018-099/2006 Razvojni javni sklad Lendava

Številka: 018-99/06-31-946

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za letno dobavo pisarniškega materiala in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje DZS, ZALOŽNIšTVO IN TRGOVINA, d.d., Ljubljana, Dalmatinova ul. 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I., Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika RAZVOJNI JAVNI SKLAD LENDAVA, Kranjčeva 22, Lendava (v nadaljevanju: naročnik), dne 31.03.2006

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za letno dobavo pisarniškega materiala, ki je bil uveden s Povabilom k oddaji ponudbe, št. 15/2006-3, z dne 03.02.2006.

2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 142.240,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 03.02.2006, z dopisom, št. 15/2006-3, tri potencialne ponudnike povabil k oddaji ponudbe za oddajo javnega naročila male vrednosti za letno dobavo pisarniškega materiala.

Vlagatelj je dne 09.02.2006 (še pred potekom roka za oddajo ponudb) vložil zahtevek za revizijo, v katerem uvodoma ugotavlja, da je naročnik v razpisno dokumentacijo priložil izjavo, s podpisom katere so se morali ponudniki zavezati, da po drugem odstavku 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-l) ne bodo zahtevali obvestila o izbiri ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik s predmetno zahtevo kršil temeljno načelo transparentnosti porabe javnih sredstev. Kot še zatrjuje vlagatelj, se načelo transparentnosti nanaša na preglednost in javnost postopkov oddaje javnih naročil, zagotavlja nadzor nad načinom porabe javnih sredstev in vpliva na spoštovanje ostalih načel javnega naročanja, in med slednjimi, zlasti na načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev.
Vlagatelj v nadaljevanju opozarja na prvi odstavek 78. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po pregledu in ocenjevanju ponudb sprejeti odločitev o oddaji naročila in na drugi odstavek istega člena, ki omogoča, da ponudnik lahko zahteva tudi dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj zatrjuje, da naročnik s sporno izjavo zahteva od ponudnikov, da se odpovedo zakonski pravici, ki jo imajo na podlagi drugega odstavka 78. člena ZJN-1. Takšna izjava, kot nadalje navaja vlagatelj, pa onemogoča tudi v Ustavi zagotovljeno pravico do učinkovitega pravnega varstva.
Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik v povabilu k oddaji ponudbe zahteval točno določene znamke posameznih artiklov, s čimer je ravnal v nasprotju z določili ZJN-1.

Vlagatelj predlaga, da naročnik zahtevku za revizijo ugodi tako, da razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo po priloženem stroškovniku, in sicer z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve o zahtevku za revizijo do plačila, v 15 - ih dneh, da ne bo izvršbe.

Državna revizijska komisija je dne 09.03.2006 od vlagatelja prejela vlogo, s katero ji je slednji sporočil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, ker naročnik o zahtevku za revizijo ni odločil v 15 dnevnem roku. V istem dopisu je vlagatelj še navedel, da je o nadaljevanju obvestil tudi naročnika (in navedeno obvestilo tudi priložil).
Državna revizijska komisija je dne 16.03.2006 od naročnika zahtevala relevantno dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je del zahtevane dokumentacije Državni revizijski komisiji posredoval dne 21.03.2006 in po (ponovnem) pozivu (z dne 21.03.2006) še vso preostalo dokumentacijo (dne 27.03.2006).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena in šestega odstavka 22. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja naslednja, med strankama nesporna dejstva:
- da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo, z vlogo, z dne 09.02.2006, ki jo je naročnik prejel 10.02.2006,
- da je bil zahtevek za revizijo vložen pred potekom roka za oddajo ponudb,
- da naročnik o zahtevku za revizijo ni odločil ter da je vlagatelj z dopisom, z dne 07.03.2006 (to je 25 dni od dneva, ko je naročnik prejel njegov zahtevek za revizijo) obvestil Državno revizijsko komisijo (in dne 03.03.2006 naročnika - to je 21. dan od dneva, ko je naročnik prejel zahtevek za revizijo), da bo, glede na to, da naročnik o zahtevku za revizijo ni odločil v 15 dnevnem roku, nadaljeval postopek pred Državo revizijsko komisijo,
- da je naročnik vlagatelja z dopisom, z dne 08.03.2008 (torej že po poteku zakonskega roka, v katerem bi moral odločiti o vlagateljevemu zahtevku za revizijo), ki ga je vlagatelj prejel dne 20.03.2006, pozval k dopolnitvi zahtevka za revizijo s potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona,
- da je vlagatelj zahtevek za revizijo, s potrdilom o vplačilu takse, dopolnil dne 21.03.2006.

Glede na zgoraj opisano dejansko stanje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v predmetnem postopku nastopil pravni položaj iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN, ki določa, da v primeru, da vlagatelj zahtevka za revizijo v 20-ih dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve o zahtevku za revizijo (tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo), vlagatelj lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. O nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo mora vlagatelj zahtevka za revizijo obvestiti tudi naročnika. V obravnavanem primeru gre torej za molk organa, kar je pogoj za nastop procesne predpostavke za vsebinsko odločanje Državne revizijske komisije še pred (formalno) odločitvijo naročnika o vloženem zahtevku za revizijo. V prvem odstavku 16. člena ZRPJN je namreč med drugim določeno, da mora naročnik svojo odločitev sprejeti v roku 15 dni od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju ter da se v primeru, če naročnik ne odloči v navedenem roku šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil.

Glede na predhodno navedeno in ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj (že) priložil potrdilo o vplačani revizijski taksi je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo sprejela v meritorno obravnavo.

V obravnavanem primeru se vlagatelj ne strinja z naročnikovo zahtevo o tem, da se morajo ponudniki s predloženo izjavo (že vnaprej) odpovedati izdaji dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila in očita naročniku, da je od ponudnikov zahteval točno določene znamke (posameznih) artiklov.

Naročnik je predmetno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena ZJN-1). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi.
Kljub temu, da zakon za oddajo javnih naročil male vrednosti predvideva poseben režim, pa je naročnik dolžan upoštevati vsa štiri temeljna načela, kot so opredeljena v 4. - 7. člena ZJN-1. Navedeno izhaja (tudi) iz prvega odstavka 125. člena ZJN-1, ki določa, da naročnik za oddajo naročil male vrednosti s svojim notranjim aktom določi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela tega zakona.

Konkretne zahteve naročnika, ki se nanašajo na sodelovanje v obravnavanem postopku oddaje javnega naročnika oziroma zahteve v zvezi s pripravo ponudb in vsebino ponudbene dokumentacije so določene v Povabilu k oddaji ponudbe, št. 15/2006-3, z dne 03.02.2006 (v nadaljevanju: Povabilo), ki ga je pripravil naročnik in so ga prejeli vsi (trije) ponudniki, med njimi tudi vlagatelj. V Povabilo je naročnik priložil tudi izjavo (ki so jo morali ponudniki izpolniti s svojim nazivom in sedežem ter jo žigosati in podpisati), iz katere izhaja, da ne bodo zahtevali obvestila o izbiri ponudnika, ki ga ZJN-1 predvideva v drugem odstavku 87. člena ZJN-1.

Četrti odstavek 125. člena ZJN-1 določa, da vlada, na predlog ministra, pristojnega za finance, izda uredbo, s katero določi osnove, ki jih morajo upoštevati naročniki pri pripravi notranjega akta.
Prvi odstavek 19. člena Uredbe o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 48/04) določa, da je v primeru oddaje javnega naročila male vrednosti po postopku z zbiranjem ponudb, naročnik pred sklenitvijo pogodbe dolžan pisno obvestiti ponudnike o svoji odločitvi in jo na zahtevo obrazložiti. Način obveščanja je v tem primeru sicer manj strog od pravil obveščanja ponudnikov, ki je določen v ZJN-1 (78. člen ZJN-1), vsekakor pa nalaga naročniku, da je dolžan svojo odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika (v primeru oddaje javnega naročila po postopku z zbiranjem ponudb), na zahtevo ponudnikov tudi obrazložiti (in mu na ta način omogočiti učinkovito pravno varstvo).
Iz navedenega je razvidno, da je (dodatna) obrazložitev odločitve o oddaji naročila materialni akt naročnika, katerega namen je (tudi v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, če je le-ta voden po postopku zbiranja ponudb, torej (le) v primeru "zahtevnejših postopkov oddaje javnih naročil male vrednosti") seznaniti ponudnika z razlogi za zavrnitev njegove ponudbe in mu pojasniti prednosti izbrane ponudbe. šele z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila se namreč ponudnik lahko seznani z razlogi za izbiro (oz. s prednostmi) izbrane ponudbe. Ponudnik ima tako možnost, da na podlagi podatkov iz le-te oceni, ali je bil postopek oddaje javnega naročila voden v skladu s pravili za oddajo javnih naročil male vrednosti in z razpisno dokumentacijo in s tem, ali je mogoče naročniku v postopku oddaje javnega naročila očitati določene kršitve, zaradi katerih se ponudnik odloči, ali bo v nadaljevanju vložil zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija se pridružuje stališču vlagatelja v tem, da naročnik z izdajo obrazložitve odločitve ravna tudi v skladu z načelom transparentnosti porabe javnih sredstev (5. člen ZJN-1), katero zagotavlja nadzor nad načinom porabe javnih sredstev, upoštevanje le-tega pa vpliva tudi na spoštovanje vseh treh (pre)ostalih temeljnih načel javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala vlagateljev očitek, ki se nanaša na opise posameznih artiklov, ki so predmet nabave v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti.
Pregled razpisne dokumentacije v spornem delu pokaže, da je naročnik, in sicer v tabeli, v kateri je navedel artikle, za nekatere izmed njih zahteval točno določeno blagovno znamko (npr.: diskete 3.5 Form. Basf-EMTEC, spenjač Primula 12, svinčnik HB Lisa/84, barvniki 12/1 kar. Natur. Giotto, mine za kem. svinčnike G RFJS Kr. Pilot, kemični svinčnik D BPS Matic pilot, Edigs korekturček, označevalec teksta STAEDTLER, raz. barveâ??.).
V obravnavanem primeru je potrebno ugotoviti, da gre za blago, ki je predmet široke potrošnje in je na trgu prisotno pod večjim številom različnih blagovnih znamk. V zvezi s tem je potrebno opozoriti naročnika, da je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, da so tovrstne zahteve diskriminatorne. ZJN-1 v 7. členu zahteva od naročnika, da mora zagotoviti, da med ponudniki ni razlikovanja in prepoveduje sleherno (krajevno, predmetno ali osebno) diskriminacijo ponudnikov. V 5. členu zakon izrecno določa, da naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki. Oba osnovna principa, na katerih temelji sistem javnega naročanja (enakopravnost ponudnikov ter zagotavljanje poštene in odprte konkurence) od naročnika torej zahtevata, da se izogne vsakemu oziroma ravnanju, s katerim se utegne omejevati konkurenca med ponudniki. Ravnanje naročnika v postopku oddaje javnega naročila naj bi bilo usmerjeno k temu, da dopušča (in vzpodbuja) udeležbo vseh zainteresiranih ponudnikov, izbira med njimi pa naj bi bila opravljena le na podlagi okoliščin, ki so povezane s tako imenovanimi poslovnimi dejavniki (cena, kvaliteta, dobavni rokiâ??.). Tudi novi evropski direktivi - 2004/17/EC in 2004/18/EC (in ZJN-1 v 32. členu) v načelu prepovedujejo opisovanje predmeta naročila z navajanjem proizvodov in/ali proizvodnih procesov določenih proizvajalcev, blagovnih znamk, patentov, tipov ali proizvajalcev. V tistih (izjemnih) primerih, ko takšne opise opravičuje sama narava naročila (ko npr. zaradi pomanjkanja ustreznih specifikacij opisa predmeta naročila ni mogoče pripraviti drugače kot s sklicevanjem na npr. blagovno znamko ali proizvod določenega proizvajalca) pa se od naročnika zahteva, da potencialnim ponudnikom izrecno dopusti možnost nadomestitve zahtevanega proizvoda (proizvajalca, blagovne znamkeâ??) s proizvodom enakih ali podobnih značilnosti tako, da je potencialnim ponudnikom prepuščena presoja o tem, kateri proizvod bi utegnil biti enakovreden opisu predmeta naročila. Navajanje določenega proizvoda (proizvajalca, blagovne znamkeâ??) pa v tem primeru seveda ne sme puščati nobenega dvoma o tem, da je takšna navedba uporabljena le kot specifikacija in ne kot izraz prioritete proizvodu (točno) določenega proizvajalca (torej bodisi kot merilo bodisi kot izločitveni kriterij).

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi presoje zgoraj navedenih revizijskih očitkov ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen, je skladno s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov plačane revizijske takse v višini 100.000,00 SIT ter 500 točk za sestavo zahtevka za revizijo, 3% materialnih stroškov ter 20% DDV, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe dalje do plačila. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s šestim odstavkom 22. člena sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka, in sicer stroški v višini plačane revizijske takse (100.000,00 SIT), stroški za sestavo zahtevka za revizijo v protivrednosti 300 točk, 2 % materialnih stroškov in 20% DDV, skupaj 142.240,00 SIT. Priznane stroške, nastale z revizijo, je naročnik dolžan povrniti vlagatelju v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijsko komisije do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 31.03.2006

mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- RAZVOJNI JAVNI SKLAD LENDAVA, Kranjčeva 22, Lendava
- odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I., Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana