka 23. člena ZJN-1 je omogočiti ponudnikom pripravo pravilne ponudbe in preprečiti navajanje drugačnih podatkov v objavi v Uradnem listu RS, kot v razpisni dokumentaciji. Pri tem naročnik poudarja, da gre v zadevnem primeru zgolj za dopolnjevanje oziroma natančnejšo navedbo meril in nikakor za drugačne podatke, ter da prvi vlagatelj ne more trditi, da je bil z objavo kakorkoli zaveden. Merila, navedena v objavi v Uradnem listu RS niso bila drugačna kot v razpisni dokumentaciji, v tej so bila le bolj podrobno pojasnjena. Drugi odstavek 23. člena ZJN-1 se glasi: "Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom navedenim v objavi javnega razpisa" in ne "Podatki v objavi javnega razpisa morajo biti enaki podatkom navedenim v razpisni dokumentaciji", kot bi lahko sklepali iz razmišljanja prvega vlagatelja. Glede na namen tega zakonskega določila izraz "enak" tudi ne pomeni "identičen" (pojavno popolnoma enak, vključno v vseh podrobnih elementih), saj bi bilo potem tako določilo zakona nesmiselno in neizvedljivo, ker bi morala biti v objavi v Uradnem listu RS objavljena celotna razpisna dokumentacija, od prvega znaka do zadnjega. Naročnik meni, da je namen objav javnih naročil v Uradnem listu RS predvsem informativen, ne pričakuje se, da bi ponudniki preverjali usklajenost oziroma pravilnost podatkov, zapisanih v objavi v Uradnem listu RS z določili razpisne dokumentacije. V primeru dvomov, ugotovljenih neskladij ali nejasnosti, imajo ponudniki možnost pridobiti oziroma dati dodatna pojasnila v smislu tretjega odstavka 25. člena ZJN-1, ki določa, da če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi z razpisno dokumentacijo v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb.
- ad IV:
Naročnik opozarja, da je bistveni namen in smisel zadevnega javnega naročila pilotsko testiranje in ne uvedba končnega projekta elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku s pomočjo mikrovalovne DSRC tehnologije. Ker naročnik ne more vnaprej predvideti vseh možnih rešitev, ki jih bodo ponudili ponudniki, naročnik ne predpisuje točno določene tehnične rešitve, ampak celo vzpodbuja možnost različnih pristopov, zato zgolj predpisuje predmet javnega naročila. S tem bo naročnik zbiral ideje, ki mu bodo omogočile evalvacijo različnih tehnologij in pripravo izhodišč za implementacijo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, kar pa bo predmet posebnih javnih naročil. To konkretno pomeni, da je naročnik kljub specifičnosti javnega naročila v razpisni dokumentaciji opredelil, da mora biti rešitev, ki jo bo predlagal potencialni ponudnik, skladna z dokumentom "študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku", evropsko direktivo 2004/52/EC, priporočili evropskih ekspertnih skupin za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku in nekaterimi evropskimi standardi. Prav tako pa je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da mora potencialni ponudnik pri pripravi ponudbe v največji možni meri upoštevati ugotovitve projektov MEDIA in CARDME. S tem je naročnik v največji možni meri v razpisno dokumentacijo vključil vse pravne in tehnične pogoje in rešitve, ki jih je glede na specifičnost predmeta javnega naročila smotrno vključevati. Prav zaradi dejstva, da naročnik od potencialnih ponudnikov ni zahteval, da morajo pri pripravi ponudbe upoštevati vse naštete dokumentacije v celoti, ampak zgolj v največji možni meri, in sicer skladno z nameni razpisa, potencialnim ponudnikom nikakor ni bila onemogočena priprava pravilne ponudbe.
- ad V:
Naročnik v ničemer ni omejeval informacij potencialnim ponudnikom glede zadevnega razpisa. Tudi razpisna dokumentacija v elektronski obliki je bila ves čas prosto dostopna na internetnih straneh naročnika. To, da je naročnik določil način komuniciranja glede postavljanja vprašanj in odgovorov, pa je čisto tehničnega značaja in preprosta posledica zagotavljanja izpolnjevanja zadnjega stavka citiranega spornega določila, da mora naročnik posredovati obvestilo ne le njemu kot spraševalcu, temveč tudi vsem ostalim, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Naročnik mora na nek način voditi evidenco, kdo je potencialni ponudnik in postavlja vprašanja in komu mora v skladu z zakonom posredovati obvestila. Naročnik ne vidi nobene vzročne zveze med tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 in svojim ravnanjem, ki naj bi bilo v nasprotju z njim.
- ad VI:
Naročnik odgovarja prvemu vlagatelju, da je pripravljalec razpisne dokumentacije Ministrstvo za promet, ki mu je pri tem pomagal Prometnotehniški inštitut Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Navedeno samo po sebi kaže na to, da je večina podatkov v tej točki revizijskega zahtevka irelevantna. Pripravljavec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne nastopa (in ne bo nastopal) kot ponudnik ali kot podizvajalec ter ne sodeluje (in ne bo sodeloval) z nobenim ponudnikom pri pripravi ponudbe, saj bi bilo to v nasprotju z ZJN-1, pa tudi z dobro poslovno prakso in etiko. Pripravljavec razpisne ni vključil v razpisno dokumentacijo zahteve, na podlagi katerih bi lahko posredno vplival na izvedbo javnega naročila saj Prometnotehniški inštitut - PTI (in tudi Ministrstvo za promet) ne "odloča, komu bo podelil določen certifikat" in nima "patenta, ki bi bil vezan na predmetno naročilo". Zaradi tega si pripravljavec razpisne dokumentacije ni zagotovil udeležbe v javnem naročilu ali vpliv na oddajo ali postopek javnega naročanja in ni ravnal "vprašljivo z vidika neupravičenih koristi", zaradi česar ni kršen 5. člen ZJN-1. Naročnik zavrača trditev, da "ne priznava drugih certifikatov", saj v razpisni dokumentaciji na strani 14 dobesedno piše: "Izmed njih mora imeti vsaj en član certifikat "projektni manager" (PMI, IPMA - CPM, PRINCE ali podobno)", kar dokazuje, da je poleg primeroma navedenih certifikatov kot referenco možno priložiti še druge certifikate podobno uglednih strokovnih metodologij oziroma institucij, ki izdajajo svoje certifikate kot potrdilo vrhunske strokovne usposobljenosti na področju projektnega managementa. Tudi ne more držati trditev, da je "naročnik z zahtevo po zelo redkih certifikatih (pogoj 10) bistveno in v nasprotju z namenom javnega naročanja omejil krog potencialnih ponudnikov", saj je po podatkih PMI dne 31.12.2005 obstajalo kar 181.281 certificiranih PMP, kar nikakor ni "zelo redko".
- ad VII:
Najprej naročnik opozarja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da potencialni ponudnik pri pripravi ponudbe upošteva predpis MISTER in standard ISO 17575. Prav tako naročniku ni jasno, kje v razpisni dokumentaciji je prvi vlagatelj zasledil zahtevo po izpolnitvi pogoja glede interoperabilnosti z obstoječo tehnološko rešitvijo (sistem ABC). Naročnik se zato sprašuje, če ni morda prvi vlagatelj omenjene točke enostavno kopiral iz katerega drugega zahtevka za revizijo (npr. zahtevka za revizijo glede javnega naročila "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN") Zaradi vsega navedenega naročnik zavrača to točko zahtevka za revizijo kot brezpredmetno.
- ad VIII:
Naročnik je tisti, ki v skladu z zakonom postavlja pogoje, merila in druge zahteve v zvezi z izvedbo posameznega javnega naročila, pri tem pa mora upoštevati tudi vsa glavna načela javnega naročanja po ZJN-1. Naročnik ne more vnaprej predvideti vseh možnih rešitev, ki jih bodo ponudili ponudniki, prav tako ne predpisuje točno določene tehnične rešitve, ampak zgolj predpisuje predmet javnega naročila. Z določenimi tehničnimi rešitvami posameznega ponudnika so pogojeni tudi predlogi, povezani z različnimi pravnimi rešitvami. Nekatere tehnične rešitve sprožajo določene pravne posledice, druge morda ne. Naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov ne pričakuje izdelave pravnih rešitev, ki omogočajo dopolnitev zakonodaje in način izterjave oziroma preganjanje kršiteljev, temveč pričakuje, da bodo ponudniki izdelali predloge in izhodišča, ki bodo omogočala ustrezno dopolnitev zakonodaje na tem področju.
- ad IX:
Naročnik je tisti, ki v skladu z zakonom postavlja pogoje, merila in druge zahteve v zvezi z izvedbo posameznega javnega naročila, pri tem pa mora upoštevati tudi vsa glavna načela javnega naročanja po ZJN-1. Prvi vlagatelj zmotno meni, da naročnikova ugotovitev glede podizvajalcev, za katere je naročnik ugotovil, da so usposobljeni in da smejo opraviti posel za ponudnika, velja popolnoma neomejeno, torej, ko si jo ta enkrat pridobi, je ne more nikakor izgubiti. Skladno s skrbnostjo dobrega gospodarja ima naročnik pravico in dolžnost navedeno sposobnost preveriti skladno z namenom javnega naročila v vseh fazah javnega naročanja in tudi med izvajanjem same pogodbe. Kriteriji, na podlagi katerih bo naročnik odločal, pa so ves čas enaki in določeni z razpisno dokumentacijo. V ničemer torej ni kršeno načelo enakopravnosti in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, niti katero od drugih načel javnega naročanja.
- ad X:
Če bi prvi vlagatelj dovolj pazljivo prebral VI. poglavje vzorca pogodbe iz razpisne dokumentacije, bi ugotovil, da določila pogodbe različne pravice različno obravnavajo. Ni torej res, da s pridobitvijo teh pravic naročnik dejansko kupi celoten sistem cestninjenja. Naročnik izkorišča možnost, da na zakoniti način pride do čim več koristnih idej (predvsem organizacijskega značaja) v zvezi s predmetom zadevnega javnega naročila, nenazadnje bo za izvedbo javnega naročila izbrani ponudnik prejel primerno plačilo.
- ad XI:
Naročnik je v razpisni dokumentaciji, z namenom zmanjševanja tveganja izvedbe predmeta javnega naročila predpisal, da mora določena dokazila predložiti tudi podizvajalec. Prvi vlagatelj v svojem zahtevku zmotno ugotavlja, da naročnik pri vsakem pogoju zahteva, da mora dokazilo predložiti tudi podizvajalec. Iz tega vidika je zato nesmiselno enačiti ponudnika in podizvajalca, kar v revizijskem zahtevku nakazuje prvi vlagatelj. S tem se konkurenca celo povečuje, saj se razširi, ker lahko omenjene pogoje izpolnjuje tudi zgolj podizvajalec in ne ponudnik. Vendar pa se s to širitvijo konkurenčnosti povečuje tudi tveganje izvedbe zadevnega pilotskega projekta, zato je razumljivo, da naročnik povečuje tudi zahteve glede izpolnjevanja pogojev podizvajalcev. Prav zaradi že predhodno omenjenega zmanjševanja tveganja izvedbe predmeta javnega naročila je naročnik pri pogojih, ki jih navaja prvi vlagatelj (4., 6., 8., 11., 13., 18. in 19. pogoj) predvidel, da mora dokazilo o izpolnjevanju pogoja predložiti tudi podizvajalec. Pri tem naročnik opozarja, da pri 6., 8., 11., 18. in 19. pogoju ne zahteva, da podizvajalec sam izpolnjuje navedene pogoje, ampak da omenjene pogoje skupaj izpolnjuje celotna skupina (ponudnik, morebitni soponudniki ali morebitni podizvajalci). Naročnik z dokazovanjem izpolnjevanja pogojev podizvajalcev ni želel omejevati konkurence, je pa želel pridobiti ponudnika (z morebitnimi soponudniki ali podizvajalci), ki bo sposoben kvalitetno izvesti predmet javnega naročila, s čimer se izkazuje gospodarno ravnanje naročnika.
- ad XII:
Naročnik je želel v okviru pogoja 4 preveriti ekonomsko-finančno sposobnost ponudnika. V skladu z 42. a členom ZJN-1, ki med drugim dovoljuje tudi mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij, je naročnik kot dokazilo finančne in poslovne sposobnosti izbral bonitetno oceno, ki jo podeljuje AJPES. Z opredelitvijo zahtevanih bonitetnih razredov je naročnik želel zmanjšati tveganje izvedbe predmeta javnega naročila, saj za naročnika zaradi rokov, ki ga vežejo na izvedbo predmeta javnega naročila, ni sprejemljivo, da po izboru ponudnika predmet javnega naročila ne bi bil izveden. Naročnik se ne strinja s prvim vlagateljem, da so načini, s katerimi se prepreči tveganje pri razpisih, določeni zgolj z instrumenti najrazličnejših zavarovanj in garancij, saj naročniku v konkretno tem primeru unovčitev zavarovanja ali garancije, ne bi odtehtala škode, ki bi jo utrpel zaradi neizvedbe predmeta javnega naročila. Naročnik se je ob pripravi razpisne dokumentacije zavedal, da bi se lahko zgodilo, da omenjenemu pogoju ne bo mogel sam zadostiti potencialni ponudnik, ki bi sicer bil sposoben izpeljati javno naročilo, pa je na primer začel z opravljanjem dejavnosti šele pred kratkim ali pa je na primer čakal na določeno plačilo za kakovostno izvedena dela dlje časa, zato je dopustil možnost oddaje skupne ponudbe več soponudnikov ali ponudnika skupaj s podizvajalci, s čimer je mogoče zadostiti navedenemu pogoju. Nadalje je naročnik poleg bonitetne ocene, ki jo podeljuje AJPES dopustil ponudnikom, soponudnikom ali podizvajalcem, da svojo finančno in poslovno sposobnost izkažejo tudi z drugimi bonitetnimi ocenami (npr. Standard & Poor's, Moody's, Fitch IBCA, itd.), katerih metodologija predvideva ocenjevanje poslovne uspešnosti in finančne stabilnosti, in sicer na nivoju zahtevanih razredov v okviru pogoja 4. Naročnik je v razpisni dokumentaciji postavil pogoj glede bonitet podizvajalca z namenom zmanjševanja tveganja izvedbe predmeta javnega naročila. Po naročnikovem mnenju se namreč lahko zgodi, da celotna predstavljena rešitev temelji na enem izmed podizvajalcev in se zaradi tega naročniku zdi pomembno, da imajo vsi vpleteni v pilotsko testiranje ustrezno poslovno uspešnost in finančno stabilnost. Naročnik se je odločil, da mora vsaj 50% podizvajalcev v letu 2004 soditi najmanj v bonitetni razred 2A, s čimer se bo po naročnikovem mnenju bistveno zmanjšalo tveganje izvedbe predmeta javnega naročila.
- ad XIII:
Vrsta finančnega zavarovanja je razvidna iz 16., 17. strani razpisne dokumentacije in vzorcev (št. 5. Finančno zavarovanje za resnost ponudbe oziroma št. 8. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti - oboje bančna ali enakovredna garancija), način predložitve (13. stran razpisne dokumentacije, 5. pogoj, in 16. in 17. stran razpisne dokumentacije: finančno zavarovanje za resnost ponudbe, se predloži s ponudbo; 17. stran razpisne dokumentacije in 16. člen vzorca pogodbe: za finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, predloži ponudnik najkasneje v desetih dneh po podpisu pogodbe), višina (16.,17. stran razpisne dokumentacije: finančno zavarovanje za resnost ponudbe: 6.000.000 SIT; 17. stran razpisne dokumentacije in 16. člen vzorca pogodbe: za finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti 10% pogodbene vrednosti), roki (13. stran razpisne dokumentacije 5. pogoj in 16.,17. stran razpisne dokumentacije: trajanje zavarovanja za resnost ponudbe je 30 dni po datumu veljavnosti ponudbe; 17. stran razpisne dokumentacije: trajanje zavarovanja za finančno zavarovanje za dobro izvedbo posla: mora imeti rok veljavnosti vsaj še tri mesece po prenehanju veljavnosti pogodbe), predloženi vzorci (št. 5. Finančno zavarovanje za resnost ponudbe oziroma št. 8. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti - oboje bančna ali enakovredna garancija). Naročnik ugotavlja, da je za potrebe projekta, ki ga opredeljuje predmet javnega naročila, ravnal kot dober gospodar, saj je želel vzpodbuditi čim večjo konkurenco (pridobiti v oceno čim več ponudb potencialnih ponudnikov) in hkrati ni želel po nepotrebnem omejevati kreditne sposobnosti potencialnih ponudnikov.
- ad XIV:
Bistveni namen in smisel zadevnega javnega naročila pilotsko testiranje in ne uvedba končnega projekta elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku s pomočjo mikrovalovne DSRC tehnologije. Ker naročnik ne more vnaprej predvideti vseh možnih rešitev, ki jih bodo ponudili ponudniki, naročnik ne predpisuje točno določene tehnične rešitve, ampak celo vzpodbuja možnost različnih pristopov, zato zgolj predpisuje predmet javnega naročila. Vsekakor naročnik predvideva multidisciplinarni pristop in glede na povedano, se je odločil za take minimalne zahteve glede kadrov, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji. Pri tem meni, da je nadaljnja razprava o primernosti oziroma neprimernosti brezpredmetna, naročnik postavlja pogoje za izvedbo javnega naročila in ocenil je, da so njegove zahteve primerne.
- ad XIV.1:
Naročnik je vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije in morebitnim ostalim potencialnim ponudnikom v okviru odgovorov na zastavljena vprašanja podal dodatna pojasnila glede ustreznosti referenc na podobnih integracijskih projektih. Podobnost projekta je naročnik skladno s stroko projektnega managementa opredelil relativno široko in bo ponudnikom za izpolnitev pogoja 9 upošteval izvedene projekte, ki so predmetu javnega naročila podobni po vrednosti ali obsegu ur, po tehnologiji ali po vsebini.
- ad XIV.2:
Naročnik se ne strinja s prvim vlagateljem, da navedeni znesek (100 milijonov SIT) ni v nikakršni zvezi z javnim naročilom. Navedeni prag je naročnik določil na podlagi preteklih izkušenj, s čimer je za izvedbo predmeta javnega naročila želel izbrati ponudnika, ki že ima izkušnje z velikimi projekti in zaradi tega obstaja večja verjetnost, da bo projekt ustrezno voden in izveden. Prav tako naročnik opozarja, da je z navedenim podpogojem dejansko omilil celoten pogoj 9, ki predvideva dokazovanje reference podobnega integracijskega projekta glede na vrednost, saj je vrednost projekta, ki je predmet javnega naročila, okvirno ocenjena na 250 milijonov SIT. Naročnik odločno zanika navedbe prvega vlagatelja, da "je vrednost določena tako visoko, da možnost sodelovanja omejuje le na tiste ali rajši tistega potencialnega ponudnika, ki je sodeloval pri pripravi dveh ali treh podobnih projektov tega cenovnega ranga v Sloveniji, se pravi predvsem pri pripravi že obstoječega ABC cestninjenja", saj bo naročnik skladno z že podanimi odgovori upošteval tudi dokazila izvedenih projektov iz drugih področji (npr. s področja spremljanja vozil s pomočjo satelitske tehnologije, s področja informacijskih ved, s področja organizacijskih ved, s področja plačilnega prometa).
- ad XV:
Navedeni izdajatelji certifikatov niso neka nepomembna ljubiteljska društva, kot bi jih morda rad prikazal prvi vlagatelj, temveč ugledne strokovne organizacije v svetovnem merilu. Pri navedenih uglednih strokovnih certifikatih gre za enoten nivo kombinacije teoretičnega in praktičnega znanja v svetovnem merilu, kar se za slovenske uradno priznane programe izobraževanja, ki jih konkretno našteva prvi vlagatelj, ne bi mogli trditi. Naročnik pozna pogoje in vsebino zahtev za citirane strokovne certifikate, prav tako pozna pogoje in vsebino zahtev za citirane uradno priznane programe izobraževanja. Konkretno navedenim uradno priznanim programom izobraževanja manjka predvsem ustrezne strokovne prakse. Tudi ni res, da je navedeni pogoj diskriminatoren; bolj bi to veljalo, če bi naročnik kot enakovredne navedenim certifikatom priznal citirane slovenske uradno priznane programe izobraževanja.
- ad XV.1:
Naročnik ponovno poudarja, da pogoj ni diskriminatoren in opozarja na ozkost razmišljanja prvega vlagatelja. V svetovnem merilu je bilo podeljenih cca. 40.000 zadevnih certifikatov in ne samo "30 do 40", kot zmotno meni prvi vlagatelj. Pri tolikšni množici podeljenih certifikatov ta pogoj vsekakor ne more biti diskriminatoren. Naročnik tudi meni, da je zadovoljivo pojasnil namen tega certifikata glede na predmet javnega naročila, navedbe prvega vlagatelja pa tega namena v ničemer ne zmanjšujejo.
- ad XVI:
Naročnik meni, da je navedeni pogoj že dovolj jasno pojasnil v odgovorih na vprašanja ponudnikov.
- ad XVII:
Naročnik se nikakor ne strinja s prvim vlagateljem, ki navaja, da izpolnjevanje omenjenih pogojev ni povezano s predmetom javnega naročila, saj so ravno te komponente, ki jih opisujejo našteti pogoji, ene izmed ključnih pri realizaciji predmeta javnega naročila. Prav tako izpolnjevanje omenjenih pogojev naročniku daje zagotovilo, da se potencialni ponudnik zaveda kompleksnosti problema, ki ga zajema predmet javnega naročila in se zato bistveno zniža tveganje nekakovostne izvedbe. Očitke prvega vlagatelja, povezane z namero naročnika po prisilni pridobitvi pravic intelektualne lastnine, je slednji podrobneje obrazložil že v točki X. Naročnik meni, da so zahtevane izkušnje pri razvoju, upravljanju in vzdrževanju informacijskega sistema, s katerim se izvaja varne transakcije z uporabo ustrezne tehnologije za zagotavljanje varnosti podatkov primerne glede na konkretni predmet javnega naročila, ki je v odgovorih tudi že večkrat razložen in vključuje tudi delovanje nadzornega sistema, ki je obenem tudi nujno potreben za izvajanje elektronskega cestninjenja. Vsi informacijski sistemi in tudi sistemi za elektronsko cestninjenje potrebujejo vzdrževanje in upravljanje. Ponovno je treba opozoriti na specifičnost multidisciplinarnosti tega javnega naročila in na to, da so prvemu vlagatelju povšeči izključno in samo tisti pogoji, ki jih izpolnjuje le sam.
- ad XVIII:
Naročnik je z navedenim pogojem želel zmanjšati tveganje, povezano s kvalitetno izvedbo predmeta javnega naročila. Za naročnika je namreč zelo pomembno, da ima ponudnik (ali vsaj eden od soponudnikov ali podizvajalcev) že izkušnje na področju razvoja sistema cestninjenja oziroma plačevanja na osnovi DSRC tehnologije. Z izpolnjevanjem omenjenega pogoja naročnik želi doseči, da ima izbran ponudnik izkušnje s tehnologijo, ki je predmet javnega razpisa in bo zato lahko večji poudarek namenil predvsem poslovnemu modelu in ostalim zahtevam iz razpisne dokumentacije, ki naročniku predstavljajo temelje za realizacijo nadaljnjih aktivnosti, povezanih z vpeljevanjem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku. Na podlagi predhodnih navedb naročnik tudi zavrača očitke prvega vlagatelja, da bi moral namesto tega javnega naročila oblikovati naročilo nakupa že obstoječega sistema.
- ad XIX:
Naročnik meni, da so zadevna merila skladna z določili ZJN-1 in se glede te pavšalne pripombe prvega vlagatelja ne more opredeliti, se pa bo opredelil v nadaljevanju glede ostalih konkretnih in natančno obrazloženih pripomb prvega vlagatelja, ki se nanašajo na posamezna merila iz razpisne dokumentacije.
- ad XX:
Naročnik odgovarja, da navedeno merilo ni v nasprotju s 53. členom ZJN-1 (Neobičajno nizka cena), saj omenjeni člen predvideva, da mora naročnik v primeru ponujene neobičajno nizke cene, preden tako ponudbo zavrne, pisno ali v elektronski obliki zahtevati podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere meni, da so merodajne in jih mora, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveriti. Za konkreten primer je naročnik ocenil, da je potrebno pred ocenjevanjem preučiti in oceniti izvedljivost vsake ponudbe, ki odstopa več kot 25% od aritmetične sredine vrednosti obravnavanih ponudb. Po mnenju naročnika obstaja namreč velika verjetnost, da določena ponudba sploh ni izvedljiva, ker ponudnik ni upošteval oziroma vkalkuliral vseh postavk in kot posledico dobil tako neobičajno nizko ceno. Kot rečeno, bo naročnik odločal ob upoštevanju prejetih obrazložitev ponudnika. Iz podobnih vzgibov se je naročnik odločil tudi, da bo pred ocenjevanjem preučil vse ponudbe, ki od aritmetične sredine vrednosti obravnavanih ponudb odstopajo več kot 25% navzgor. Za tovrstne ponudbe namreč naročnik utemeljeno predvideva, da je ponudnik upošteval oziroma vkalkuliral preveč postavk in kot posledico dobil tako visoko ceno. S tem bo naročnik deloval kot dober gospodar, saj ima za izvedbo predmeta javnega naročila na voljo omejena sredstva, za katera želi dobiti najbolj optimalno rešitev. Vsekakor bo naročnik kot dober gospodar preveril tudi, ali ponujena cena presega navzgor limitirano ceno (300.000.000 SIT) in ponudbo v primeru preseganja izločil kot nepravilno, kot je to opredelil na strani 19 razpisne dokumentacije. Naročnik tudi ugotavlja, da omenjeni del meril nikakor ni v nasprotju s 53. členom ZJN-1, saj omenjeni člen v svojem besedilu nikjer ne prepoveduje preverjanja ponudb, katerih cena je nenormalno visoka v primerjavi z ostalimi ponudbami.
- ad XXI:
Naročnik je že v okviru točke Ad. XVII. utemeljil izbiro pogojev 14., 15. in 16. Naročnik pa bi rad ponovno poudaril, da ne privilegira potencialnih ponudnikov, ki upravljajo obstoječ sistem, temveč je na podlagi tako zastavljenih meril in pogojev želel pridobiti izvajalca, ki bo sposoben kvalitetno izvesti predmet javnega naročila. Pogoji in merila, ki jih je v razpisni dokumentaciji navedel naročnik, so široko opredeljena in dopuščajo pravilno pripravo ponudbe širšemu krogu potencialnih ponudnikov in ne zgolj dvema ponudnikoma, kot to zmotno ugotavlja prvi vlagatelj. Prav tako naročnik še enkrat poudarja, da javni razpis ni vezan samo na ponudnike iz Slovenije, ampak se nanj lahko javijo tudi potencialni ponudniki iz tujine. Naročnik zavrača tudi očitek prvega vlagatelja, da je s formulo za izračun meril neupravičeno privilegiral določene potencialne ponudnike, ki bodo izpolnili merila ravno v pravem obsegu, saj je v navedenih formulah naročnik določil mejne (ocenjene) vrednosti glede na trenutno stanje in potrebe. Naročnik se tudi ne strinja z navedbo prvega vlagatelja, da potencialni ponudnik pridobiva število točk nesorazmerno z izpolnjevanjem reference, kar je obrazložil že v okviru zastavljenih vprašanj in kjer je pojasnil, da se točke delijo sorazmerno z izpolnjevanjem reference, res pa je, da to sorazmerje ni premo sorazmerje. Prav tako je naročnik še mnenja, da je določevanje razmerij med ponudniki po formuli, ki jo je izbral naročnik, popolnoma objektivno, saj v naprej ne favorizira nobenega izmed ponudnikov, temveč sledi namenu predmeta javnega naročila.
- ad XXII:
Naročnik navaja, da merila nikakor niso diskriminatorna, saj želi z njimi zgolj bolj nagraditi tiste ponudbe, ki ponujajo bolj interdisciplinarno kadrovsko zasedbo (kadri s certifikatom projektnega managerja, kadri s certifikatom revizorja informacijskih sistemov, kadri z izkušnjami na področju cestninjenja, kadri z izkušnjami na področju nadzora nad kršitelji, kadri z izkušnjami na področju plačilnega prometa, kadri z izkušnjami na pravnem področju), s pomočjo katere bo lahko ponudnik po oceni naročnika lažje in z manj tveganja izvedel projekt, ki je predmet javnega naročila. Prav tako zaradi navedenih meril ponudnik nikakor ni omejen pri pripravi pravilne dokumentacije. Za vrednotenje posamezne ponudbe je v razpisni dokumentaciji znotraj merila Trx5 pri vsakem posameznem podmerilu, ki se nanaša na kadrovsko zasedbo, navedena formula, po kateri bo prispele ponudbe vrednotil naročnik in s pomočjo katere lahko svojo ponudbo (ob določitvi Rxmax) vrednoti tudi ponudnik sam. Naročnik je na navedbe prvega vlagatelja glede podeljevanja certifikatov podrobno odgovoril že v predhodnih točkah (VI. in XV.) in zato na tem mestu na ponovljene navedbe ne bo ponovno odgovarjal.
- ad XXIII:
Naročnik poudarja, da zaradi specifičnosti predmeta zadevnega javnega naročila, za katerega velja velika interdisciplinarnost, ne more vnaprej natančno predvideti vseh možnih rešitev in zaradi tega predpisuje zgolj predmet javnega naročila. Kljub specifičnosti javnega naročila pa je naročnik v razpisni dokumentaciji opredelil, da mora biti rešitev, ki jo bo predlagal potencialni ponudnik, skladna z dokumentom "študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku", evropsko direktivo 2004/52/EC, priporočili evropskih ekspertnih skupin za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku in nekaterimi evropskimi standardi (SIST EN 12253:2004, SIST EN 12795:2003, SIST EN 12834:2004, EN 300 674-1, SIST EN 300 674-2-1 V1.1.1:2005, SIST EN 300 674-2-2 V1.1.1:2005, SIST EN 13372:2004, SIST EN ISO 14906:2005, SIST-TS CEN ISO/TS 14907-1:2005, CEN ISO/TS 14907-2, SIST-TS CEN ISO/TS 17574:2005, CEN 00278187-EN). Prav tako pa je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da mora potencialni ponudnik pri pripravi ponudbe v največji možni meri upoštevati ugotovitve projektov MEDIA in CARDME. S tem je naročnik v največji možni meri v razpisno dokumentacijo vključil vse pravne in tehnične pogoje in rešitve, ki jih je glede na specifičnost predmeta javnega naročila smotrno vključevati. Prav zaradi dejstva, da naročnik od potencialnih ponudnikov ni zahteval, da morajo pri pripravi ponudbe upoštevati vse naštete dokumentacije v celoti, ampak zgolj v največji možni meri, in sicer skladno z nameni razpisa, potencialnim ponudnikom nikakor ni bila onemogočena priprava pravilne ponudbe. Zaradi vsega predhodno navedenega je naročnik v okviru merila "Ustreznost tehnične rešitve" navedel 10 podmeril, po katerih bo ocenjeval prispele ponudbe, pri čemer bo vsaka prispela ponudba pri posameznem podmerilu tehnične ustreznosti dobila ustrezno število točk, glede na izpolnjevanje zahtev, ki jih je naročnik opredelil v tehnični specifikaciji. V bistvu je naročnik postavil enotna organizacijsko tehnična načela ocenjevanja članov razpisne komisije, ki so pogojevana z merili, določenimi v razpisni dokumentaciji in jih predstavil v odgovorih na vprašanja, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik je odgovoril, da bo najprej pregledal vseh deset sklopov tehnične ustreznosti rešitev vseh ponudb. Znotraj posameznih sklopov tehnične ustreznosti rešitev bo naročnik izdelal unijo vseh funkcionalnosti, ki jih ponujajo vse ponudbe skupaj. Naročnik bo preštel vse različne funkcionalnosti v tej uniji in s tem oblikoval "število funkcionalnosti v uniji vseh ponudb". Nabor funkcionalnosti posamezne ponudbe bo naročnik primerjal z unijo funkcionalnosti vseh ponudb pri posameznem sklopu in premo sorazmerno s tem (število točk = število različnih funkcionalnosti posamezne ponudbe/število funkcionalnosti v uniji vseh ponudb) dodelil ustrezno število točk. Zaradi specifičnosti zadnjega sklopa tehnične ustreznosti je naročnik v odgovorih podrobneje pojasnil, da bo pri tem podmerilu naročnik oblikoval multidisciplinarno strokovno razpisno komisijo, ki bo verodostojno ocenila opis testov posameznih cestninskih sklopov in opis zaključnega testa celotnega cestninskega sistema, vključno z opisom pravno formalnih predlogov v vsaki ponudbi. Vsak izmed članov multidisciplinarne strokovne razpisne komisije bo najprej ločeno ocenil vsak opis in nato bodo člani omenjene komisije soglasno sprejeli sklep o dodeliti ustreznega števila točk posamezni ponudbi v okviru tega sklopa. Pri ocenjevanju ponudb bodo imeli člani omenjene komisije na voljo 5 stopenjsko lestvico, po kateri bodo posamezni ponudbi namenili 0 točk (opisi so neustrezni), 2 točki (opisi so delno ustrezni), 4 točke (opisi so ustrezni), 6 točk (opisi so nadpovprečni) ali 8 točk (opisi so odlični). Prav tako naročnik zavrača trditev prvega vlagatelja, da tako postavljeno merilo omogoča zgolj in samo subjektivno in samovoljno odločitev naročnika o dodeljevanju točk. Subjektivnosti in samovoljnosti se je naročnik - po vzoru razpisov PHARE in tudi Svetovne banke - izognil tako, da je predvidel, da bo vsak izmed članov multidisciplinarne strokovne razpisne komisije najprej ločeno ocenil vsak opis, nato pa bodo strokovnjaki v tej razpisni komisiji soglasno sprejeli sklep o dodelitvi ustreznega števila točk posamezni ponudbi v okviru tega sklopa.
- ad XXIV:
Naročnik izpodbija trditev prvega vlagatelja, da je merilo Časovna izvedljivost samo sebi namen. Naročnik poudarja, da je zanj ključnega pomena, kdaj bo zaključena posamezna faza predmeta javnega naročila in ne zgolj kdaj se bo zaključil celotni projekt. Prav s pomočjo podmeril glede časovne izvedljivosti, ki jih je naročnik opredelil v razpisni dokumentaciji, pa je naročnik želel priti do realnih ocen, ki bi mu pomagale pri planiranju ostalih aktivnosti, ki se bodo izvajale v soodvisnosti z izvajanjem predmeta tega javnega naročila. Na tem mestu želi naročnik poudariti, da je tako v razpisni dokumentaciji, kakor tudi objavi naročila, in sicer tako v Uradnem listu RS kakor tudi Uradnem listu EU, navedel, da mora biti projekt, ki je predmet tega javnega naročila, izveden v 12 mesecih od podpisa pogodbe.
Iz navedenih razlogov je naročnik revizijski zahtevek prvega vlagatelja zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo slednjega po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

O zahtevku za revizijo drugega vlagatelja je naročnik odločil s sklepom, z dne 01.03.2006, s katerim je le-tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo drugega vlagatelja po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
Glede 1. in 2. točke revizijskega zahtevka drugega vlagatelja naročnik navaja, da slednjemu priznava pravočasnost vložitve revizijskega zahtevka ter aktivno legitimacijo v zadevi. Glede ostalih točk revizijskega zahtevka drugega vlagatelja naročnik navaja, kakor sledi:
- ad 3:
Glede očitanih kršitev ZJN-1 se bo naročnik izjasnil v nadaljevanju te obrazložitve svoje odločitve, in sicer ob navedbah drugega vlagatelja v posameznih obravnavanih točkah njegovega zahtevka za revizijo.
- ad 4:
Naročnik odgovarja, da po njegovem mnenju 4. pogoj ni diskriminatoren, je pa tudi z njim naročnik želel zagotoviti kakovosten in upravičen izbor ponudnika, ki bo sposoben kvalitetno izvesti predmet javnega naročila, in sicer v predvidenih časovnih in finančnih okvirih. Pogoj res ni direktno povezan s predmetom javnega naročila, vendar pa njegovo izpolnjevanje vsekakor povečuje verjetnost njegove kvalitetne izvedbe, kar pa je bil tudi njegov namen.
- ad 5:
Naročnik odgovarja, da je po njegovi oceni za izvedbo predmeta javnega naročila, kjer imamo opraviti z visokimi tehnologijami, potrebno veliko znanja, praktičnih izkušenj in vloženega napora, za kar je po oceni naročnika dovolj višja izobrazba, vendar pa zaradi multidisciplinarnosti in interdisciplinarnosti predmeta javnega naročila ni mogoče natančno predvideti vrste izobrazbe. S pogojem, da mora imeti vsak ponudnik (skupaj s podizvajalci) v rednem delovnem razmerju vsaj 10 zaposlenih z vsaj višjo izobrazbo, si naročnik zagotavlja (zgolj za slovenske razmere!) relativno veliko podjetje ali skupino podjetij, v kateri je po naročnikovem mnenju dovolj "kritične mase" znanja, praktičnih izkušenj in možnosti vlaganja dovolj napora za izpolnitev zahtevne naloge v zadevnem javnem naročilu. Naročnik meni, da je nadaljnja razprava o primernosti oziroma neprimernosti brezpredmetna, saj je naročnik tisti, ki postavlja pogoje za izvedbo javnega naročila in je pri tem ocenil, da so njegove zahteve primerne, saj z njimi zmanjšuje tveganje izvedbe predmeta javnega naročila in mu po njegovem mnenju zagotavljajo dovolj veliko verjetnost, da bo predmet javnega naročila v predvidenem času in v primerni kakovosti izveden. Glede pogoja po vsaj eni ustrezni referenci naročnik navaja, da je v podanih odgovorih pojasnil, da je projekt lahko podoben po obsegu ur, po tehnologiji ali po vsebini. S tem je celo povečal enakost med ponudniki in prav tako tudi povečal zagotavljanje konkurence med ponudniki, saj se ni omejil na le posamezne projekte ali posamezne elemente projektov, temveč je predpisal, da morajo biti projekti podobni po vsaj enem izmed bistvenih značilnosti projekta (po obsegu ur oz. vrednosti, po tehnologiji ali po vsebini). Naročnik v nadaljevanju odgovarja, da je v razpisni dokumentaciji primeroma navedel nekaj certifikatov, ki jih izrecno priznava, za vse ostale certifikate, ki bi bili podobni primeroma navedenim certifikatom, pa bi veljalo določilo "ali podobno" in bi jih zato štel kot ustrezne. Končno število ustreznih certifikatov je zelo težko določiti, saj bi lahko na primer tudi v času oddaje ponudbe za javni razpis " Pilotsko testiranje v prostem toku s pomočjo mikrovalovne DSRC tehnologije" nastala nova institucija, ki bi na podlagi primerljive metodologije podeljevala certifikat, ki bi bil podoben primeroma navedenim certifikatom, ali pa bi kakšna obstoječa strokovna institucija začela podeljevati nov certifikat, ki bi bil podoben primeroma navedenim certifikatom. Zato bi se lahko trdilo, da je naročnik z navedenim v razpisni dokumentaciji že definiral končno število certifikatov, ki jih priznava, vendar je k njim - ravno zaradi tega, da bi ne bil diskriminatoren - dodal še določilo "ali podobno". Poleg tega bi lahko vsak ponudnik, ki bi bil v morebitnih dvomih, na podlagi objavljene razpisne dokumentacije v času, v katerem je dovoljeno postavljati vprašanja v zvezi z javnim naročilom, vprašal, ali je določen konkretni certifikat ustrezen ali ni, naročnik pa bi mu v skladu z zakonodajo v roku odgovoril na to vprašanje. Naročnik nadalje odgovarja, da je s skrbnostjo dobrega gospodarja namenoma navedel čim bolj širok in za potencialne ponudnike čim bolj enostaven način dokazovanja navedenih pogojev, s katerimi potencialni ponudnik izkazuje svojo kadrovsko in tehnično sposobnost, in pri tem pričakoval, da bo vsak resen ponudnik pod kazensko in materialno odgovornostjo korektno izpolnil ustrezne izjave in dokazila.
- ad 6:
Naročnik na navedbe drugega vlagatelja odgovarja, da je v času priprave ponudbe in objave javnega razpisa veljalo Navodilo o seznamu. Slednje je veljalo do preklica, to je še 23 dni od objave razpisa v Uradnem listu RS. Naročnik se zaveda, da se zaradi tega po 14.01.2006 ne more več sklicevati in zahtevati izpolnitev kakršnihkoli obveznosti, ki izhajajo iz predhodno navedenega navodila. Ker pa pripravljalec Pravilnika o prenehanju veljavnosti Navodila ni predvidel nikakršnega prehodnega obdobja oziroma rešitve glede postopkov, ki so v teku, se naročnik spremenjenemu zakonodajnemu okviru ni mogel pravočasno prilagoditi. Kljub vsemu je naročnik storil vse kar je bilo v njegovi moči, da bi izpeljal javno naročilo v skladu z načeli enakopravnosti ponudnikov, transparentnosti postopkov javnega naročanja ter gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev. Naročnik odgovarja tudi na navedbe drugega vlagatelja, da bi moral sam predpisati dokumente oziroma dokazila, ki naj jih predložijo tuji ponudniki za izkazovanje pogojev. Glede na dejstvo, da razpis ni omejen zgolj na teritorij Republike Slovenije je za naročnika praktično nemogoče, da predvidi vse potencialne države iz katerih se lahko javijo potencialni ponudniki in tako za vsako državo posebej opredeli potrebna dokazila. Zaradi tega bi tako naročnik pričakoval, da bi vsak resen potencialni ponudnik iz tujine zastavil konkretno vprašanje v zvezi s potrebnimi dokazili za izkazovanje posameznega pogoja. Naročnik tako ocenjuje, da ob upoštevanju navodila, ki je bil v času objave razpisa v uradnem glasilu veljaven, ponudniki lahko pripravijo pravilne ponudbe.
- ad 7:
Drugi vlagatelj nepravilno ugotavlja, da "naročnik na strani 3 razpisne dokumentacije navaja usmeritve in priporočila ter evropske standarde, ki jih je pri izvedbi in zasnovi pilotskih testiranj DSCR tehnologije potrebno upoštevati", saj na navedeni strani dobesedno piše: "Pri izvedbi in zasnovi pilotskih testiranj DSRC tehnologije, je potrebno upoštevati usmeritve in priporočila Evropske Unije. Razpisna dokumentacija v največji možni meri upošteva: ...". To pomeni, da je pri izvedbi in zasnovi pilotskih testiranj DSRC tehnologije potrebno upoštevati usmeritve in priporočila Evropske Unije. V nadaljevanju navedeni dokumenti (direktiva 2004/52/EC, ugotovitve in priporočila evropskih ekspertnih skupin, evropski standardi, ugotovitve projekta MEDIA in ugotovitve projekta CARDME) pa so bili v največji možni meri upoštevani pri pripravi razpisne dokumentacije. Na strani 3 razpisne dokumentacije ni zahtevano, da bi bilo s strani potencialnih ponudnikov potrebno upoštevati vse v nadaljevanju (do vključno strani 5 razpisne dokumentacije) navedene dokumente. Naročnik na omenjenih straneh le pojasnjuje, da je podlagi navedenih dokumentov nastala razpisna dokumentacija. V nadaljevanju pa drugi vlagatelj pravilno ugotavlja, da naročnik navaja, da je za ustrezno izvedbo pilotskega testiranja DSRC tehnologije pomembno predvsem upoštevanje dokumentov s slike 1, na strani 6. Če naj bo pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku s pomočjo mikrovalovne DSRC tehnologije ustrezno izvedeno, je za naročnika vsekakor pomembno, da se v največji možni meri upošteva vsaj tiste dokumente, ki so navedeni na sliki 1 na strani 6 razpisne dokumentacije. Vendar pa je popolnoma jasno, da naročnik zaradi specifičnosti javnega naročila ne more predvideti vseh možnih standardov, ki bi jih pri določeni rešitvi morda bilo nujno potrebno upoštevati, zato je pred pravno podlago za oddajo zadevnega javnega naročila precej na široko (na štirih in pol straneh razpisne dokumentacije) opredelil ozadje projekta, da bi bilo vsakemu potencialnemu ponudniku čim bolj jasno, kako je do zadevnega javnega naročila sploh prišlo, kaj naročnik želi, kakšni so nameni naročnika in kakšna so izhodišča ter razmišljanja naročnika pri pripravi zadevnega javnega naročila. Drugi vlagatelj v nadaljevanju pravilno ugotavlja, da vse zgoraj navedeno sicer ne predstavlja pogojev za priznanje sposobnosti ali meril za ocenjevanje ponudb, gre pa vsekakor za zahteve naročnika glede izpolnjevanja naročila, vendar pa drugi vlagatelj v svojem nadaljnjem razmišljanju pozablja, da so s sliko 1 na strani 6 razpisne dokumentacije določeni tisti dokumenti, ki jih je pri ustreznem izvajanju pilotskega testiranja DSRC tehnologije s stališča naročnika potrebno upoštevati, za vse ostale primere pa mora vsak potencialni ponudnik, v skladu s svojo lastno rešitvijo, primerno upoštevati ustrezne predpise in standarde, saj je jasno, da pri izvajanju pilotskega testiranja DSRC tehnologije ne sme nihče (niti izbrani ponudnik niti naročnik) delovati protizakonito. Izraz "predvsem" na strani 6 v razpisni dokumentaciji je torej uporabljen zato, ker je zaradi specifičnosti zadevnega javnega naročila jasno, da lahko naročnik zahteva le minimalni nabor predpisov in standardov, ki jih je potrebno upoštevati, nikakor pa ne vseh predpisov in standardov, ker so le-ti odvisni od same rešitve, ki jo ponuja potencialni ponudnik, te pa naročnik ne more poznati vnaprej. S tem je naročnik dokazal, da načelo primerljivosti ponudb ni kršeno, saj so postavljene minimalne zahteve naročnika glede izpolnjevanja naročila z vidika predpisov in standardov oziroma dokumentov, ki jih je potrebno pri izvajanju pilotskega testiranja DSRC tehnologije upoštevati. Naročnik pa vsekakor ne more omejevati upoštevanja morebitnih drugih predpisov in standardov, ki bi jih v skladu s ponujeno rešitvijo potencialnega ponudnika morda bilo potrebno upoštevati. Prav tako v zadevnem javnem naročilu ni bilo kršeno načelo enakopravnosti med ponudniki, saj imajo vsi potencialni ponudniki popolnoma enake možnosti za izpolnitev naročnikovih zahtev na enak način, morebitne dodatne predpise in standarde bi morali potencialni ponudniki upoštevati le v primeru specifičnosti svoje lastne rešitve. Naročnik je torej zelo skrbno pretehtal, preden je v razpisno dokumentacijo namerno napisal, katere dokumente je pomembno upoštevati. Zaradi navedenega naročnik meni, da ni deloval tako, da bi povzročil neprimerljivost ponudb in neenakopravnost med ponudniki, temveč je - nasprotno - pri pripravljanju razpisne dokumentacije deloval zakonito, skrbno in daljnovidno.
- ad 8:
Naročnik v svojem odgovoru poudarja, da zaradi specifičnosti predmeta zadevnega javnega naročila, za katerega velja velika interdisciplinarnost, ne more vnaprej natančno predvideti vseh možnih rešitev in zaradi tega predpisuje zgolj predmet javnega naročila. Zaradi tega je naročnik v okviru merila "Ustreznost tehnične rešitve" navedel 10 podmeril, po katerih bo ocenjeval prispele ponudbe, pri čemer bo vsaka prispela ponudba pri posameznem podmerilu tehnične ustreznosti dobila ustrezno število točk, glede na izpolnjevanje zahtev, ki jih je naročnik opredelil v tehnični specifikaciji. V bistvu je naročnik postavil enotna organizacijsko tehnična načela ocenjevanja članov razpisne komisije, ki so pogojevana z merili, določenimi v razpisni dokumentaciji in jih predstavil v odgovorih na vprašanja, ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Prav tako naročnik zavrača trditev drugega vlagatelja, da tako postavljeno merilo omogoča zgolj subjektivno odločitev naročnika o dodeljevanju točk. Subjektivnosti se je naročnik - po vzoru razpisov PHARE in tudi Svetovne banke - izognil tako, da je predvidel, da bo vsak izmed članov multidisciplinarne strokovne razpisne komisije najprej ločeno ocenil vsak opis, nato pa bodo strokovnjaki v tej razpisni komisiji soglasno sprejeli sklep o dodelitvi ustreznega števila točk posamezni ponudbi v okviru tega sklopa. Ob upoštevanju specifičnosti predmeta javnega naročila je naročnik naredil vse, kar je bilo potrebno, da bo zagotovil nediskriminatorno in objektivno vrednotenje ponudb.
- ad 9:
Naročnik na navedbe drugega vlagatelja odgovarja, da je pri objavi javnega razpisa v Uradnem listu RS uporabil uradni obrazec - Standardni obrazec 1 - SI, ki v okviru točke III.2) POGOJI ZA SODELOVANJE, v točki III.2.1) Podatki v zvezi s statusom izvajalca gradnje, dobavitelja blaga ali ponudnika storitev ter podatki in formalnosti, ki so potrebni za vrednotenje minimalnih zahtevanih ekonomskih, finančnih in tehničnih sposobnosti, predvideva objavo: II.2.1.1) Pravni status - obvezna dokazila, III.2.1.2) Ekonomske in finančne sposobnosti - obvezna dokazila in III.2.1.3) Tehnične sposobnosti - obvezna dokazila. Prav tako je naročnik ponujal celotno razpisno dokumentacijo brezplačno (istočasno je bila dostopna tudi na spletni strani Ministrstva za promet) in si jo je lahko brez problemov priskrbel vsakdo, ki ga je to javno naročilo kakor koli zanimalo. Če si je drugi vlagatelj priskrbel informativno razpisno dokumentacijo v elektronski obliki preko spletnih strani naročnika, je že s tem imel omogočen takojšen vpogled v podrobno obrazložene pogoje in vsa potrebna dokazila. Naročnik zato meni, da ni bil kršen 41. člen ZJN-1.
- ad 10:
Naročnik je na vsa zastavljena vprašanja s strani potencialnih ponudnikov podal ustrezna pojasnila in odgovore, ki so na ta način postali tudi sestavni del razpisne dokumentacije. Pri tem naročnik opozarja drugega vlagatelja na dejstvo, da je dejansko resnično veliko število vprašanj v zvezi z razpisno dokumentacijo zgolj posledica tega, da je večina vprašanj prišla iz strani le enega samega potencialnega ponudnika. Prav tako je že v prvi točki odgovora na revizijski zahtevek naročnik drugemu vlagatelju priznal pravočasnost vložitve revizijskega zahtevka.
Iz navedenih razlogov je naročnik revizijski zahtevek drugega vlagatelja zavrnil kot neutemeljen, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo slednjega po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

Z vlogo, z dne 28.02.2006, je prvi vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je dodatno predstavil svoja stališča do obravnavane zadeve, v revizijski postopek pa je priglasil tudi nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer je pod postavko "Zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka in prva pripravljalna vloga" priglasil stroške v protivrednosti "50 + 3000 točk" po Odvetniški tarifi, povečano za 20 % DDV.

Z vlogo, z dne 02.03.2006, je svojo zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo na naročnika naslovil tudi drugi vlagatelj. Ob tem je priglasil nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo, v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20 % DDV.

V prilogi dopisa, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 06.03.2006, je naročnik slednji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je dopolnil dne 10.03.2006 ter dne 23.03.2006.

Dne 24.03.2006 je prvi vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, poimenovano "Stroški postopka", v kateri navaja, da so bili v njegovem revizijskem zahtevku stroški za sestavo zahteve za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo priglašeni v višini, ki je z Odvetniško tarifo določena za pripravljalno vlogo, čeprav gre pri zahtevi za nadaljevanje za pravno sredstvo v smislu tarifne številke 21 Odvetniške tarife. Glede na navedeno prvi vlagatelj popravlja svoj zahtevek za povračilo stroškov in za zahtevo za nadaljevanje postopka priglaša stroške v višini 3.750 točk, povečano za DDV.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej obravnavala revizijski zahtevek prvega vlagatelja. Ob tem je ugotovila, da je le-ta utemeljen, pri čemer glede posameznih revizijskih navedb ugotavlja, kakor sledi:
- točki I in II zahtevka:
Državna revizijska komisija se do načina in kraja vložitve revizijskega zahtevka ne opredeljuje, ker prvi vlagatelj v zvezi s tema ne navaja kršitev, ravno tako med strankami ni spora o tem, da je prvi vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka. Do očitka o kršitvah temeljnih načel javnega naročanja, kot so določena v ZJN-1 se Državna revizijska komisija opredeljuje v nadaljevanju, ob presoji nadaljnjih revizijskih navedb, kjer so očitki o kršitvah konkretizirani.
- točka III zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik tako v razpisni dokumentaciji, kot v objavi javnega razpisa navedel, da bo ekonomsko najugodnejšo ponudbo izbral po skupno štirih merilih, to je po merilih ustreznost tehnične rešitve, reference, ponujena cena ter časovna izvedljivost. Naročnik je torej tako v razpisni dokumentaciji, kot v javnem razpisu, objavil enaka merila, s čemer je ravnal skladno s prvim odstavkom 50. člena ZJN-1. Ob zapisanem gre sicer pritrditi prvemu vlagatelju, ki navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji merila, kot so bila objavljena v javnem razpisu, natančneje opredelil, vendar pa konkretizacije oziroma natančnejše opredelitve meril ni mogoče šteti kot ravnanje neskladno s prvim odstavkom 50. člena ZJN-1, saj merila kljub izvedbi le-te še vedno ostajajo enaka. Kot pravilno navaja naročnik, tudi drugega odstavka 23. člena ZJN-1 ni mogoče interpretirati na način, kot to počne prvi vlagatelj, saj bi takšna interpretacija dejansko pomenila, da bi moral naročnik v Uradnem listu (RS oziroma EU) kot javni razpis objaviti celotno vsebino razpisne dokumentacije. Takšna interpretacija seveda ni skladna z namenom objav javnih razpisov in ji zato ni mogoče slediti. Kot slednje velja na tem mestu izpostaviti, da iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Četudi je bila prvemu vlagatelju aktivna legitimacija za vložitev revizijskega zahtevka že priznana, velja ugotoviti, da slednji v svojem revizijskem zahtevku z ničemer ne izkazuje, kako in ali sploh mu je zaradi opisanega ravnanja naročnika nastala škoda. Iz navedenih razlogov je na tem mestu obravnavane revizijske navedbe prvega vlagatelja potrebno zavrniti kot neutemeljene.
- točka IV zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila na več mestih omenja dokument "študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku". V zvezi s tem dokumentom tako navaja okvirno vsebino le-tega (stran 2 razpisne dokumentacije), navaja ga med dokumenti, ki jih je pomembno upoštevati za ustrezno izvedbo pilotskega testiranja (stran 6 razpisne dokumentacije), pri merilu "ustreznost tehnične rešitve" navaja, da mora biti tehnična rešitev skladna s tem dokumentom (stran 26 razpisne dokumentacije) itd. V dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije je naročnik navedel, da pričakuje "upoštevanje študije v čim večji možni meri". Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora naročnik, skladno z določili prvega odstavka 23. člena ZJN-1, pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da lahko ponudnik na njeni osnovi pripravi pravilno ponudbo. Ob tem je potrebno opozoriti, da je pravilna ponudba, skladno z določili 13. alineje prvega odstavka 3. člena ZJN-1, tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnikova večkrat ponovljena zahteva po skladnosti podanih ponudb z zgoraj opredeljenim dokumentom nedvomno pomeni vzpostavitev pogojev, ki jih mora ponudnik, da bi bila njegova ponudba pravilna, izpolniti. V posledici tega dejstva "študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku" v delih, v katerih naročnik nanjo navezuje svoje zahteve, v nasprotju z drugačnim prepričanjem prvega vlagatelja nedvomno predstavlja del razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik tako ni kršil 31. člena ZJN-1, kot mu to očita prvi vlagatelj, saj tehnične specifikacije so del razpisne dokumentacije (čeprav v obliki ločenih dokumentov). Ob zapisanem pa gre ugotoviti, da obravnavani deli razpisne dokumentacije (podani v obliki zgoraj navedenega dokumenta) niso podani na način, ki bi omogočali pripravo pravilne ponudbe. Ugotoviti gre namreč, da naročnik hkrati zahteva zgolj, da se dokument "študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku" upošteva "v čim večji možni meri", obenem pa je od skladnosti z le-tem odvisna pravilnost ponudbe (kot argumentirano zgoraj, v smislu 13. alineje prvega odstavka 3. člena ZJN-1) in ocenjevanje le-te po enem izmed meril za ocenjevanje prispelih ponudb ("ustreznost tehnične rešitve"). Ker naročnik v razpisni dokumentaciji in v dodatnih pojasnilih v zvezi z le-to ni pojasnil, katere zahteve, izhajajoče iz dokumenta "študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku", morajo ponudniki izpolniti, hkrati pa izrecno navaja, da ne pričakuje izpolnjevanja vseh zahtev, razpisna dokumentacija ponudnikom dejansko ne omogoča priprave pravilne ponudbe. Tako je kršen prvi odstavek 23. člena ZRPJN, s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja pa so utemeljene. Kot slednje velja ugotoviti, da prvi vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik prekršil prvi odstavek 40. člena ZJN-1, saj prvi vlagatelj ni navedel, katere "bistvene zahteve, ki niso že vključene v veljavne tehnične normative in standarde in se nanašajo na varnost in druge okoliščine ter so v splošnem interesu" bi bilo potrebno upoštevati in v razpisni dokumentaciji posebej navesti. Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora vlagatelj, skladno z določili 4. in 5. alineje tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navedel zgolj domnevno kršitev (kršitev prvega odstavka 40. člena ZJN-1), ne pa tudi relevantnih dejstev in dokazov, s katerimi bi utemeljeno izkazal, da je do kršitve dejansko prišlo. Na podlagi določil 8. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je zgoraj opredeljene revizijske navedbe vlagatelja zaradi njihove pavšalnosti in neobrazloženosti zavrnila kot neutemeljene.
- točka V zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z določitvijo načina, na katerega naj se zahtevajo pojasnila razpisne dokumentacije, ni omejeval dostopa do informacij ali onemogočal priprave pravilnih ponudb. Naročnik prepričljivo izkazuje, da je pri določitvi načina posredovanja zahtev za pojasnila ravnal skladno z namenom učinkovitosti pri podajanju in posredovanju odgovorov na takšne zahteve, hkrati pa prvi vlagatelj ni z ničemer izkazal, kako naj bi bil zaradi spornega mu načina podajanja zahtev za pojasnila kakorkoli oškodovan (prvi vlagatelj namreč ne zatrjuje, da na katerokoli od svojih zahtev za pojasnila razpisne dokumentacije ni prejel odgovora). S tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja je zato potrebno zavrniti kot neutemeljene.
- točka VI zahtevka:
Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v tej točki revizijskega zahtevka opozarja na domnevno kršitev drugega odstavka 5. člena ZJN-1, ki govori o tem, da pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe, hkrati pa s tem povezane očitke navezuje na domnevno spornost zahteve po predložitvi certifikata projektni management. Tako podane revizijske navedbe je potrebno obravnavati ločeno; najprej je tako potrebno preveriti, ali je podana kršitev v zvezi z drugim odstavkom 5. člena ZJN-1, ločeno od tega pa je potrebno preveriti zatrjevano spornost zahteve, ki se nanaša na predložitev omenjenega certifikata. Glede prvega dela navedb državna revizijska komisija ugotavlja, da v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko (zaradi vložitve revizijskega zahtevka) še ni prišlo do poteka roka za oddajo ponudb, ni mogoče ugotavljati, ali je pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov v še ne oddanih ponudbah nastopal kot ponudnik ali kot podizvajalec oziroma, ali je sodeloval s ponudnikom pri pripravi ponudbe. Zgolj hipotetična možnost ("teoretična spornost"), na katero v svojem revizijskem zahtevku opozarja prvi vlagatelj, da do te situacije dejansko pride, ne more biti predmet revizijskega postopka, s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja pa niso utemeljene. Glede nedopustnosti certifikata projektni management se Državna revizijska komisija opredeljuje v nadaljevanju predmetnega sklepa, ob presoji točk XV ter XV.1 zahtevka za revizijo, kjer prvi vlagatelj s tem povezane revizijske navedbe dodatno konkretizira.
- točka VII zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da naročnik v le-tej ni postavil zahteve po tem, da mora biti s strani ponudnikov ponujena rešitev interoperabilna z obstoječo tehnološko rešitvijo (sistem ABC). Kot takšno zahtevo, v nasprotju z drugačnim prepričanjem prvega vlagatelja, ni mogoče interpretirati niti dejstva, da naročnik na nekaterih mestih razpisne dokumentacije sicer primeroma omenja sistem ABC. Iz navedenega razloga gre zaključiti, da prvi vlagatelj ni uspel izkazati, da je za pripravo pravilne ponudbe in zadostitev zahtevam Direktive 2004/52/EC potrebna tehnična dokumentacija nadgrajenega ABC sistema, v obravnavani točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe pa niso utemeljene.
- točka VIII zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da umestitev zahteve po podaji predlogov in izhodišč, ki bodo omogočala ustrezno dopolnitev zakonodaje, ter opredelitvi pravnih možnosti za izterjavo kazni oziroma preganjanje kršiteljev, v razpisno dokumentacijo, ni nedopustna, oziroma prvi vlagatelj takšne nedopustnosti ni uspel izkazati. Kot utemeljeno navaja naročnik, specifične tehnične rešitve, ponujene s strani ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ob njihovi implementaciji s seboj prinašajo zahteve po različnem pravnem urejanju (umestitvi v okvire veljavnega pravnega reda). Ker naročnik v postopku ne izbira vnaprej določene specifične tehnične rešitve, s tem povezanih posledic ni mogoče vnaprej opredeliti. Skladno z navedenim nikakor ni nedopustna naročnikova zahteva, da ponudniki v okviru predstavitve svoje rešitve, predstavijo tudi s to povezane pravne posledice. Naročnik od ponudnikov ob tem ne zahteva podaje npr. končnih in celostno usklajenih besedil sprememb ali dopolnitev zakonov, temveč zgolj "predloge in izhodišča, ki bodo omogočala ustrezno dopolnitev zakonodaje na tem področju". Na opisani način opredeljeno podajanje predlogov in izhodišč pa ni aktivnost, ki bi jo izvajali le državni organi. Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene. Glede "ovrednotenja pravnih rešitev in izhodišč v merilih" Državna revizijska komisija ugotavlja, da so s tem povezane revizijske navedbe pavšalne in neobrazložene, zato jih je skladno s pravilom trditvenega in dokaznega bremena potrebno zavrniti. Iz istih razlogov je potrebno zavrniti tudi navedbo prvega vlagatelja, da je na tem mestu obravnavana zahteva naročnika negospodarna, saj naj ne bi zagotovila objektivno najbolj strokovne rešitve.
- točka IX zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Državna revizijska ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila določil več pogojev, ki jih morajo izpolnjevati morebitni podizvajalci, s katerimi nastopajo ponudniki v svojih ponudbah. Takšna določitev pogojev je skladna z določili 46. člena ZJN-1. Ob zapisanem pa gre ugotoviti, da je naročnik v 7. členu obrazca "Pogodba o izvedbi projektaâ??", podanem kot del razpisne dokumentacije, določil, da mora ponudnik v primeru, če namerava za izvedbo pogodbe uporabiti podizvajalce, za njih predhodno pridobiti soglasje naročnika. Tako postavljeno zahtevo je naročnik v podanih dodatnih pojasnilih razlagal v smeri naročnikovega upravičenja po preverjanju sposobnosti podizvajalcev tudi v fazi po sklenitvi pogodbe o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikova zahteva po predhodnem soglasju k izvajalčevim podizvajalcem ni dopustna. Naročnik je sposobnost ponudnika in njegovih podizvajalcev upravičen preverjati v fazi ocenjevanja prispelih ponudb, skladno s 45. členom ZJN-1 pa mora pred oddajo javnega naročila preveriti, če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, izpolnjuje pogoje glede sposobnosti, opredeljene v 42. členu tega zakona. V fazi po sklenitvi pogodbe ZJN-1 ne predvideva ponovnega preverjanja sposobnosti izvajalca ali njegovih podizvajalcev. Ker bi dopustitev le-tega lahko hkrati privedla do situacije, ko bi naročnik z nepodajo soglasja k ponudnikovim podizvajalcem slednjega onemogočil pri izvedbi javnega naročila, naročnikova pridržana pravica do soglasja k podizvajalcem pa je po vsebini tudi neopredeljena, je potrebno s tem povezanim revizijskim navedbam prvega vlagatelja priznati utemeljenost.
- točka X zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj z v tej točki revizijskega zahtevka podanimi navedbami izkazuje naročnikov namen ustvariti situacijo za uporabo določb 3. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1, s čemer naj bi se slednji izognil uporabi odprtega postopka, ter naročnikovo neutemeljeno obogatitev, saj naj bi slednji pridobil pravice, ki niso predmet javnega naročila. Glede prvega od navedenih očitkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni utemeljen. Iz določil 3. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1 izhaja, da sme naročnik oddati javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec gradenj ali storitev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja, da naročnik s pridobitvijo avtorskih pravic in pravic intelektualne lastnine "dejansko kupi celoten sistem cestninjenja, ki ga lahko kasneje bodisi sam implementira na celotno cestno omrežje bodisi to možnost podeli tretji osebi". Ker prvi vlagatelj tudi sam meni, da lahko izbrani sistem implementira bodisi naročnik bodisi tretja oseba, gre sledeč njegovemu stališču ugotoviti, da pri predmetnem javnem naročilu ne gre za naročilo, ki bi ga, skladno s 3. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1, lahko izpolnil "le določen dobavitelj". Iz navedenih razlogov gre revizijske navedbe o naročnikovem ustvarjanju situacije za uporabo določb 3. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1 zavrniti kot neutemeljene. Ravno tako pa niso utemeljene niti revizijske navedbe, ki se nanašajo na naročnikovo neutemeljeno obogatitev. Izpostaviti gre namreč, da je prvi vlagatelj s predmetom in vsebino javnega naročila seznanjen vnaprej, upoštevajoč slednja pa v svoji ponudbi prosto oblikuje tudi ponudbeno ceno. Skladno z zapisanim naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne bo pridobil ničesar, kar ni predmet javnega naročila in česar prvi vlagatelj nima možnosti vračunati v svojo ponudbeno ceno. Iz navedenih razlogov je potrebno revizijske navedbe, ki se nanašajo na naročnikovo neutemeljeno obogatitev, zavrniti kot neutemeljene.
- točka XI zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Iz določil drugega odstavka 46. člena ZJN-1 izhaja, da lahko naročnik v razpisni dokumentaciji zahteva, da izpolnjevanje določenih pogojev iz tega poglavja dokažejo tudi podizvajalci. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika. Prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku kot sporno izpostavlja dejstvo, da naročnik od podizvajalcev zahteva tudi izpolnjevanje pogoja, ki se nanaša na finančno in poslovno sposobnost (pogoj 4), podajo izjave, ki se nanaša na veljavnost ponudbe (pogoj 6), izpolnjevanje pogoja usposobljenosti in sposobnosti izvesti predmet javnega naročila (pogoj 8), pogoja neprekinitve pogodbenih razmerij zaradi neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti (pogoj 11), podajo izjave, ki se nanaša na sprejemanje razpisnih pogojev (pogoj 13), zagotovila o tem, da bo sistem v celoti deloval najmanj 6 mesecev od zaključka 4. faze (pogoj 18), ter da bo ponudnik skupaj s podizvajalci končal s testiranjem v polnem obsegu v postavljenem roku (pogoj 19). Državna revizijska komisija ugotavlja, da vsi zgoraj navedeni pogoji sodijo v poglavje "2.6. Pogoji za priznanje sposobnosti" ZJN-1, zato umestitev zahteve po tem, da te pogoje izpolnjujejo tudi podizvajalci, v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, sama po sebi ni nedopustna. Dalje gre ugotoviti tudi, da ne drži ugotovitev prvega vlagatelja, da morajo podizvajalci izpolnjevati vse pogoje, ki so sicer določeni za ponudnike; pogojev 5 in 7 podizvajalcu namreč ni potrebno izpolnjevati, pogoje 14, 15, 16 in 17 pa lahko alternativno izpolnjujejo bodisi ponudnik, soponudnik ali podizvajalec. Ker prvi vlagatelj ob zapisanem v obravnavani točki revizijskega zahtevka ni uspel utemeljeno izkazati, zakaj bi zahteva po tem, da zgoraj opredeljene pogoje izpolnjujejo tudi podizvajalci, "bistveno omejevala konkurenco" oziroma "bistveno vplivala na gospodarnost javnega naročila", je potrebno s tem povezane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.
- točka XII zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, med pogoji za priznanje ponudnikove finančne in poslovne sposobnosti, med drugim postavil zahtevo po tem, da "ponudnikovi čisti letni prihodki od prodaje v letu 2004 presegajo vsaj 750.000.000 SIT (prihodki od prodaje podizvajalca se ne prištevajo); v primeru prijave soponudnikov pa mora vsota čistih letnih prihodkov od prodaje v letu 2004 vseh soponudnikov presegati 1.000.000.000 SIT". Ravno tako je naročnik med pogoji za priznanje sposobnosti postavil tudi zahtevo po tem, da "sodi ponudnik najmanj v bonitetni razred 2B (BON 1/P) za leto 2004 (v primeru prijave podizvajalcev mora vsaj 50% podizvajalcev v letu 2004 soditi v najmanj v bonitetni razred 2A); v primeru prijave soponudnikov mora vsaj 75% soponudnikov v letu 2004 soditi najmanj v bonitetni razred 2B". Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti tudi, da znaša ocenjena vrednost predmeta javnega naročila 250.000.000,00 SIT brez DDV, oziroma 300.000.000,00 SIT z DDV. Glede prve od zgoraj opredeljenih zahtev, to je zahteve, ki se nanaša na čiste letne prihodke od prodaje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je nedopustna. Skladno z določili ZJN-1 lahko naročnik za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da obravnavani pogoj ni skladen z obsegom predmetnega javnega naročila. Ugotoviti gre namreč, da je naročnik, brez da bi to kakorkoli utemeljil, pogoj, ki se nanaša na čiste letne prihodke od prodaje, določil v višini, ki kar dvakrat presega ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila brez DDV, v primeru, ko s ponudbo nastopi več soponudnikov skupaj, pa je ocenjena vrednost pri obravnavanem pogoju presežena kar trikrat. Tako oblikovan pogoj ni skladen z 42.a členom ZJN-1, s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja pa so utemeljene. Glede dela pogoja, ki se nanaša na bonitetni razred, Državna revizijska komisija izpostavlja, da sam po sebi ni nedopusten. Ni namreč mogoče slediti stališču prvega vlagatelja, da se tveganje pri razpisih lahko prepreči že z instrumenti najrazličnejših zavarovanj in garancij; pravico postavljati ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske pogoje za priznanje sposobnosti, z namenom zmanjšanja takšnega tveganja, naročniku namreč izrecno omogoča ZJN-1, v svojem 42.a členu. Podobno ni mogoče slediti argumentu prvega vlagatelja, da pri boniteti ne gre za krivdo na strani ponudnika, pač pa le za finančno nedisciplino dolžnikov potencialnega ponudnika, ki pa vpliva na bonitetno oceno; izpostaviti gre namreč, da "finančna nedisciplina dolžnikov potencialnega ponudnika" ni edini element, ki vpliva na bonitetno oceno, poleg tega pa ta element vpliva na doseganje vseh bonitetnih razredov, ne zgolj na tistega, ki ga je kot zahtevanega postavil naročnik. Nedopustnosti zahteve po konkretno zahtevanem bonitetnem razredu vlagatelj ne izkazuje, zahteva po izkazu bonitetnega razreda (kateregakoli) pa, kot argumentirano, sama po sebi ni nedopustna (oziroma vlagatelj njene nedopustnosti ni uspel izkazati). Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene. Dalje velja izpostaviti, da sam po sebi ni nedopusten tudi pogoj, s katerim naročnik doseganje določenega bonitetnega razreda zahteva tudi od podizvajalcev; argumenti za takšno stališče so bili predstavljeni pri obravnavi prejšnje točke revizijskega zahtevka prvega vlagatelja. Ob zapisanem pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik v okviru dela pogoja finančne in poslovne sposobnosti, ki se nanaša na bonitetni razred, med drugim določil tudi, da mora v primeru prijave podizvajalcev vsaj 50% le-teh soditi najmanj v bonitetni razred 2A. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem za podizvajalce določil strožji pogoj glede bonitetnega razreda, kot ga je sicer določil za ponudnike, pri čemer pa takšnega ravnanja ni uspel utemeljiti. Naročnik namreč ne navaja, zakaj in kako naj bi navedena zahteva "bistveno zmanjšala tveganje izvedbe predmeta javnega naročila", kot sicer pavšalno navaja v sklepu, s katerim je odločil o revizijskem zahtevku prvega vlagatelja, v posledici teh dejstev pa gre šteti, da ni uspel izkazati, da je takšen pogoj potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. S tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja so torej utemeljene. Skladno s pravilom trditvenega in dokaznega bremena gre kot slednje kot neutemeljene zavrniti revizijske navedbe prvega vlagatelja, v katerih slednji zatrjuje, da naročnikovo določanje bonitet glede na število podizvajalcev in ne glede na njihov delež pri poslov diskriminira tiste potencialne ponudnike, ki nameravajo oddati ponudbo z več podizvajalci. S tem povezane revizijske navedbe so podane pavšalno in neopredeljeno.
- točka XIII zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, na strani 13, med drugim določil tudi naslednji pogoj: "Ponudnik mora predložiti finančno zavarovanje (npr. bančno garancijo) za resnost ponudbe v višini 6.000.000 SIT, ki jo v primeru prijave soponudnikov predloži poslovodeči partner. Trajanje zavarovanja je 30 dni po datumu veljavnosti ponudbe.". V dokaz izpolnjevanja tega pogoja je naročnik določil "originalno finančno zavarovanje (npr. bančno garancijo) za resnost ponudbe v vrednosti 6.000.000 SIT)". V točki 2.1.7 razpisne dokumentacije, poimenovani "Finančno zavarovanje za resnost ponudbe", je naročnik med drugim dodatno določil, da mora ponudnik "k ponudbi predložiti finančno zavarovanje (bančno ali enakovredno garancijo) za resnost ponudbe, v višini 6.000.000 SIT, v skladu s priloženim obrazcemâ?? Vzorec bančne garancije je priložen v poglavju "Vzorci in obrazci" razpisne dokumentacije. Če bo ponudnik podal drugačno finančno zavarovanje, naj ga odda v vsebinsko enakovredni obliki.". Tretji odstavek 2. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj med drugim določa, da mora vrsto finančnih zavarovanj in način predložitve, višino, roke ter vzorec finančnega zavarovanja naročnik določiti že v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija upoštevajoč citirana določila razpisne dokumentacije in opredeljeno pravno podlago ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni dovolj jasno opredelil dopuščenih vrst finančnih zavarovanj za resnost ponudbe, tako pa je ravnal v neskladju s tretjim odstavkom 2. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj. Ugotoviti gre namreč, da nejasno postavljenega pogoja v zvezi z zavarovanjem za resnost ponudbe, kot je opredeljen na strani 10 razpisne dokumentacije (naročnik zahteva "npr. bančno garancijo"), ne konkretizirajo niti ostala določila razpisne dokumentacije. Iz slednjih namreč izhaja, da naročnik dopušča "bančno ali enakovredno garancijo", pri čemer pa na nobenem mestu razpisne dokumentacije ni pojasnjeno, kaj naročnik pojmuje pod pojmom "bančni enakovredna garancija". Ker Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj od naročnikov zahteva izrecno opredelitev dopuščenih vrst finančnih zavarovanj, naročnik pa le-teh ni jasno definiral, so s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja utemeljene.
- točka XIV zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v pogoju pod točko 9., določil, da mora imeti ponudnik (skupaj s podizvajalci) "v rednem delovnem razmerju vsaj deset zaposlenih z vsaj višjo izobrazboâ??". Iz določil v tem sklepu že citiranega 42. a člena ZJN-1 izhaja, da lahko za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev naročnik določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni uspel izkazati, da je obravnavani pogoj potreben in sorazmeren z vsebino in namenom predmetnega javnega naročila. Kot pravilno izpostavlja prvi vlagatelj, namreč ni mogoče slediti naročnikovemu stališču, da je glede na vsebino in predmet javnega naročila (ne glede na različne tehnične rešitve, ki se lahko ponudijo) kadrovsko sposobnost ponudnika dopustno izkazovati z vsako osebo, v delovnem razmerju pri ponudniku, ki ima doseženo vsaj višjo izobrazbo, ne glede na smer izobraževanja, v kateri je svojo izobrazbo pridobila. To bi namreč pomenilo, da je po obravnavanem pogoju kadrovsko sposoben tudi ponudnik, katerega noben od zaposlenih desetih delavcev z vsaj višjo izobrazbo le-te ni pridobil v smeri izobraževanja, kakorkoli povezani s predmetom javnega naročila. Tak pogoj ni sorazmeren z vsebino in namenom predmetnega javnega naročila, naročnik pa ravno tako ni uspel izkazati njegove potrebnosti. S tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja so torej utemeljene.
- točki XIV.1 in XIV.2 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v pogoju pod točko 9, določil tudi, da mora imeti ponudnik "vsaj eno ustrezno referenco na podobnih integracijskih projektih, katere vrednost presega 100.000.000 SIT". V dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije je naročnik določil še, da bo "kot ustrezno referenco upošteval tisto referenco, ki bo izkazovala, da je vsaj eden izmed sodelujočih v ponudbi izvedel vsaj en podoben projekt. Projekt je lahko podoben po obsegu ur (vrednosti), po tehnologiji ali po vsebini (npr. projekti s področja cestninjenja, s področja spremljanja vozil s pomočjo satelitske tehnologije, s področja informacijskih ved, s področja organizacijskih ved, s področja plačilnega prometa)". Upoštevajoč navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj ni uspel izkazati nejasnosti pojma "ustrezna referenca"; ta pojem je namreč naročnik v razpisni dokumentaciji in k le-tej podanim pojasnilom opredelil v zadostni meri, ponudnikom pa v zvezi z le-tem priprava pravilne ponudbe ni onemogočena. S tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja so tako neutemeljene. Glede višine zahtevane reference Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tako postavljen pogoj potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila, oziroma prvi vlagatelj njegove nepotrebnosti ali nesorazmernosti ni uspel izkazati. Tudi s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja torej niso utemeljene. Navedbe prvega vlagatelja, da se s predmetnim pogojem možnost sodelovanja omejuje le na "tiste ali tistega potencialnega ponudnika, ki je sodeloval pri pripravi dveh ali treh podobnih projektov tega cenovnega ranga v Sloveniji", so podane pavšalno in zanje niso bili predloženi nikakršni dokazi, zato jih je skladno s pravilom trditvenega in dokaznega bremena potrebno zavrniti kot neutemeljene.
- točki XV in XV.1 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v pogoju pod točko 10, postavil zahtevo po tem, da mora biti "v projektni skupini ponudnika (skupaj s podizvajalci) /mora biti/ skupaj vsaj deset članov. Izmed njih mora imeti vsaj en član certifikat "projektni manager" (PMI, IPMA- CPM, PRINCE ali podobno) in vsaj en član certifikat "Revizor informacijskih sistemov" (Slovenski inštitut za revizijo, CISA- ISACA ali podobno). Projektni manager in revizor informacijskih sistemov morata imeti vsaj deset let delovnih izkušenj". Na zahtevo po dodatnih pojasnilih v zvezi z delom citiranega pogoja, ki se nanaša na certifikat "projektni manager", je naročnik podal odgovor (pojasnilo razpisne dokumentacije), iz katerega izhaja, da pogoja ne izpolnjuje oseba, ki je opravila izpit iz predmeta na univerzitetnem študiju računalništvo in informatika Univerze v Mariboru, da ga ne izpolnjuje oseba, ki je opravila tak izpit na isti fakulteti na podiplomskem programu, da pogoju ne zadošča oseba, ki je magistrirala s temo, v kateri se je ukvarjala s projektnim vodenjem, ter da pogoja ne izpolnjuje oseba, ki predava na to temo na fakulteti oziroma je izpraševalec pri tem predmetu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pogoj v zgoraj opredeljeni vsebini v delu, kjer se nanaša na certifikat "projektni manager", neskladen z določili 42.a člena ZJN-1. Tako gre izpostaviti, da naročnikova zahteva po posedovanju certifikata "projektni manager" sama po sebi ni nedopustna (oziroma prvi vlagatelj njene dopustnosti ni uspel izkazati), je pa nedopustno naročnikovo stališče, izraženo v dodatnih pojasnilih, skladno s katerim ponudnikom ni omogočeno dokazovanje izpolnjevanja zahtev, ki jih vsebujejo omenjeni certifikati, na druge ustrezne načine. Naročnikova apriori zavrnitev dokazovanja ustrezne kadrovske sposobnosti s programi rednega izobraževanja, brez izkazanega preverjanja, ali ti dejansko morebiti obsegajo vsa znanja (zahteve), ki se ugotavljajo z zahtevanimi certifikati, je neskladna z načeloma zagotavljanja enakopravnosti med ponudniki in konkurence med ponudniki, s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja pa so utemeljene. Državna revizijska komisija kot utemeljene priznava tudi revizijske navedbe prvega vlagatelja, v katerih slednji opozarja na spornost zahteve po tem, da imata projektni manager in revizor informacijskih sistemov vsaj deset let delovnih izkušenj. Ugotoviti gre namreč, da naročnik ne zahteva, da imata omenjeni osebi delovne izkušnje s področja projektnega managementa ali področja revizije informacijskih sistemov, kot tudi ne delovne izkušnje na področju predmeta javnega naročila. Priznavanje delovnih izkušenj z drugih področij ni potrebno in sorazmerno z vsebino in namenom predmetnega javnega naročila, oziroma naročnik potrebnosti in sorazmernosti ni uspel izkazati. Tudi s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja so zato utemeljene. V nasprotju z argumenti, podanimi ob obravnavi revizisjkih navedb, ki se nanašajo na zahtevo po razpolaganju s certifikatom "projektni manager", pa gre ugotoviti, da prvi vlagatelj ni uspel izkazati neskladja dela zgoraj opredeljenega pogoja, ki se nanaša na certifikat "Revizor informacijskih sistemov", z 42.a členom ZJN-1, oziroma njegovega nezagotavljanja enakopravnosti med ponudniki. Prvi vlagatelj v zvezi s tem pogojem namreč ne navaja, da naročnik ni dopustil njegovega izpolnjevanja na druge ustrezne načine, temveč zatrjuje le, da navedeni certifikat poseduje "30 do 40 ljudi, ki so večino zaposleni na bankah ali v revizijskih hišah, ki niso strokovno usposobljene za tehnično izvedbo tega posla", ter da je naloga revizorja pregled informacijskega sistema, to je opravljanje nalog, ki jih mora tekom testiranja opravljati naročnik. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik svojo zahtevo po navedenem certifikatu ustrezno utemeljil, navajajoč, da se z njo zmanjša tveganje izvedbe predmetnega javnega naročila. Prvi vlagatelj po drugi strani ni uspel izkazati, zakaj naj takšna zahteva ne bi zagotavljala enakopravnosti med ponudniki oziroma bi bila neskladna z 42. a členom ZJN-1, kot tudi ni uspel s svojo navedbo, da zahtevani certifikat poseduje le "30 do 40 ljudi"; vpogled na spletno stran organizacije ISACA, kot izdajatelja enega izmed dopuščenih certifikatov, namreč pokaže, da je zgolj ta organizacija doslej izdala več kot 44.000 certifikatov "Revizor informacijskih sistemov" (Certified Information Systems Auditor). Prvi vlagatelj s svojem revizijskim zahtevkom torej ni uspel izkazati neskladnosti zgoraj opredeljenega pogoja v delu, ki se nanaša na certifikat "Revizor informacijskih sistemov", z 42.a členom ZJN-1, oziroma njegovega nezagotavljanja enakopravnosti med ponudniki (razen v delu, ki se nanaša na zahtevane delovne izkušnje).
- točka XVI zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v pogoju pod točko 11, postavil naslednjo zahtevo: "Med ponudnikom, soponudnikom oziroma podizvajalcem in slovensko državno upravo v zadnjih (12) mesecih ni bilo prekinjeno nobeno pogodbeno razmerje zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.". V dodatnih pojasnilih je naročnik v zvezi s tem pogojem pojasnil tudi, da zgornja zahteva ne velja, če je bilo pogodbeno razmerje prekinjeno zaradi krivde državne uprave, na ta odgovor pa se je skliceval tudi pri vprašanju o tem, ali je pogoj relevanten v primeru, če pogojev ni izpolnila državna uprava. Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj ni uspel izkazati neskladja tako opredeljenega pogoja z določili 42.a člena ZJN-1. Iz navedb prvega vlagatelja namreč ne izhaja, da bi bil obravnavani pogoj nepotreben ali nesorazmeren z naravo, vsebino, namenom ali obsegom javnega naročila. Ravno tako pa v nasprotju z drugačnim mnenjem prvega vlagatelja tudi ni možna razlaga pogoja, po katerem bi bila neustrezna tudi ponudba tistega ponudnika, ki je odpovedal pogodbo iz naslova dostopa do poslovnega registra, ker te storitve ni več potreboval; odpovedi pogodbe iz navedenega razloga namreč ni mogoče šteti za "neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti" v smislu vsebine in v pojasnilih podane interpretacije obravnavanega pogoja. Tudi na tem mestu gre sicer omeniti še, da prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne zatrjuje, da omenjenega pogoja ne bi izpolnjeval, tako pa iz zahtevka tudi ni razvidno, kakšna škoda bi mu utegnila nastati v zvezi z le-tem. Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.
- točka XVII zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Prvi vlagatelj izpodbija pogoje 14, 15 in 16 (stran 15 razpisne dokumentacije), ker naj ti ne bi bili v skladu z 42.a členom ZJN-1. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila med drugim postavil tudi pogoje, da ima ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec izkušnje pri "vzpostavitvi in upravljanju nadzornega centra, ki neprekinjeno deluje vse dni v letu" (pogoj 14), da je ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec sposoben vzpostaviti varen delujoč informacijski sistem za izvajanje vsaj 50.000.000 transakcij letno (pogoj 15) ter da ima ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec izkušnje pri "razvoju, upravljanju in vzdrževanju informacijskega sistema, s katerim se izvaja varne transakcije z uporabo ustrezne tehnologijeâ?? za zagotavljanje varnosti podatkov" (pogoj 16). Prvemu vlagatelju je sporen del navedenih zahtev, ki se nanaša na upravljanje nadzornih centrov ter vzdrževanje in upravljanje informacijskih sistemov. Izpostaviti gre, da je naročnik kot predmet obravnavanega javnega naročila navedel "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku s pomočjo mikrovalovne DSRC tehnologije", v odgovoru na revizijski zahtevek prvega vlagatelja pa hkrati izrecno poudarja, da bo s predmetnim javnim naročilom "zbiral ideje, ki mu bodo omogočile evalvacijo različnih tehnologij in pripravo izhodišč za implementacijo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, kar pa bo predmet posebnih javnih naročil". Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da so reference s področja vzpostavitve nadzornega centra, ki neprekinjeno deluje vse dni v letu (pogoj 14), ter s področja razvoja informacijskega sistema, s katerim se izvaja varne transakcije z uporabo ustrezne tehnologije (pogoj 16), dopustne, umestitve zahtev po predložitvi referenc s področja upravljanja nadzornega centra (pogoj 14) ter upravljanja in vzdrževanja informacijskega sistema (pogoj 16), med pogoje razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, pa naročnik ni uspel utemeljiti. S tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja so torej utemeljene. V nasprotju z zapisanim Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v obravnavani točki svojega revizijskega zahtevka ne navaja nikakršnih argumentov za svojo trditev o spornosti pogoja 15, ki se nanaša na sposobnost vzpostaviti varen delujoč informacijski sistem. S tem povezane revizijske navedbe je zato potrebno, na podlagi pravila trditvenega in dokaznega bremena, zavrniti kot neutemeljene. Kot slednje je potrebno na podlagi istega pravila kot neutemeljene zavrniti tudi revizijske navedbe o tem, da z navedenimi pogoji naročnik "umetno ustvarja pogoje za uporabo 20. člena ZJN-1" ter o tem, da z obravnavanimi pogoji "naročnik tudi zelo verjetno diskriminatorno preferira osebo, ki že sedaj skrbi za vzdrževanje in upravljanje sistemov cestnnjenja"; s tem povezane revizijske navedbe so namreč podane pavšalno in zanje niso bili predloženi nikakršni dokazi.
- točka XVIII zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila med drugim postavil tudi pogoj, da je "ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec /je/ razvil sistem cestninjenja oziroma plačevanje v oviranem oziroma prostem prometnem toku na osnovi DRSC tehnologije". Takšen pogoj ni skladen z 42. a členom ZJN-1. Državna revizijska komisija tudi na tem mestu izpostavlja, da je naročnik kot predmet obravnavanega javnega naročila navedel "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku s pomočjo mikrovalovne DSRC tehnologije", v odgovoru na revizijski zahtevek prvega vlagatelja pa je izrecno navedel, da bo s predmetnim javnim naročilom "zbiral ideje, ki mu bodo omogočile evalvacijo različnih tehnologij in pripravo izhodišč za implementacijo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, kar pa bo predmet posebnih javnih naročil". Kot pravilno izpostavlja prvi vlagatelj, naj bi bilo bistvo tako opredeljenega predmeta javnega naročila oblikovanje novih tehničnih rešitev; postavitev pogoja, skladno s katerim se sposobnost za izvedbo javnega naročila priznava le ponudnikom, ki lahko sami ali s soponudniki (podizvajalci) izkažejo, da so že razvili "delujoč sistem cestninjenja ali drug delujoč sistem plačevanja oziroma sistem obdelave finančnih transakcij, ki deluje na osnovi DSRC tehnologije", pa je s predmetom javnega naročila v pojmovnem nasprotju. Tako postavljen pogoj torej ni v skladu z 42.a členom ZJN-1, saj naročnik ni uspel izkazati, da je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. S tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja so torej utemeljene.
- točka XIX zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. V obravnavani točki revizijskega zahtevka prvi vlagatelj navaja, da so merila, kot so predvidena v razpisni dokumentaciji in jim vlagatelj nasprotuje, v neskladju z drugim in tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1. Skladno s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu je Državna revizijska komisija v tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe zavrnila kot neutemeljene, saj so podane pavšalno in zanje niso bili predloženi nikakršni dokazi. Glede konkretiziranih očitkov o neustreznosti posameznih meril, podanih v nadaljevanju zahtevka, se Državna revizijska komisija opredeljuje ob presoji preostalih točk revizijskega zahtevka prvega vlagatelja.
- točka XX zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Naročnik je na strani 19 razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, med merili za izbiro najugodnejše ponudbe, pri merilu "3.4.1 Ponujena cena", določil: "V primeru, da določena ponudba odstopa več kot 25% od aritmetične sredine vrednosti obravnavanih ponudb, jo naročnik pred ocenjevanjem preuči in oceni njeno izvedljivost. V primeru ugotovljene neizvedljivosti ponudbe za ponujeno ceno, se ponudba v celoti izloči iz nadaljnjega ocenjevanja.". Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora naročnik, skladno z določili prvega odstavka 76. člena ZJN-1, v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Skladno z določili 4. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004; v nadaljevanju: Pravilnik) je ponudba med drugim nesprejemljiva, če ponudbena cena presega višino zagotovljenih sredstev za predmetno javno naročilo, oziroma v primeru, če je ponujena cena nenormalno nizka glede na razmere na trgu, ponudnik pa ni mogel zadovoljivo pojasniti razlogov za tako ceno. Upoštevajoč navedeno ni jasno, kakšen cilj zasleduje naročnik, ki si je nesprejemljivost, v smislu ugotavljanja neobičajno nizke cene, pridržal le za ponudbe, ki za več kot 25% navzdol odstopajo od aritmetične sredine vrednosti obravnavanih ponudb (in neupoštevajoč razmere na trgu), ravno tako pa ni najti podlage ali utemeljenih razlogov za njegovo odločitev, da bo ponudbe izločil iz ocenjevanja (po predhodni preučitvi in oceni izvedljivosti) tudi v primeru, ko bo njihova ponudbena cena od aritmetične sredine vrednosti obravnavanih ponudb odstopala za več kot 25% navzgor. Ker naročnik umestitve obravnavanega določila v razpisno dokumentacijo tako ni uspel utemeljiti, gre le-to šteti za nedopustno, s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja pa so utemeljene.
- točka XXI zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v okviru meril za izbiro najugodnejše ponudbe, pri merilu "3.4.2. Reference" določil tudi naslednja (pod)merila: Reference glede števila naprav, s katerimi upravlja nadzorni center na različnih lokacijah (Trx1), Reference glede števila uporabnikov, ki uporabljajo informacijski sistem, s katerim se izvajajo varne transakcije (Trx2), Reference glede sposobnosti ponudnika za vzpostavitev sistema za opravljanje transakcij (Trx3) ter Reference za razvoj, upravljanje in vzdrževanje informacijskega sistema, s katerim se izvajajo varne transakcije (Trx4). Državna revizijska komisija je v tem sklepu (pri obravnavi točke XVII revizijskega zahtevka) že navedla, da so glede na predmet javnega naročila dopustne zahteve po referencah s področja vzpostavitve nadzornega centra, ki neprekinjeno deluje vse dni v letu (pogoj 14), ter s področja razvoja informacijskega sistema, s katerim se izvaja varne transakcije z uporabo ustrezne tehnologije (pogoj 16), umestitve zahtev po predložitvi referenc s področja upravljanja nadzornega centra (pogoj 14) ter upravljanja in vzdrževanja informacijskega sistema (pogoj 16), med pogoje razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, pa naročnik ni uspel utemeljiti. Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi (pod)merilo Reference za razvoj, upravljanje in vzdrževanje informacijskega sistema, s katerim se izvajajo varne transakcije (Trx4), ni v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1, saj se z njim vrednoti tudi reference za aktivnosti, ki niso predmet javnega naročila, to je za upravljanje in vzdrževanje informacijskega sistema. Naročnik tako ni uspel izkazati smiselne povezanosti merila pod oznako Trx4 z vsebino javnega naročila in njegovega prispevka k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. V nasprotju z zapisanim pa prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ni uspel izkazati nedopustnosti (pod)meril pod oznakami Trx1, Trx2 ter Trx3; po omenjenih merilih se namreč ne upoštevajo zgolj reference ponudnikov, "ki upravljajo nek obstoječ sistem", temveč se, sledeč formulaciji teh (pod)meril, upoštevajo tudi reference ponudnikov, ki so tak sistem (nadzorni center, informacijski sistem, sistem za opravljanje varnih transakcij) zgolj vzpostavili. Upoštevanje teh referenc je, kot že argumentirano, dopustno, s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja pa niso utemeljene. Ravno tako pa niso utemeljene tudi revizijske navedbe prvega vlagatelja, v katerih slednji zatrjuje, da je naročnik s formulo za izračun meril neupravičeno privilegiral določene potencialne ponudnike, ki bodo izpolnili merila ravno v pravem obsegu. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da (pod)merilo Trx1 z maksimalnim številom točk nagradi ponudnike, ki predložijo reference za 300 naprav, s katerimi upravlja nadzorni center pri spremljanju transakcij na različnih lokacijah, da (pod)merilo Trx2 z maksimalnim številom točk nagradi ponudnike, ki izkažejo reference za 400.000 uporabnikov informacijskega sistema, s katerim se izvajajo varne transakcije, ter da (pod)merilo Trx3 z maksimalnim številom točk nagradi ponudnike, ki izkažejo reference za 130.000.000 varnih transakcij preko sistema, ki ga je vzpostavil ponudnik. Naročnik ne prereka niti navedbe prvega vlagatelja, da ponudniki ne glede na to, če izkažejo reference za večje število naprav/uporabnikov/transakcij, kot so opredeljene zgoraj, ne morejo prejeti več točk, ravno tako pa med strankama ni sporno tudi, da število točk z zniževanjem ponujenega števila referenc pada. Ob upoštevanju vseh navedenih dejstev pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ni uspel izkazati neskladja obravnavnih meril z določili prvega in drugega odstavka 50. člena ZJN-1. Izpostaviti gre namreč, da je naročnik svojo odločitev o umestitvi obravnavanih meril v razpisno dokumentacijo, na zgoraj opredeljen način, ustrezno argumentiral, izhajajoč pri tem iz obstoječega števila blagajn na cestninskih postajah, števila voznikov, ki v Sloveniji uporabljajo avtocestno omrežje, ter ocenjenega letnega števila transakcij med napravami v vozilih in nadzornim centrom. Tako naročnik utemeljeno navaja, da so zanj popolnoma enakovredni ponudniki, ki opredeljene mejne vrednosti dosegajo, kot tisti, ki jih presegajo; mejne vrednosti so namreč opredeljene skladno z naročnikovimi potrebami. Nedvomno gre ugotoviti tudi, da je število prejetih točk po obravnavanih merilih, v nasprotju z mnenjem prvega vlagatelja, sorazmerno s številom naprav/uporabnikov/transakcij, izkazanih v referencah (do mejnih vrednosti); ob tem sicer drži, da to sorazmerje ni premo, kar pa samo po sebi ni nedopustno. S tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja torej niso utemeljene. Ker je v tej točki sklepa že ugotovila nedopustnost merila pod oznako Trx4, Državna revizijska komisija ni presojala revizijskih navedb, ki se nanašajo na po tem merilu upoštevane vrednosti referenčnih projektov.
- točka XXII zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Glede revizijskih navedb, v katerih prvi vlagatelj zatrjuje, da so "Reference glede ustrezne kadrovske zasedbe (Trx5)" diskriminatorne in ne omogočajo ponudniku, da pripravi pravilno dokumentacijo in da vnaprej ovrednosti kolikšno število točk lahko prejme na podlagi svoje ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so podane pavšalno in neobrazloženo, zato jih je skladno s pravilom trditvenega in dokaznega bremena potrebno zavrniti kot neutemeljene. Državna revizijska komisija se je v tem sklepu že opredelila do zatrjevane spornosti naročnikovega pogoja, ki se nanaša na zahtevo po certifikatu "projektni manager (PMI, IPMA- ZPM, PRINCE ali podobno)". Ker naročnik v merilu "Reference glede ustrezne kadrovske zasedbe (Trx5)", pod elementom z oznako Trx5.1, ponovno nagrajuje le ponudnike s pridobljenimi certifikati "projektni manager", pri čemer ponudnikom ne dopušča izkazovanja izpolnjevanja vseh zahtev certifikata na druge ustrezne načine, takšnega ravnanja pa ni uspel utemeljiti, gre šteti, da je tako postavljeno merilo v neskladju z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1. Naročnik ni uspel izkazati prispevka obravnavanega merila k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je nedopusten tudi del obravnavanega merila pod elementom z oznako Trx5.3, s katerim se označuje število doseženih točk za skupno število članov projektne skupine z izkušnjami na področju cestninjenja. Tako opredeljeno (pod)merilo je v neskladju z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1, saj neupravičeno favorizira tiste ponudnike, ki sodelujejo pri obstoječem cestninskem sistemu, tako pa tudi ne prispeva k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. V nasprotju z navedenim pa je na podlagi pravila trditvenega in dokaznega bremena potrebno kot neutemeljene zavrniti revizijske navedbe, v katerih prvi vlagatelj zatrjuje nedopustnost preostalih delov merila "Reference glede ustrezne kadrovske zasedbe (Trx5)". Prvi vlagatelj namreč ni uspel izkazati nedopustnosti dela obravnavanega merila, ki se nanaša na element le-tega z oznako Trx5.2 (število doseženih točk za člane projektne skupine s certifikatom "revizor informacijskih sistemov"), kot tudi ne nedopustnosti dela obravnavanega merila, ki se nanaša na element le-tega z oznako Trx5.4 (število doseženih točk za člane projektne skupine z izkušnjami na področju nadzora nad kršitelji).
- točka XXIII zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Naročnik je v okviru opredelitve merila "Ustreznost tehnične rešitve" med drugim določil, da mora biti tehnična rešitev skladna z dokumentom "študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku". Naročnik je postavil tudi zahtevo po tem, da mora izbrani ponudnik v največji meri upoštevati ugotovitve projektov MEDIA in CARDME, ob tem pa je navedel še, da bo predstavljena rešitev cestninskega sistema v skladu s temi dokumenti tudi ocenjena. Državna revizijska komisija je v tem sklepu že opozorila, da naročnik v razpisni dokumentaciji in v dodatnih pojasnilih v zvezi z le-to ni pojasnil, katere zahteve, izhajajoče iz dokumenta "študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku", morajo ponudniki izpolniti, pri čemer pa hkrati izrecno navaja, da ne pričakuje izpolnjevanja vseh zahtev. Podobno kot glede študije, gre ugotoviti tudi glede zahtev, ki se nanašajo na ugotovitve projektov MEDIA in CARDME; tudi iz teh dokumentov izhajajoče zahteve, ki naj bi jih ponudniki izpolnili, v razpisni dokumentaciji niso natančno opredeljene. V posledici teh dejstev gre ugotoviti, da tudi merilo "Ustreznost tehnične rešitve", skladno s katerim naj bi se pri ocenjevanju prispelih ponudb izhajalo iz skladnosti le-teh z zgoraj omenjenimi dokumenti, v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni v zadostni meri opisano, tako pa tudi ni v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija pa ugotavlja tudi, da je naročnik merilo "Ustreznost tehnične rešitve" spreminjal po objavi naročila, s čemer je ravnal v neskladju s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1. Tako gre ugotoviti, da je naročnik v dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije v odgovor na z le-tem povezano vprašanje navedel: "Točke pri tem merilu bodo ponudnikom razdeljene na naslednji način. Naročnik bo najprej pregledal vseh deset sklopov tehnične ustreznosti rešitev vseh ponudb. Znotraj posameznih sklopov tehnične ustreznosti rešitev bo naročnik izdelal unijo vseh funkcionalnosti, ki jih ponujajo vse ponudbe skupaj. Naročnik bo preštel vse različne funkcionalnosti v tej uniji in s tem oblikoval "število funkcionalnosti v uniji vseh ponudb". Nabor funkcionalnosti posamezne ponudbe bo naročnik primerjal z unijo funkcionalnosti vseh ponudb pri posameznem sklopu in premo sorazmerno s tem (število točk = število različnih funkcionalnosti posamezne ponudbe/število funkcionalnosti v uniji vseh ponudb) dodelil ustrezno število točk.". Naročnik je v zvezi z delom obravnavanega merila podal tudi naslednje pojasnilo: "Naročnik se je že v naprej zavedal možnosti pridobitve popolnoma različnih rešitev, ki bodo skladne s predmetom javnega naročila. V ta namen je oblikoval multidisciplinarno strokovno razpisno komisijo, ki bo verodostojno ocenila opis testov posameznih cestninskih sklopov in opis zaključnega testa celotnega cestninskega sistema, vključno z opisom pravno formalnih predlogov v vsaki ponudbi. Vsak izmed članov multidisciplinarne strokovne razpisne komisije bo najprej ločeno ocenil vsak opis in nato bodo člani omenjene komisije soglasno sprejeli sklep o dodeliti ustreznega števila točk posamezni ponudbi v okviru tega sklopa. Pri ocenjevanju ponudb bodo imeli člani omenjene komisije na voljo 5 stopenjsko lestvico, po kateri bodo posamezni ponudbi namenili 0 točk (opisi so neustrezni), 2 točki (opisi so delno ustrezni), 4 točke (opisi so ustrezni), 6 točk (opisi so nadpovprečni) ali 8 točk (opisi so odlični). V skladu z opredeljeno 5 stopenjsko lestvico ponudnik tako ne more prejeti 1 točke, 3,64 točke niti 2,17 točke. 2 točki ponudnik prejme v primeru, da multidisciplinarna strokovna razpisna komisija soglasno oceni, da so njegovi opisi testov posameznih cestninskih sklopov, zaključnega testa celotnega cestninskega sistema in pravno formalnih predlogov delno ustrezni.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s takšnima dodatnima pojasniloma naročnik spremenil v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila (ne)opredeljen način ocenjevanja prispelih ponudb po obravnavanem merilu, s čemer je ravnal v neskladju s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1. Tudi s tem povezane revizijske navedbe prvega vlagatelja so torej utemeljene.
- točka XXIV zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Prvi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje, da je merilo "Časovna izvedljivost" negospodarno in v nasprotju z določbo 4. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je lahko, skladno z določili 51. člena ZJN-1, merilo za ocenitev ponudbe najnižja cena ali pa ekonomsko najugodnejša ponudba. Kot slednjo ZJN-1 v drugem odstavku omenjenega člena opredeljuje ponudbo, ki ustreza različnim merilom, odvisno od predmeta javnega naročila. Med slednjimi je že v ZJN-1 primeroma navedeno tudi merilo "datum dobave ali zaključka del". V konkretni razpisni dokumentaciji navedeno merilo "Časovna izvedljivost", ki ga gre po vsebini enačiti z merilom "datum dobave ali zaključka del", tako samo po sebi ni nedopustno. Ker prvi vlagatelj obenem ni uspel utemeljeno izkazati, kako naj bi določitev omenjenega merila vplivala na izpolnitev v načelu gospodarnosti vsebovano zahtevo po tem, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila, pa je očitek prvega vlagatelja o kršitvi tega načela potrebno zavrniti kot neutemeljen.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverjala utemeljenost revizijskega zahtevka drugega vlagatelja. Ob tem je ugotovila, da je le-ta utemeljen, pri čemer glede posameznih revizijskih navedb ugotavlja, kakor sledi:
- točke 1, 2 in 3 zahtevka:
Med strankama ni spora o tem, da je drugi vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka, zato se do s tem povezanih navedb slednjega Državna revizijska komisija ne opredeljuje. Do očitkov o kršitvah posameznih členov ZJN-1 se Državna revizijska komisija opredeljuje v nadaljevanju, ob presoji nadaljnjih revizijskih navedb, kjer so očitki o le-teh konkretizirani.
- točka 4 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Drugi vlagatelj v obravnavani točki svojega revizijskega zahtevka opozarja na spornost dveh izmed pogojev za priznanje finančne in poslovne sposobnosti, to je pogoja, ki se nanaša na ponudnikove čiste letne prihodke od prodaje v letu 2004, ter pogoja, ki se nanaša na zahtevani bonitetni razred ponudnika (soponudnikov, podizvajalcev). Do očitkov o spornosti prvega od navedenih pogojev, ki se nanaša na ponudnikove čiste letne prihodke od prodaje v letu 2004, se je Državna revizijska komisija v tem sklepu že delno opredelila, in sicer ob obravnavi točke XII revizijskega zahtevka prvega vlagatelja. Ob tem je navedla, da obravnavani pogoj ni skladen z obsegom predmetnega javnega naročila. Ugotoviti gre namreč, da je naročnik, brez da bi to kakorkoli utemeljil, pogoj, ki se nanaša na čiste letne prihodke od prodaje, določil v višini, ki kar dvakrat presega ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila brez DDV, v primeru, ko s ponudbo nastopi več soponudnikov skupaj, pa je ocenjena vrednost pri obravnavanem pogoju presežena kar trikrat. Tako oblikovan pogoj ni skladen z 42.a členom ZJN-1, s tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja pa so utemeljene. Kot naslednje je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, s katerimi drugi vlagatelj zatrjuje, da podatki, ki kažejo stanje v letu 2004, niso relevantni za ocene ponudnikove finančne sposobnosti izvesti naročilo v letih 2006 in 2007. Državna revizijska komisija ugotavlja, da s tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja niso utemeljene. Izpostaviti gre namreč, da bi bila v primeru, ko bi sledili stališču slednjega, nedopustna kakršnakoli naročnikova zahteva po izkazu finančne in poslovne sposobnosti; jasno je namreč, da ponudnik čistih letnih prihodkov od prodaje ter bonitetnega razreda za obdobje, v katerem se bo izvajalo javno naročilo, ne more izkazovati, kot utemeljeno navaja naročnik, pa v času pričetka predmetnega postopka oddaje javnega naročila leto 2005 še ni bilo zaključeno, tako pa tudi izkazov iz tega leta naročnik ni mogel zahtevati. Ob zapisanem je potrebno izpostaviti še, da drugi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne zatrjuje, da je sam v letu 2004 posloval "neustrezno", ravno tako pa tudi ne, da v letu 2004 še ni bil ustanovljen, kar naj bi bili skladno z njegovim revizijskim zahtevkom sicer okoliščini, ki naj bi izkazovali spornost obravnavanih pogojev. V povzetku navedenega gre zaključiti, da je naročnikovo navezovanje pogoja, ki se nanaša na ponudnikove čiste letne prihodke od prodaje ter zahtevani bonitetni razred ponudnika (soponudnikov, podizvajalcev), na leto 2004, dopustno, oziroma drugi vlagatelj nedopustnosti le-tega ni uspel izkazati. S tem povezane revizijske navedbe slednjega zato niso utemeljene. Državna revizijska komisija se je v tem sklepu ravno tako že opredelila do pogoja razpisne dokumentacije, ki se nanaša na bonitetni razred in v katerem je naročnik med drugim določil tudi, da mora v primeru prijave podizvajalcev vsaj 50% le-teh soditi najmanj v bonitetni razred 2A. Državna revizijska komisija ponovno ugotavlja, da je naročnik s tem za podizvajalce določil strožji pogoj glede bonitetnega razreda, kot ga je sicer določil za ponudnike, pri čemer pa takšnega ravnanja ni uspel utemeljiti. Naročnik namreč ne navaja, zakaj in kako naj bi navedena zahteva "bistveno zmanjšala tveganje izvedbe predmeta javnega naročila", kot sicer pavšalno navaja v sklepu, s katerim je odločil o revizijskem zahtevku drugega vlagatelja, v posledici teh dejstev pa gre šteti, da ni uspel izkazati, da je takšen pogoj potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. S tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja so torej utemeljene. Glede siceršnje spornosti naročnikove zahteve po ponudnikovem izkazovanju bonitetnega razreda 2B je Državna revizijska komisija v tem sklepu že navedla, da s tem povezan pogoj sam po sebi ni nedopusten; pravico postavljati ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske pogoje za priznanje sposobnosti, med katere sodi tudi zahteva po izkazu bonitetnega razreda, z namenom zmanjšanja tveganja pri postopkih oddaje javnih naročil, naročniku namreč izrecno omogoča ZJN-1, v svojem 42.a členu. Zahteva po boniteti, "ne glede na njen razred", v nasprotju z drugačnim prepričanjem drugega vlagatelja tako nikakor ni "nesmiselna in celo diskriminatorna". Drugi vlagatelj pa s svojimi revizijskimi navedbami ravno tako ni uspel izkazati nedopustnosti naročnikove zahteve po izkazu v konkretnem primeru zahtevanega bonitetnega razreda, to je bonitetnega razreda 2B (BON-1/P). Kot utemeljeno navaja naročnik, s svojo zahtevo zmanjšuje tveganje izvedbe predmeta javnega naročila, saj zanj ni sprejemljivo, da le-to ne bi bilo izvedeno. Ker drugi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne zatrjuje, da zahtevanega bonitetnega razreda ne dosega (in tako ne izkazuje kakšna škoda bi mu utegnila nastati v zvezi z le-tem), ravno tako pa so neupoštevni tudi drugi argumenti v prid nedopustnosti zahteve po konkretnem bonitetnem razredu, je potrebno tudi s tem povezane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene. Kot neutemeljene pa je potrebno zavrniti tudi revizijske navedbe, v katerih drugi vlagatelj zatrjuje, da lahko pogoj, ki se nanaša na izkaz bonitetnega razreda, izpolnijo le slovenske družbe. Izpostaviti gre namreč, da drugi vlagatelj ni tuja družba, ravno tako pa v svojem revizijskem zahtevku ne zatrjuje, da namerava svojo ponudbo oddati v sodelovanju s tujo družbo. Ker drugi vlagatelj tako ni uspel izkazati, da mu je bila ali bi mu lahko bila v zvezi načinom izkazovanja bonitetnega razreda povzročena škoda, je potrebno s tem povezane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.
- točka 5 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. V tej točki revizijskega zahtevka drugi vlagatelj kot sporna izpostavlja pogoja 9 in 10, stran 14 razpisne dokumentacije, v nadaljevanju te točke svojega zahtevka pa tudi pogoje 14, 15 in 16, stran 15 razpisne dokumentacije. Državna revizijska komisija se je v tem sklepu, ob obravnavi točke XIV revizijskega zahtevka prvega vlagatelja, že opredelila do spornosti pogoja, ki se nanaša na zahtevo po tem, da ima ponudnik (skupaj s podizvajalci) v rednem delovnem razmerju vsaj deset zaposlenih z vsaj višjo izobrazbo (pogoj 9). Ob tem je navedla, na tem mestu pa ponavlja, da naročnik ni uspel izkazati, da je obravnavani pogoj potreben in sorazmeren z vsebino in namenom predmetnega javnega naročila. Ni namreč mogoče slediti naročnikovemu stališču, da je glede na vsebino in predmet javnega naročila (ne glede na različne tehnične rešitve, ki se lahko ponudijo) kadrovsko sposobnost ponudnika dopustno izkazovati z vsako osebo, v delovnem razmerju pri ponudniku, ki ima doseženo vsaj višjo izobrazbo, ne glede na smer izobraževanja, v kateri je svojo izobrazbo pridobila. To bi namreč pomenilo, da je po obravnavanem pogoju kadrovsko sposoben tudi ponudnik, katerega noben od zaposlenih desetih delavcev z vsaj višjo izobrazbo le-te ni pridobil v smeri izobraževanja, kakorkoli povezani s predmetom javnega naročila. Tak pogoj ni sorazmeren z vsebino in namenom predmetnega javnega naročila, naročnik pa ravno tako ni uspel izkazati njegove potrebnosti. S tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja so torej utemeljene. Državna revizijska komisija pa ob zapisanem kot neutemeljene zavrača revizijske navedbe, ki se nanašajo na del zgoraj obravnavanega pogoja, skladno s katerim mora imeti ponudnik zahtevanih deset kadrov v rednem delovnem razmerju. S tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja so namreč pavšalne, slednji pa svojega stališča, da bi za kvaliteto izvedbe javnega naročila zadostovalo že, če bi imel ponudnik s svojimi kadri sklenjene npr. pogodbe o delu, ni uspel utemeljiti. Ob presoji revizijskega zahtevka prvega vlagatelja (točk XIV.1 in XIV.2 zahtevka) se je Državna revizijska komisija že opredelila tudi do spornosti pogoja, ki se nanaša na "vsaj eno ustrezno referenco na podobnih integracijskih projektih, katerih vrednost presega 100.000.000 SIT". Ob tem je navedla, da je naročnik v zvezi s pogojem podal dodatno tudi pojasnilo, v katerem je določil, da bo "kot ustrezno referenco upošteval tisto referenco, ki bo izkazovala, da je vsaj eden izmed sodelujočih v ponudbi izvedel vsaj en podoben projekt. Projekt je lahko podoben po obsegu ur (vrednosti), po tehnologiji ali po vsebini (npr. projekti s področja cestninjenja, s področja spremljanja vozil s pomočjo satelitske tehnologije, s področja informacijskih ved, s področja organizacijskih ved, s področja plačilnega prometa)". Na podlagi tako podane opredelitve obravnavanega pogoja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je slednji opisan v zadostni meri, da ponudnikom omogoča pripravo pravilne ponudbe, s tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja pa niso utemeljene. Kot neutemeljene je potrebno zavrniti tudi revizijske navedbe, ki se nanašajo na pogoj št. 10, to je pogoj v zvezi s certifikatoma "projektni manager" ter "revizor informacijskih sistemov". Četudi je Državna revizijska komisija v tem sklepu že opozorila na nedopustnost naročnikovega stališča, izraženega v dodatnih pojasnilih, skladno s katerim ponudnikom ni omogočeno dokazovanje izpolnjevanja zahtev, ki jih vsebujejo certifikati "PMI, IPMA- CPM, PRINCE ali podobno", na druge ustrezne načine, gre na tem mestu ugotoviti, da drugi vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati, da pogoj v zvezi z omenjenima certifikatoma v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni opisan na dovolj jasen način. Iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila namreč izhaja, da je naročnik tako v zvezi s certifikatom "projektni manager", kot v zvezi s certifikatom "revizor informacijskih sistemov", navedel certifikate, ki jih dopušča, hkrati pa tako iz razpisne dokumentacije kot iz k le-tej podanih dodatnih pojasnil izhaja, da dopušča tudi druge podobne certifikate. Ponudniki, ki so bili v dvomih o tem, ali je ustrezen tudi kateri izmed certifikatov, ki jih naročnik ni izrecno navedel, so imeli v zvezi s tem možnost zahtevati pojasnilo, kar so nekateri izmed ponudnikov tudi izkoristili, naročnik pa je v zvezi s tem tudi podal svoje pojasnilo. Naročnikova zahteva po certifikatih je tako, v nasprotju z mnenjem drugega vlagatelja, konkretizirana v zadostni meri, da ponudnikom omogoča pripravo pravilne ponudbe, oziroma drugi vlagatelj njene nezadostne konkretiziranosti (jasnosti opisa) ni uspel izkazati. S tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja torej niso utemeljene. V tem sklepu se je Državna revizijska komisija do spornosti pogojev pod točkama 14 ter 16 že opredelila, in sicer ob obravnavi točke XVII revizijskega zahtevka prvega vlagatelja. Ne glede na navedeno pa ob obravnavi revizijskih navedb drugega vlagatelja, ki se nanašajo na pogoje 14, 15 ter 16, stran 15 razpisne dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so le-te delno utemeljene. Tako glede dokazovanja izpolnjevanja navedenih pogojev Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pri vsakem od le-teh predvidel kumulativno podajo izjave ter dokazila, pri čemer pa je slednjega določil le primeroma. Pri pogoju št. 14, ki se nanaša na zahtevane izkušnje pri vzpostavitvi in upravljanju nadzornega centra, ki neprekinjeno deluje vse dni v letu, ter pri pogoju 16, ki se nanaša na izkušnje pri razvoju, upravljanju in vzdrževanju varnega informacijskega sistemaâ??, je naročnik tako kot dokazilo določil "npr. ustrezna pogodba", pri pogoju št. 15, ki se nanaša na sposobnost vzpostavitve varnega delujočega sistema za izvajanje vsaj 50.000.000 transakcij letno, pa je kot dokazil določil "npr. potrdilo lastnika sistema". Državna revizijska komisija ugotavlja, da s takšno opredelitvijo načina dokazovanja izpolnjevanja obravnavnih pogojev naročnik ni ravnal v neskladju z ZJN-1, oziroma vlagatelj takšnega neskladja ni uspel izkazati. Izpostaviti gre namreč, da so imeli ponudniki, v kolikor so bili v dvomih o tem, ali je neko (s strani naročnika nepredvideno) dokazilo ustrezno ali ne, v zvezi s tem možnost zahtevati dodatna pojasnila; nedefiniranost drugih ustreznih oblik dokazovanja izpolnjevanja obravnavanih pogojev (poleg predvidenih) pa v fazi ocenjevanja prispelih ponudb ponudnikom ravno tako ne bo mogla iti v škodo. S tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja torej niso utemeljene. Ravno tako je neutemeljena revizijska navedba, s katero vlagatelj pri pogoju št. 15 zatrjuje, da vsaka referenca "še ne izkazuje tudi ustreznih izkušenj ponudnika ali celo njegove sposobnosti za izvedbo naročila". Ugotoviti gre namreč, da se po dikciji pogoja 15 upoštevajo dokazila o tem, da je ponudnik (ali soponudnik ali podizvajalec) "vzpostavil varen delujoč informacijski sistemâ??", takšna dokazila pa, v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja, že sama po sebi vsebujejo izkaz "ustreznih izkušenj" (izkaz uspešnosti (kvalitete) ponudnikovega delovanja je namreč že sama vzpostavitev varno delujočega sistema). Navedeno pa ne velja za pogoj pod številko 14, kjer naročnik od ponudnikov (soponudnikov, podizvajalcev) zahteva dokazilo o izkušnjah "pri vzpostavljanju in upravljanju nadzornega centra, ki neprekinjeno deluje vse dni v letu". V tem primeru zahtevane izkušnje namreč niso kvantitativno ali kvalitativno opredeljene, kot pravilno izpostavlja vlagatelj, pa v tem primeru vsaka referenca še ne izkazuje tudi ustreznih izkušenj (le zahteva po takšni referenci pa predstavlja pogoj, ki je "potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila", kot to zahteva prvi odstavek 42.a člena ZJN-1). S tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja so torej utemeljene.
- točka 6 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Med strankama v konkretni zadevi ni spora o tem, da se naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila sklicuje na Navodilo o seznamu, ki je na podlagi Pravilnika o prenehanju veljavnosti Navodila o seznamuâ?? (Uradni list RS, št. 4/2006) dne 14.01.2006 prenehalo veljati. Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je omenjeni predpis v času objave javnega razpisa predmetnega postopka oddaje javnega naročila še veljal, zato naročniku, ki se v razpisni dokumentaciji tega postopka nanj sklicuje, ni mogoče očitati ravnanja v neskladju s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Ker drugi vlagatelj obenem ni tuje podjetje, niti z vloženim revizijskem zahtevkom ne izkazuje, da namerava v svoji ponudbi nastopiti s tujim soponudnikom ali podizvajalcem, pa gre ugotoviti tudi, da drugi vlagatelj ni uspel izkazati, da mu je ali bi mu lahko v zvezi z naročnikovim sklicevanjem na Navodilo o seznamu nastala kakršnakoli škoda. Iz navedenih razlogov je potrebno revizijske navedbe drugega vlagatelja iz obravnavane točke njegovega revizijskega zahtevka zavrniti kot neutemeljene.
- točka 7 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Državna revizijska komisija je v tem sklepu, pri obravnavi točke IV revizijskega zahtevka prvega vlagatelja, že ugotovila, da naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila na več mestih omenja dokument "študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku". V zvezi s tem dokumentom tako navaja okvirno vsebino le-tega (stran 2 razpisne dokumentacije), navaja ga med dokumenti, ki jih je pomembno upoštevati za ustrezno izvedbo pilotskega testiranja (stran 6 razpisne dokumentacije), pri merilu "ustreznost tehnične rešitve" navaja, da mora biti tehnična rešitev skladna s tem dokumentom (stran 26 razpisne dokumentacije) itd. V dodatnih pojasnilih razpisne dokumentacije je naročnik navedel, da pričakuje "upoštevanje študije v čim večji možni meri". Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora naročnik, skladno z določili prvega odstavka 23. člena ZJN-1, pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da lahko ponudnik na njeni osnovi pripravi pravilno ponudbo. Ob tem je potrebno opozoriti, da je pravilna ponudba, skladno z določili 13. alineje prvega odstavka 3. člena ZJN-1, tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnikova večkrat ponovljena zahteva po skladnosti podanih ponudb z zgoraj opredeljenim dokumentom nedvomno pomeni vzpostavitev pogojev, ki jih mora ponudnik, da bi bila njegova ponudba pravilna, izpolniti. V posledici tega dejstva "študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku" v delih, v katerih naročnik nanjo navezuje svoje zahteve, predstavlja del razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Ob zapisanem pa gre ugotoviti, da obravnavani deli razpisne dokumentacije (podani v obliki zgoraj navedenega dokumenta) niso podani na način, ki bi omogočali pripravo pravilne ponudbe. Ugotoviti gre namreč, da naročnik hkrati zahteva zgolj, da se dokument "študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku" upošteva "v čim večji možni meri", obenem pa je od skladnosti z le-tem odvisna pravilnost ponudbe (kot argumentirano zgoraj, v smislu 13. alineje prvega odstavka 3. člena ZJN-1) in ocenjevanje le-te po enem izmed meril za ocenjevanje prispelih ponudb ("ustreznost tehnične rešitve"). Ker naročnik v razpisni dokumentaciji in v dodatnih pojasnilih v zvezi z le-to ni pojasnil, katere zahteve, izhajajoče iz dokumenta "študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku", morajo ponudniki izpolniti, hkrati pa izrecno navaja, da ne pričakuje izpolnjevanja vseh zahtev, razpisna dokumentacija ponudnikom dejansko ne omogoča priprave pravilne ponudbe. Tako je kršen prvi odstavek 23. člena ZRPJN, s tem povezane revizijske navedbe pa so utemeljene. Vse navedeno velja tudi za ostale dokumente, katerih upoštevanje se zahteva pri pripravi ponudb, pa v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni natančno opredeljeno, katere iz njih izhajajoče zahteve (ali vse) morajo ponudniki izpolniti, da bi bila njihova ponudba pravilna. S tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja so utemeljene.
- točka 8 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Državna revizijska komisija se je do spornosti merila "ustreznost tehnične rešitve" v tem sklepu že opredelila, in sicer ob obravnavi točke XXIII revizijskega zahtevka prvega vlagatelja. Ob tem je ugotovila, da obravnavano merilo, skladno s katerim naj bi se pri ocenjevanju prispelih ponudb izhajalo iz skladnosti le-teh z dokumentom "študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku" ter ugotovitvami projektov MEDIA in CARDME, v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni v zadostni meri opisano, tako pa tudi ni v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija je na istem mestu ugotovila tudi, da je naročnik s dodatnima pojasniloma, podanima v zvezi z obravnavanim merilom, spremenil v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila (ne)opredeljen način ocenjevanja prispelih ponudb po obravnavanem merilu, s čemer je ravnal v neskladju s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1. Ob zapisanem Državna revizijska komisija ugotavlja, da so utemeljene tudi s tem merilom povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja, podane v obravnavani točki revizijskega zahtevka. Kot pravilno ugotavlja vlagatelj, temu pa je z sicer nedopustnimi pojasnili merila posredno pritrdil tudi naročnik, merilo "ustreznost tehnične rešitve" v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni bilo v zadostni meri opisano, saj je predviden način ocenjevanja po tem merilu naročniku omogočal arbitrarno podeljevanje točk. Z dodatnimi pojasnili izvedena konkretizacija tega pojasnila pa, kot že argumentirano, ni bila v skladu s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1.
- točka 9 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da drugi vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ni uspel izkazati, kako mu je ali bi mu lahko zatrjevana naročnikova kršitev 41. člena ZJN-1 povzročila kakršnokoli škodo oziroma kako bi lahko kakorkoli vplivala na njegov položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenega razloga je Državna revizijska komisija s tem povezane revizijske navedbe drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljene.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da sta tako prvi, kot drugi vlagatelj s svojima revizijskima zahtevkoma uspela izkazati neskladje nekaterih delov razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila in naročnikovih ravnanj v tem postopku s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Ker so s slednjimi neskladna tudi nekatera izmed meril, naročnik pa po objavi naročila le-teh ne sme več spreminjati (tretji odstavek 50. člena ZJN-1), ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče sanirati drugače, kot z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, revizijskemu zahtevku prvega vlagatelja, z dne 10.02.2006, ter revizijskemu zahtevku drugega vlagatelja, z dne 15.02.2006, ugodila in je v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku s pomočjo mikrovalovne DSRC tehnologije", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 116-117, z dne 23.12.2005, pod številko objave Ob-36315/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 247, z dne 23.12.2005, pod številko objave 244085.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Prvi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- pregled dokumentacije (5 ur)- 500 točk po Odvetniški tarifi,
- zahtevek za revizijo- 3000 točk po Odvetniški tarifi;
- nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo- 3.750 točk po Odvetniški tarifi;
- pavšalni pisarniški stroški- 2%;
DDV 20%
- taksa- 200.000,00 SIT.

Prvi vlagatelj je z revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik dolžan povrniti potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, prvemu vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za zahtevek za revizijo- znesek v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 396.000,00 SIT,
- za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo- znesek v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 6.600,00 SIT,
- za materialne stroške- znesek v višini 2% od protivrednosti 1000 točk po Odvetniški tarifi in 1% od presežka (2050 točk), povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 5.346,00 SIT,
- za plačilo takse za revizijo- 200.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ne priznava ostalih priglašenih stroškov, ker teh ne ocenjuje za potrebne oziroma za njihovo priznanje podlage ni najti. Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni sledila tudi pri predlaganem pričetku teka zakonskih zamudnih obresti na priznane stroške z dnem "odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije", saj za upoštevanje takšnega predloga podlage ni najti.

Naročnik je prvemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 607.946,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- sestava zahtevka- 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV,
- zahteva za nadaljevanje postopka- 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV,
- taksa za revizijski zahtevek- 200.000,00 SIT

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, drugemu vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za zahtevek za revizijo- znesek v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 396.000,00 SIT,
- za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo- znesek v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 6.600,00 SIT,
- za plačilo takse za revizijo- 200.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni sledila pri predlaganem roku plačila priznanih stroškov, saj za upoštevanje takšnega predloga podlage ni najti.

Naročnik je drugemu vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 602.600,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 05.04. 2006

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Langusova 4, Ljubljana,
- Odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana,
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova 12a, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.