018-103/2006 Splošna bolnišnica Brežice

Številka: 018-103/06-31-996

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "pranje perila" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje PERITEKS d.o.o., Blatnica 2, Trzin, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnica Brežice, Černelčeva cesta 15, Brežice (v nadaljevanju: naročnik), dne 05.04.2006

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za "pranje perila", ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 6, z dne 20.01.2006, pod številko objave Ob-662/06.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 100.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od dneva prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.01.2006 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je objavil javni razpis v Uradnem listu RS, št. 6, z dne 20.01.2006, pod številko objave Ob-662/06.

Vlagatelj je dne 06.03.2006 (še pred potekom roka za oddajo ponudb) vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da naročnik v 6. točki Priloge št. B/1 zahteva, da ima ponudnik organizirano službo za kontrolo kvalitete pranja oziroma, da mu kvaliteto kontrolira pooblaščen zavod. Vlagatelj navaja, da je Slovenija sprejela evropski standard Tekstilije v postopku pranja - Sistem kontrole biokontaminacije - SIST EN 14065:2003. Vlagatelj ugotavlja, da je "služba za kontrolo kvalitete" pri izvajalcu relativen pojem in da obstoj takšne službe ne zagotavlja nekontaminiranega perila oziroma kontrole biokontaminacije. Vlagatelj v zvezi s tem še zatrjuje, da pojmu "službe za kontrolo kakovosti" odgovarja teoretično že subjektivna vizualna ocena o oprani rjuhi 1 x na mesec, izmed sto tisoč opranih rjuh, če ima izvajalec v svojih dokumentih delo službe kontrole kakovosti definirano na takšen način. Vlagatelj še navaja, da sicer vodstvo bolnišnice v celoti prevzema odgovornost v primeru bolnišnične okužbe zaradi kontaminiranega perila, vendar kljub temu (ponovno) poudarja, da predmetna zahteva ni skladna s prevzeto standardizacijo.

Po pozivu naročnika (z dne 07.03.2006), naj vlagatelj dopolni zahtevek za revizijo s kršitvami ter dejstvi in dokazi, je vlagatelj le-tega pravočasno dopolnil (dne 09.03.2006), kakor sledi.

Vlagatelj očita naročniku, da je kršil prvi odstavek 23. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000, 102/2000, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), ki določa, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Razpisna dokumentacija je, kot zatrjuje vlagatelj, na več mestih nepopolna, nejasna in nedefinirana. Vlagatelj je glede slednje ugotovil naslednje pomanjkljivosti:
1. Naročnik je na strani 8, in sicer pod točko 9 določil pogoj, da ima ponudnik najmanj pet referenc, pri tem pa referenc ni definiral niti po vsebini niti po vrednosti.
2. V zvezi z (že) navedenim v vlogi, z dne 06.03.2006, vlagatelj še dodaja, da je naročnik v 5. členu zavezal ponudnike, da opravljajo storitve na način, ki ustreza obstoječim standardom, ki veljajo v RS in k deklarirani kvaliteti za tovrstne storitve, pri tem pa naročnik ne definira obstoječih standardov niti ne definira stopnje kvalitete storitve ter ne pove na kakšen način bo kvaliteto opravljenih storitev nadzoroval (kateri je pooblaščen zavod za kontrolo kvalitete, ki ga naročnik omenja v prilogi B/1).
3. Naročnik tudi ni objavil spremembe razpisnih pogojev, skladno s pojasnilom razpisne dokumentacije, z dne 16.02.2006.
4. Razlikuje se objava pogoja v Uradnem listu, kjer iz točke III.2.1.2- Ekonomske in finančne sposobnosti - obvezna dokazila izhaja: "BON-1P ali drug uraden dokument, iz katerega so razvidni verodostojni podatki in kazalniki za leto 2004 oz. je razviden indeks gospodarnosti poslovanja v letu 2004", medtem, ko je na 9. strani razpisne dokumentacije predvideno dokazilo "za leto 2004 ali 2005").
5. Naročnik je v primeru, da bo pridobil ponudbe z enakimi cenami, določil nedefinirano merilo, oziroma je zapisal, da bo v tem primeru uporabil indeks gospodarnosti poslovanja v letu 2004 ali v letu 2005.
5. Naročnik je v objavi javnega razpisa neupravičeno omejil dostop na javno odpiranje ponudb izključno na zakonite zastopnike in pooblaščence ponudnikov.
6. Naročnik je v nasprotju s četrtim odstavkom 42. členom ZJN-1 za izpolnjevanje pogojev (da zoper ponudnika ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave stečajni ali likvidacijski postopek in da je ponudnik poravnal davke in prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima svoj sedež; ali da je ponudnik, ki ima sedež v tujini, poravnal v Republiki Sloveniji tiste dajatve, ki bi jih moral poravnati) zahteval zgolj predložitev lastne izjave ponudnika.

Vlagatelj predlaga, da se predmetni postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov v zvezi z revizijo v višini plačane revizijske takse (100.000,00 SIT) in povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja in priprave zahtevka za revizijo v višini 3000 točk ter DDV in 3% materialnih stroškov.

Naročnik je s sklepom, z dne 09.02.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik uvodoma (med drugim) ugotavlja, da bi vlagatelj hitreje zavaroval svoje interese, tudi glede očitkov, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, če bi od naročnika, v smislu tretjega odstavka 25. člena ZJN-1, zahteval dodatna pojasnila.
Naročnik v nadaljevanju navaja, da za kontrolo biokontaminacije velja evropski standard Tekstilije v postopku pranja - Sistem kontrole biokontaminacije - SIST EN 14065:2003, ki je po podatkih Slovenskega inštituta veljaven in v skladu z določili 37. člena ZJN-1 dosegljiv javnosti. Ker predmetni predpis ne pokriva ostalih postopkov in področij, ki pomenijo kakovost pranja perila pa naročnik upravičeno pričakuje, da bo ponudnik, ki zagotavlja, da ima organizirano službo za kontrolo kvalitete pranja perila (oziroma, da mu kvaliteto kontrolira pooblaščen zavod pod nadzorom te službe), izvajal vsaj tiste minimalne ukrepe in postopke, ki jih ima zapisane v internih aktih. Naročnik pa tudi upravičeno pričakuje, da bo ta služba nadzirala tudi izvajanje tistih zahtev, ki jih je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji v poglavju 2 (Pogoji in zahteve) ter tiste, ki so določene z drugimi predpisi (ki se nanašajo na kakovost pranja perila in jih morajo izvajalci upoštevati in katerih izvajanje kontrolirajo pristojni državni organi).
V zvezi z vlagateljevimi očitki, ki se nanašajo na vzorec pogodbe naročnik ponovno poudarja, da v Sloveniji velja le en standard, to je Standard Tekstilije v postopku pranja - Sistem kontrole biokontaminacije - SIST EN 14065:2003, ki se nanaša na izvajalce in je javno dostopen. Kot še zatrjuje naročnik, spoštovanje tega standarda ne preverja naročnik sam, temveč ga mora zagotoviti izvajalec. Naročnik v zvezi s tem še dodaja, da je v pogodbi zahteval le formalen obstoj službe kontrole kvalitete pranja, v 7. členu pa je jasno določeno, kdo odloči o kvaliteti pranja.
Glede vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na nedefinirane reference, naročnik zatrjuje, da je v razpisni dokumentaciji tozadevno jasno in nedvoumno določeno, da se morajo le-te nanašati na področje predmeta in na zadnja tri poslovna leta in takšne bo naročnik tudi upošteval, seveda ob hkratni izpolnitvi tudi drugih, v razpisni dokumentaciji zahtevanih, formalnih pogojev (žig, podpis, potrditev s strani dajalca referenceâ??).
Naročnik nadalje navaja, da skladno s petim odstavkom 25. člena ZJN-1 spremembe razpisne dokumentacije ni potrebno objaviti v Uradnem listu.
Glede vlagateljevih očitkov, ki se nanašajo na nedefinirano razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na indeks gospodarnosti (na različen zapis v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji in na nejasen zapis indeksa gospodarnosti), naročnik navaja, da s tem v zvezi ni kršil ZJN-1, saj predmetno javno naročilo vodi po odprtem postopku, v katerem lahko vsi zainteresirani ponudniki predložijo ponudbe v skladu z vnaprej določenimi zahtevami naročnika in da je sporno določilo formiral na takšen način zato, ker se indeks gospodarnosti poslovanja v letu 2004 in 2005 izračuna oz. se o njem poroča in objavlja ravno v času oddaje predmetnega javnega naročila. Kot še zatrjuje naročnik, je od ponudnikov jasno zahteval, da mu priložijo zadnje veljavne podatke.
V zvezi z očitkom, ki se nanaša na nedefinirano merilo, naročnik ponavlja svoje argumente iz predhodnega odstavka.
Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, da je odpiranje ponudb že po zakonu javno in ga ne more omejiti. Omejitev, ki jo je predpisal v razpisni dokumentaciji pa se nanaša le na prisotnost in sodelovanje ponudnikov v postopku odpiranja ponudb.
Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da je dolžan (v smislu 42. člena ZJN-1), v razpisni dokumentaciji kot obvezne predpisati le tiste listine, ki jih zakon kogentno določa, skladno s 45. členom ZJN-1 pa je (v nadaljevanju) še obvezan, da za najugodnejšega ponudnika, pogoje glede sposobnosti iz 42. člena, ponovno preveri.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 21.03.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

V obravnavanem primeru je morala Državna revizijska komisija odločati o tem, ali je razpisana dokumentacija v izpodbijanih segmentih skladna z določili ZJN-1 oziroma ali omogoča oddajo pravilnih ponudb v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Očitke iz revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija presojala po točkah oziroma po zaporedju kot jih je navedel vlagatelj v zahtevku za revizijo.

Kar zadeva ugotovitev naročnika, da je imel vlagatelj v skladu s tretjim odstavkom ZJN-1 možnost zahtevati dodatna pojasnila v zvezi z morebitnimi nejasnostmi v razpisni dokumentaciji (naročnik pa dolžnost nanje odgovoriti), se je s takšno trditvijo v načelu sicer mogoče strinjati, vendar pa je obenem potrebno upoštevati, da je v skladu z določili ZRPJN dopustno navajati morebitne kršitve, ki zadevajo vsebino razpisne dokumentacije, vse do poteka roka za predložitev ponudb (peti odstavek 12. člena ZRPJN). Ob navedenem je potrebno ugotoviti, da je postopek iz tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 potrebno predvsem razumeti kot možnost (pravico) ponudnika, da zahteva dodatna pojasnila vsebine razpisne dokumentacije, ne pa tudi kot njegovo dolžnost, da sodeluje pri njenem oblikovanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljevi očitki, ki se nanašajo na "službo za kontrole kvalitete" mestoma nejasni in celo kontradiktorni. Vlagatelj namreč najprej (pravilno) ugotavlja, da je Slovenija sprejela evropski standard Tekstilije v postopku pranja - Sistem kontrole biokontaminacije - SIST EN 14065:2003, ki ga morajo upoštevati izvajalci, po drugi strani pa ugotavlja, da mu ni jasna določba iz 5. člena vzorca Pogodbe za opravljanje storitve pranja perila, kjer je naročnik (med drugim) zavezal ponudnike k takšni kvaliteti pranja perila, ki ustreza obstoječim standardom. Dalje se vlagatelj strinja z naročnikom v tem, da zgoraj naveden standard zajema kontrolo biokontaminacije, po drugi strani pa se ne strinja z naročnikovo zahtevo, s katero je ponudnike zavezal k podpisu izjave o tem, da imajo organizirano službo za kontrolo kvalitete pranja (češ, da takšna služba ni skladna s predmetnim standardom oz. da obstoj le-te ne zagotavlja kontrole biokontaminacije), pri čemer pa očitno spregledal, da je naročnik zahteval tako upoštevanje obstoječih (in veljavnih standardov) kot tudi obstoj službe za notranjo kontrolo.
Čeprav naročnik sam priznava, da mu zahtevana služba lahko samo formalno ne pa tudi dejansko nadzoruje kvaliteto pranja (naročnik namreč priznava, da od takšne službe zgolj pričakuje, da bo le-ta izvajala vsaj tiste minimalne ukrepe in postopke, ki jih ima izvajalec v zvezi s kvaliteto pranja perila zapisane v svojih internih aktih) pa Državna revizijska komisija sprejema njegova navajanja o tem, da je takšno zahtevo postavil zlasti zato, ker se zgoraj naveden evropski standard (SIST EN 14065:2003) nanaša le na kontrolo biokontaminacije in ne zajema drugih segmentov, torej segmentov, ki naj bi jih (vsaj) poskušala nadzirati "služba za kontrolo kvalitete pranja". Državna revizijska komisija v zvezi s tem še pripominja, da gre pri polemiziranju o primernosti oziroma neprimernosti sporne zahteve za vprašanje, ki zadeva določanje naročnikovih potreb v zvezi s predmetom obravnavanega javnega naročila, le-to pa nedvomno sodi v sfero njegove poslovne odločitve in/ali odgovornosti za lastno poslovanje. Glede tega je potrebno ugotoviti, da ima naročnik vso pravico, da zahteva tudi obstoj predmetne službe, saj bo navsezadnje le on (kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj) odgovoren za kvaliteto opranega perila.

Pač pa je potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da je predmetna razpisna dokumentacija v delu, ki se nanaša na "pooblaščen zavod" nejasna ter da naročnik v tem smislu ni ravnal v skladu z zahtevo iz 23. člena ZJN-1 (Priprava razpisne dokumentacije), ki v prvem odstavku izrecno zahteva, da mora naročnik pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo. Državna revizijska komisija se namreč strinja z vlagateljem v tem, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni definiral kateri je pooblaščen zavod iz 6. točke priloge št. B/1 (naročnik se o tem ni izjasnil niti v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo), kar pomeni, da bi bila ocena o tem, kateri zavodi sodijo v sporno definicijo prepuščena zgolj njegovi (subjektivni) presoji.

Prav tako je pomembne nekonsistentnosti v razpisni dokumentaciji mogoče ugotoviti v delu, ki se nanaša na oblikovanje referenc. Naročnik je v obravnavanem primeru pod točko 5.1 (Pogoji za priznanje sposobnosti) zapisal, da mora ponudnik v času oddaje ponudbe izpolnjevati naslednje pogoje, ki jih mora dokazati z zahtevanimi listinami v pisni obliki, in med njimi v 9. točki, "da ima pet referenc". V naslednjem odstavku razpisne dokumentacije je naročnik naštel dokumente, ki so jih morali priložiti ponudniki v dokaz izpolnjevanja pogojev. V zvezi z referencami je naročnik v točki 9 od ponudnikov zahteval izpolnitev obrazca - Priloga št. B/7, in sicer s podatki o petih ( s strani naročnikov potrjenih - žigosanih in podpisanih) referencah, le-ti pa so morali izkazovati še informacije o pogodbenem partnerju, predmetu pogodbe, času realizacije, vrednosti pogodbe, pri čemer so se morale reference nanašati na zadnja tri poslovna leta.
Kar zadeva sporni pogoj je naročnik v revizijskem postopku pojasnil, da iz razpisne dokumentacije jasno izhaja, da so morali ponudniki izkazati vsaj 5 referenc s področja predmeta javnega naročila, ne glede na pogodbeno vrednost, reference so se morale nanašati na zadnja tri poslovna leta, vsaka izmed njih pa je morala biti potrjena s strani dajalca reference.
Po proučitvi razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na reference Državna revizijska komisija ugotavlja, da le-ta ne potrjuje zgoraj navedenega naročnikovega stališča v delu, ki se nanaša na "vsebinsko" opredelitev referenc, saj je naročnik (šele) v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem zahtevku za revizijo le-te (sicer dokaj ohlapno) "opredelil po vsebini" oziroma zapisal, da se morajo le-te nanašati "na področje predmetnega javnega naročila" (kar pomeni, da bi moral naročnik v tem primeru upoštevati vse reference, ki bi se nanašale na pranje perila, in sicer v katerikoli instituciji in za katerega koli naročnika).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik pogoj iz obravnavane točke postavil nejasno, saj pri oblikovanju le-tega ni podal nobene razlage o tem, kakšne reference bo dejansko upošteval. Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da predmetni pogoj prepušča oceno (ne)izpolnjevanja le-tega zgolj naročnikovi subjektivni presoji, naročnik pa z njim tvega tudi pridobitev medsebojno neprimerljivih ponudb.
Državna revizijska komisija pa se ne strinja z vlagateljem v tem, da bi moral naročnik (zahtevanih pet referenčnih poslov, opredeliti tudi po višini (vrednosti). Če se je naročnik odločil, da referenčnih poslov ne bo določil oz. omejil (tudi) po vrednosti, takšni njegovi odločitvi namreč ni mogoče oporekati (določitev pogojev, ki se nanašajo na izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih zahtev, med katere sodijo tudi reference, namreč sodi, skladno z 42. a členom ZJN-1, v domeno naročnika). Bi pa moral naročnik v takšnem primeru upoštevati vse referenčne posle, ne glede na njihovo (še tako majhno) vrednost.

Vlagateljev očitek, ki se nanaša na spreminjanje oziroma na pojasnjevanje razpisne dokumentacije (naročnik je namreč z dopisom, z dne 16.02.2006 vse potencialne ponudnike, ki so dvignili razpisno dokumentacijo, na vprašanje enega izmed njih, obvestil o določenih napakah v razpisni dokumentaciji, in sicer o napaki, ki se je nanašala na oštevilčenje posameznih zahtev, na napačno navedbo posamezne strani v razpisni dokumentaciji ter z istim pojasnilom tudi natančneje določil eno izmed izjav, ki so jo morali ponudniki podpisati), ni utemeljen. Ker so vsa pojasnila podana jasno, razumljivo in pravočasno (torej podana v skladu s prvim odstavkom 25. člena) in ker ZJN-1 ne nalaga naročniku, da bi moral takšne popravke razpisne dokumentacije objaviti v Uradnem listu, je Državna revizijska predmetni očitek vlagatelja zavrnila.

Kar se tiče vlagateljevega očitka, da je naročnik v objavi predmetnega javnega razpisa zahtevo, ki se nanaša na indeks gospodarnosti oblikoval drugače kot v razpisni dokumentacije in da je predmetna zahteva, kot izhaja iz razpisne dokumentacijo tudi sicer postavljena nejasno oz. dvoumno, mu je mogoče pritrditi. Kot izhaja iz objave predmetnega javnega naročila v Uradnem listu, je naročnik, in sicer v točki III.2.1.2 (Ekonomske in finančne sposobnosti - obvezna dokazila) zahteval od ponudnikov, da morajo predložiti "BON -1P ali drug uraden dokument iz katerega so razvidni verodostojni podatki in kazalniki za leto 2004 oziroma je razviden indeks gospodarnosti poslovanja v letu 2004".
V razpisni dokumentaciji pa je sporni pogoj zapisal drugače oziroma je v točki 5.1.2 (9. stran razpisne dokumentacije, točke 5.1 (Pogoji za priznanje sposobnosti) zahteval, da mora ponudnik za priznanje sposobnosti predložiti podatke o finančnem stanju, in sicer: "BON -1/P ali drug uraden dokument, iz katerega so razvidni verodostojni podatki in kazalniki za leto 2004 ali 2005 oziroma je razviden indeks gospodarnosti poslovanja v letu 2004 ali 2005 (zadnji podatki). Na ta način je naročnik ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 23. člena ZJN-1, ki izrecno določa, da morajo biti podatki v razpisni dokumentaciji enaki podatkom navedenim v objavi javnega razpisa in (zopet) v nasprotju s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1 (ki je že citiran in komentiran v obrazložitvi tega sklepa).
Tudi obravnavani pogoj je namreč oblikovan dvoumno in nejasno, saj iz njega ni razvidno, ali bo naročnik upošteval (zadnje podatke) iz leta 2004 ali iz leta 2005. Navedeno velja še toliko bolj saj je naročnik v objavo zapisal, da bo upošteval (zgolj) podatke iz leta 2004. Državna revizijska komisija sicer sprejema naročnikovo (logično) razlago (ki jo je podal šele v sklepu s katerim je odločil o zahtevku za revizijo) o tem, da je sporni pogoj (v razpisni dokumentaciji) zapisal na zgoraj citiran način zato, ker ni vedel, s katerimi podatki bodo ponudniki v času oddaje ponudb razpolagali (oziroma ali jim bodo podatki za leto 2005 že dostopni), vendar pa ga hkrati tudi opozarja, da bi moral o tem, vsekakor jasno seznaniti ponudnike (že) v razpisni dokumentaciji in v objavi javnega razpisa. Le na ta način bi namreč ponudniki lahko enoznačno razumeli izpodbijani pogoj oziroma bi njegov opis dajal zagotovilo o tem, da ocena o (ne)izpolnjevanje le-tega ne bo prepuščena naročnikovi subjektivni oceni, ki bi se lahko glede na dikcijo le-tega odločil, da bo upošteval bodisi podatke za leto 2004, bodisi za leto 2005.

V zvezi z naslednjim vlagateljevim očitkom (ki se nanaša na "nedefinirano merilo") se Državna revizijska komisija sklicuje na svoje ugotovitve iz predhodnega odstavka. Državna revizijska komisija namreč v zvezi z le-tem ugotavlja smiselno enake nejasnosti v razpisni dokumentaciji kot pri predhodno obravnavanem očitku.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem tudi v tem, da je naročnik, v nasprotju s 73. členom ZJN-1, omejil dostop na javno odpiranje ponudb, saj je v objavo predmetnega javnega naročila v Uradnem listu, in sicer v IV.3.7.1 - Osebe, ki so lahko navzoče pri odpiranju ponudb zapisal, da so le-te (lahko) le zakoniti zastopniki in pooblaščeni predstavniki ponudnikov. Z opisanim je naročnik ravnal v nasprotju s 73. členom ZJN-1, ki določa, da je odpiranje ponudb v odprtem postopku (in v drugi fazi omejenega postopka) javno in da sme naročnik javnost izključiti le zaradi zavarovanja uradne, vojaške ali državne skrivnosti, takšno odločitev pa mora sporočiti v objavi javnega naročila.

Ni pa utemeljen vlagateljev očitek, ki se nanaša na 42. člen ZJN-1. Kot ugotavlja Državna revizijska komisija se sposobnost ponudnika za izvedbo javnega naročila v skladu z določili ZJN-1 (poglavji 2.6. - Pogoji za priznanje sposobnosti in 2.7. - Sposobnost za izvedbo javnega naročila) v vsakem konkretnem primeru presoja na osnovi zahtev, ki jih je naročnik postavil v razpisni dokumentaciji in ki imajo praviloma naravo pogoja v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1 (pogoj je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave). Med drugimi relevantnimi pravili je naročnik pri določanju zahtev, ki se nanašajo na usposobljenost ponudnika, dolžan upoštevati tudi določilo 42. člena ZJN-1. Omenjena določba v prvem odstavku določa (tri) obvezne pogoje za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila, medtem ko v četrtem odstavku ureja druge (fakultativne) zahteve za presojo usposobljenosti ponudnikov, katerih določitev je prepuščena naročniku (mednje pa sodita tudi obe sporni zahtevi). Ker torej oba sporna pogoja sodita med zahteve, katerih določitev je v pristojnosti naročnika (kar pomeni, da dobita naravo pogoja v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1 šele s tem, ko sta zapisani v razpisni dokumentaciji), naročnikovimi odločitvi o tem, da bo tozadevno zahteval le predložitev pisne izjave, ni mogoče ničesar očitati.

Ker je Državna revizijska komisija na podlagi presoje zgoraj navedenih revizijskih očitkov ugotovila, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1 in glede na to, da ugotovljenih kršitev ni mogoče odpraviti drugače kot le z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila (določene kršitve namreč posegajo v samo objavo predmetnega javnega naročila), je skladno s tretjo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 1 izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov plačane revizijske takse v višini 100.000,00 SIT ter povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja in priprave zahtevka za revizijo v višini 3000 točk, povečano za DDV ter 3% materialnih stroškov.

Državna revizijska komisija vlagatelju, na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznava potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer stroške za plačilo revizijske takse v višini 100.000,00 SIT. Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava priglašenih stroškov v višini 3000 točk, povečanih za DDV in 3% materialnih stroškov, saj vlagatelj ni izkazal, da je bil v času podaje zahtevka za revizijo (že) zastopan po pooblaščencu, upravičenem do nagrade, ravno tako pa ni najti druge podlage za priznanje po tej postavki priglašenih stroškov. Državna revizijska komisija vlagatelju ravno tako ne priznava stroškov za sestavo vloge Dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 09.03.2006, saj so stroški dopolnitve zahtevka za revizijo z navedbo kršitev in dejstev ter dokazov nastali po krivdi vlagatelja, kot posledica nepopolnosti prvotno vloženega zahtevka za revizijo,
Sledeč zgornji argumentaciji je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo po povrnitvi priglašenih materialnih stroškov.
Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod točko 2 izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 05.04.2006
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Javni zdravstveni zavod Splošna bolnišnica Brežice, Černelčeva cesta 15, Brežice
- odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana