018-073/2006 Kontrola zračnega prometa Slovenije d.o.o.

Številka: 018-73/2006-33-891

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter predsednika dr. Aleksija Mužina in članice Vesne Cukrov, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "pravno in poslovno svetovanje" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Odvetniška družba Gregorovič- Pungartnik, o.p., d.n.o., Cesta Valentina Orožna 8, šentjur (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Kontrola zračnega prometa Slovenije, d.o.o., Kotnikova 19a, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, o.p., d.n.o., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.03.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljeva "Dopolnitev zahtevka za revizijo oz. prva pripravljalna vloga", z dne 20.02.3006, se v delu, v katerem vlagatelj v njej navaja kršitve, ki jih v svojem revizijskem zahtevku ni navajal, zavrže.

2. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 20.01.2006 se ugodi tako, da se razveljavita razpisna dokumentacija postopka oddaje javnega naročila "pravno in poslovno svetovanje" in javni razpis, objavljen v Uradnem listu RS, št. 120-121, z dne 30.12.2005, pod številko objave Ob-36721/05, v naslednjih delih:
- kjer je določen rok za oddajo ponudb,
- kjer je v okviru predmeta javnega naročila opredeljeno "reševanje sporov v zvezi z javnimi naročili" (le v okviru razpisne dokumentacije),
- kjer je opredeljen "referenčni pogoj",
- kjer je v okviru "kadrovskega pogoja" postavljena zahteva, da morajo vsi prijavljeni kadri ustrezati pogojem, ki veljajo za zaposlitev uradnikov v državni upravi.

3. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

4. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 20.12.2005 sprejel sklep o pričetku predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "javno naročilo za pravno in poslovno svetovanje", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 120-121, z dne 30.12.2005, pod številko objave Ob-36721/05.

Dne 20.01.2006, pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek. V njem navaja, da razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), in sicer zlasti s 23. členom ZJN-1. Razpisna dokumentacija je ravno tako pripravljena na način, da neupravičeno diskriminira med ponudniki, s čemer je kršeno načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1). Kot posamezne kršitve vlagatelj navaja:
I. Delitev javnega naročila na sklope
Vlagatelj meni, da bi moralo biti javno naročilo razdeljeno na sklope. ZJN-1 v 26. členu jasno določa, da mora naročnik javno naročilo razdeliti na sklope, če posamezen sklop oblikuje smiselno zaključeno celoto, saj to zahteva načelo gospodarnosti. Glede na opis storitev, ki so predmet javnega naročila, je nedvoumno, da prvi smiselno zaključeni sklop predstavljajo storitve s področja pravnega in poslovnega svetovanja, drugi smiselno zaključeni sklop pa storitve s področja informatizacije poslovanja, elektronskega poslovanjaâ?? Zaradi dejstva, da naročnik javnega naročila ni razdelil na sklope, je odvetniškim pisarnam onemogočeno, da bi se same prijavile na razpis. Tako morajo nastopiti s podizvajalci oziroma izvajalci v skupnem nastopu, kar pa ni v skladu s prakso Sodišča Evropskih skupnosti. Iz prakse slednjega namreč izhaja, da je nedopustno, da bi bila razpisna dokumentacija sestavljena na način, ki bi od izvajalcev zahteval oblikovanje konzorcija, da lahko sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik bi moral javno naročilo razdeliti na dva sklopa, in sicer: sklop 1- storitve s področja pravnega in poslovnega svetovanja; sklop 2- storitve s področja informacijske tehnologije.
II. Rok za predložitev ponudbe
Razpisna dokumentacija je ravno tako v neskladju z 58. členom ZJN-1, saj je naročnik določil prekratek rok za oddajo ponudb.
III. Nespremenljivost cen storitev
Razpisna dokumentacija ne določa, ali mora biti ponujena cena nespremenljiva za celotno obdobje razpisanih del, ali pa se lahko spreminja. Zaradi navedenega je razpisna dokumentacija v nasprotju z načelom transparentne porabe javnih sredstev ter načelom gospodarnosti.
IV. Storitve s področja "management consultinga"
Pri storitvah s področja "management consultinga" gre za postopke, ki so pri normalnem poslovanju naročnika prej izjema, kot pravilo, zato je vlagatelj prepričan, da bi te storitve morale biti predmet posebnega javnega naročila, saj bo njihov obseg verjetno zanemarljiv v primerjavi z ostalimi storitvami. Za izvedbo opisanih storitev so nedvomno najbolj kvalificirani odvetniki in odvetniške pisarne, vendar pa je tem sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila onemogočeno.
V. Reševanje sporov v zvezi z javnimi naročili
Razpisna dokumentacije je v tem delu popolnoma nejasna, saj ni jasno, ali gre pri teh storitvah za storitve, ki so povezane z alternativnim reševanjem sporov (mediacija, konciliacija, arbitraža ipd.). Če je temu tako, je razpisna dokumentacija neskladna sama s seboj, saj med storitvami, za katere mora biti registriran ponudnik, te storitve niso navedene. Tako lahko pride do situacije, ko bi naročnik potreboval navedeno storitev, izbrani ponudnik pa jo zanj ne bi mogel opraviti, saj ne bi bil registriran za njeno izvajanje.
VI. Delitev javnih naročil glede na vrednost
Naročnik zapletenost javnih naročil povezuje z vrednostjo javnega naročila, iz prakse pa nedvoumno izhaja, da takšna povezava ni podana. Navedeno se kaže pri opisu storitev, ki so predmet javnega naročila, zlasti pa pri referenčnih zahtevah. Edino pravilno bi bilo, da bi bila javna naročila razdeljena glede na to, ali je bilo javno naročilo razdeljeno na več sklopov, podsklopov in podobno.
VII. Trajanje delovnega dne
Razpisna dokumentacije je popolnoma nejasna v delu, ko govori o svetovalnih urah in svetovalnih dneh. V njej namreč ni določeno, koliko traja svetovalni dan.
VIII. Naročanje storitev
Skladno z razpisno dokumentacijo se bodo storitve naročale po elektronski pošti. Razpisna dokumentacija pa ne določa, ali bo moral izbrani ponudnik izpolnjevati zahteve, povezane z varnim elektronskim podpisom, zato ni jasno, ali mora ponudnik to upoštevati pri pripravi ponudbe ali ne.
IX. Reference
Razpisna dokumentacija ne definira, kaj se bo upoštevalo pod referenčnim pogojem, opredeljenim na strani 9, prva alineja (opravljeno vsaj eno projektno vodenje ali sistemska analiza vsaj enega informacijskega sistema za podjetja ali javni sektor). Ostale referenčne zahteve so postavljene nerazumno visoko. Naročnik kot pogoj za priznanje sposobnosti zahteva, da je ponudnik opravil vsaj en uspešno izveden postopek oddaje javnega naročila v vrednosti nad 1 milijardo SIT. Takšen pogoj je diskriminatoren, saj je vlagatelj po preverjanju ugotovil, da ga potencialno izpolnjuje le en ponudnik v Republiki Sloveniji, sodelovanje tujih ponudnikov pa je, zaradi dejstva, da se zahteva, da zaposleni pri ponudniku izpolnjujejo pogoje za zaposlovanje v državni upravi, onemogočeno. Oddaja predmetnega javnega naročila je prilagojena točno določenemu ponudniku, kar ni skladno z ZJN-1. Naročnik ne navaja, za koliko od javnih naročil, ki jih bo izbrani ponudnik izvedel v imenu naročnika, se pričakuje, da bodo presegala vrednost 1 milijardo SIT, zaradi česar je navedena referenčna zahteva popolnoma neutemeljena. Prav tako razpisna dokumentacija ne navaja, v kakšni meri se pričakuje, da se bodo javna naročila oddajala tujim ponudnikom oziroma na kateri predpostavki naročnik utemeljuje referenčno zahtevo, da mora ponudnik izkazati tudi, da je uspešno izvedel tri postopke oddaje javnega naročila s pogajanji (izdelava razpisne dokumentacije v angleškem jeziku in sodelovanje v pogajanjih v angleškem jeziku, v vrednosti nad 100 milijonov SIT). Hkrati tudi ni jasno, zakaj naročnik za priznanje sposobnosti ločeno zahteva reference, ki se nanašajo na blago, storitve in gradnje. Nesporno je, da so vsi postopki v osnovi enaki, saj so vsi urejeni v isti direktivi, in sicer v Direktivi 18/2004/ES.
X. Kadrovski pogoj
Razpisna dokumentacije je nejasna tudi v sklopu kadrovskih pogojev, saj ni določeno, ali lahko ponudnik izpolnjevanje tega pogoja izkazuje z dvema ali tremi kadri.
XI. Dejavnosti, za katere mora biti registriran ponudnik
Zahteva po registraciji predstavlja neupravičeno diskriminacijo odvetniških pisarn, saj jim onemogoča, da bi se javile na predmetni javni razpis. Razpisna dokumentacija ne določa, ali mora v primeru, da ponudnik nastopa s podizvajalci oziroma izvajalci v skupnem nastopu, vsak od podizvajalcev oziroma izvajalcev v skupnem nastopu biti registriran za opravljanje navedenih petih dejavnosti, ali pa lahko le-ti izpolnjevanje tega pogoja dokazujejo skupaj, in je tako vsaj od njih lahko registriran le za opravljanje nekaterih dejavnosti. Na dejstvo, da je pogoj glede registracije popolnoma diskriminatoren do odvetnikov oziroma odvetniških pisarn kaže tudi dejstvo, da so slednji registrirani le za opravljanje dejavnosti 74.110- pravno svetovanje.
XII. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika
Formula za izračun točk, ki jih bo dobila posamezna ponudba, je nerazumno zapletena, kar je v nasprotju z načelom transparentne porabe javnih sredstev. Nikjer ni pojasnjeno, na podlagi katerih kriterijev je naročnik določil ponderje, ki jih upošteva pri določanju števila točk.
XIII. Zavarovanja za kvalitetno opravljanje dejavnosti
Naročnik kot primerna zavarovanja pojmuje določena finančna zavarovanja oziroma izpolnjevanje določenih referenčnih pogojev. Neskladno z ZJN-1 je, da naročnik pojmuje navedena zavarovanja kot primerna, hkrati pa je zaradi zahtev po dejavnosti, za opravljanje katerih mora biti registriran ponudnik, odvetnikom popolnoma odvzeta možnost sodelovanja v predmetni oddaji javnega naročila, kljub temu, da so odvetniki zavarovani za opravljanje svoje dejavnosti pri zavarovalnici. Navedeno zavarovanje je nedvomno najboljša garancija za kvalitetno opravljanje storitev.
XIV. Oviranje prostega pretoka delovne sile- neskladnost razpisne dokumentacije s prostim pretokom delovne sile
V okviru kadrovskih zahtev naročnik zahteva, da zaposleni pri ponudniku izpolnjujejo pogoje za zaposlovanje v državni upravi. Svojo zahtevo utemeljuje s tem, da je naročnik javno podjetje in del javnega sektorja, pri čemer navaja, da bo imel izbrani ponudnik opravka s podatki, ki so ključni za varnost zračnega prometa in državo. Naročnik pa ne upošteva, da je pojem "javni sektor" t.i. skupnostni pojem, pri njegovem tolmačenju pa je potrebno upoštevati tudi relevantne vire Evropske unije. Opisan kadrovski pogoj zagotovo ni v skladu s Pogodbo o Evropski skupnosti (Uradno glasilo Evropski skupnosti, OL C 340; v nadaljevanju: Pogodba) ter temeljno svoboščino evropskega prava- prostim pretokom delovne sile, določeno v prvem odstavku 39. člena Pogodbe. Četrti odstavek citiranega člena Pogodbe res vsebuje možnost, da države članice to svoboščino, pod določenimi pogoji, omejijo, vendar je možnost omejevanja te svoboščine potrebno razlagati zelo restriktivno, kar izhaja tudi iz prakse Sodišča Evropskih skupnosti.
Zaradi opisanih kršitev vlagatelj predlaga, da se razveljavi celoten predmetni postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka, ki jih priglaša, kakor sledi: za sestavo revizijskega zahtevka- stroški v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV, materialni stroški- stroški v višini 2% od prej navedene vrednosti ter taksa za zahtevek- stroški v višini 100.000,00 SIT.

Dne 24.01.2006 je naročnik po svojem pooblaščencu na vlagatelja naslovil poziv za dopolnitev vloge, s katerim vlagatelja poziva k dopolnitvi zahtevka za revizijo s potrdilom o plačilu takse iz 22. člena ZRPJN, dejstvi in dokazi, s katerimi izkazuje pravni interes za dodelitev predmetnega javnega naročila in škodo, ki bi mu bila povzročena zaradi domnevnih naročnikovih kršitev postopka, ter dejstvi in dokazi za vsako domnevno naročnikovo kršitev postopka. Ob tem je vlagatelja seznanil tudi, da v primeru vlaganja revizijskih zahtevkov v svojem imenu ni upravičen do nagrade za zastopanje po Odvetniški tarifi.

Vlagatelj je svoj revizijski zahtevek dopolnil z vlogo, z dne 27.01.2006, s katero je dodatno pojasnil svoja stališča do obravnavane zadeve, predložil pa je tudi dokazilo o plačilu takse za revizijo v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je po svojem pooblaščencu o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 14.02.2006, s katerim je le-tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljev zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. V tretji točki izreka sklepa je vlagatelju naložil povrnitev stroškov vodenja postopka ter priprave sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, v višini 805.200,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti sklepa, v 8 dneh, pod izvršbo.
V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je dne 18.01.2006 s strani vlagatelja prejel "Zahtevo za dodatno obrazložitev razpisne dokumentacijeâ??", skupaj s "Predlogom za spremembo razpisne dokumentacije ter predlogom za podaljšanje roka za oddajo ponudb". še preden je vlagatelj prejel naročnikov odgovor, je na slednjega, dne 20.01.2006, naslovil zahtevek za revizijo. Naročnik uvodoma navaja, da lahko vlagatelj izkaže zakonito poslovanje samo na področju 74110 Pravno svetovanje, s tem pa tudi pravni interes, ki je zakonski pogoj za vložitev revizije, samo za to področje. V primeru, da namerava nastopiti v partnerski ponudbi, bi moral vložiti zahtevek za revizijo skupaj z vsemi partnerji, kot to določa tretji odstavek 9. člena ZRPJN; v nasprotnem primeru namreč nima aktivne legitimacije za vložitev zahtevka v delu razpisanih storitev, za katere ni registriran. V tem delu je zato potrebno vlagateljev revizijski zahtevek zavreči. Ker vlagatelj ne more izkazati niti registracije za dejavnost, ki je predmet javnega naročila, še manj lahko izkaže škodo, ki naj bi mu zaradi ravnanj naročnika nastala.
Glede posameznih revizijskih navedb naročnik navaja:
- glede 1. točke revizijskega zahtevka- Delitev javnega naročila na sklope
Samo naročnik je odgovoren za organizacijo svojega poslovanja in tudi edini pristojen za ugotavljanje, katera javna naročila bo oddal in kako jih bo oddal. Kakršnekoli nejasnosti razpisne dokumentacije bi bile lahko razčiščene s pravočasnimi vprašanji. Osrednja storitev, ki jo išče naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, je poslovno svetovanje. Javna naročila, ki po evropski klasifikaciji sodijo v poslovno svetovanje, izhajajo iz projektno vodenih poslovnih odločitev in služijo organizaciji delovnih procesov. Predmet razpisa ni iskanje neodvisnih svetovalcev za posamezne posle, ampak svetovanje in podpora poslovanju naročnika v celoti. Pravno svetovanje, za katerega je vlagatelj od vseh razpisanih storitev edino aktivno legitimiran, je v celotnem naboru najmanjša možna storitev tako po vrednosti, kot po obsegu, in je povezana z ostalimi, kar je jasno razvidno iz specifikacij. Naročnik odvetniških storitev, če jih potrebuje, ne oddaja z javnim razpisom, ampak kot storitve iz aneksa I.B, kar po veljavnem pravu so. Zato nobene odvetniške storitve niso predmet tega javnega naročila. Tudi oblikovanje sklopa pravnih in sklopa poslovnih storitev, ki ga zahteva vlagatelj, ne spremeni ničesar glede njegove aktivne legitimacije, saj zakonito lahko opravlja le odvetniške storitve (ki pa niso predmet javnega naročila). Neutemeljena je tudi navedba, da naročnik zahteva oblikovanje konzorcija, kot pogoj za sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik takšne zahteve ni postavil, je pa razumljivo, da se pri pripravi ponudbe povežejo partnerji, ki skupaj izpolnjujejo postavljene pogoje. Naročnik oblikovanja konzorcija niti ne omejuje niti ne preferira.
- glede 2. točke revizijskega zahtevka- rok za oddajo ponudb
Naročnik ugotavlja, da je bil rok za oddajo ponudb celo daljši od zakonsko določenega, saj je objavo odposlal 20.12.2005, rok za oddajo ponudb pa je potekel 23.01.2006.
- glede 3. točke revizijskega zahtevka: nespremenljivost cen storitev
Cene ponujenih storitev se lahko spreminjajo le, če je to v razpisni dokumentaciji izrecno dovoljeno in opredeljeno, take spremembe pa morajo biti, če so predvidene, v skladu z veljavnimi podzakonskimi predpisi. Vlagatelj kljub pozivu ni predložil dejstev in dokazov, s katerimi bi izkazoval izven konteksta in pavšalno zatrjevano kršitev načela transparentnosti porabe javnih sredstev ter načela gospodarnosti, zato s tem povezane revizijske navedbe niso utemeljene.
- glede 4. točke revizijskega zahtevka- storitve s področja management consultinga
Naročniku ni znano, da bi bili odvetniki "najbolj kvalificirani" za opravljanje teh storitev, sploh mu ni znano, da bi obstajali "najbolj kvalificirani". Če odvetniki opravljajo to storitev, jo opravljajo nezakonito. Naročnik se vključuje v mednarodne projekte, kjer pri oblikovanju svojih odločitev nujno potrebuje tudi storitve "management consultinga", v povezavi z drugimi razpisanimi storitvami. Ravno obratno, kot trdi vlagatelj, naročnik potrebuje izvajalca, ki bo različna področja razpisanih storitev znal povezati, saj ravno povezovanje in implementacija na višjem nivoju predstavljata za naročnika ključno dodano vrednost.
- glede 5. točke revizijskega zahtevka- reševanje sporov v zvezi z javnimi naročili
Vlagatelj navaja alternativno reševanje sporov, ki ga po ZRPJN ni (izjema je t.i. "utility" sektor, kamor pa naročnik ne sodi). Navedbe v tej točki zahtevka so brez pravne podlage, posledica nepoznavanja materije in jih ni mogoče učinkovito utemeljevati.
- glede 6. točke revizijskega zahtevka- delitev javnih naročil glede na vrednost
Trditev, da naročnik zapletenost javnih naročil povezuje z vrednostjo, ni z ničemer dokazana niti dokazovana. Glede delitve naročila je naročnik svoje pojasnilo že podal. Naročnik opozarja tudi, da je vrednost javnega naročila en izmed ključnih elementov v postopku oddaje javnega naročila, saj odločilno vpliva na izbiro postopka, dinamiko vodenja postopkov, način objave, način oddaje ponudbe, vsebino razpisne dokumentacije itd. Predvsem pa je pomembna vsebina in na njo vezan postopek oddaje javnega naročila. Naročnik v letu 2006 načrtuje oddajo javnih naročil v višini tako nad 1 milijardo SIT, kot tudi več javnih naročil z dokumentacijo v angleškem jeziku in objavo v TED.
- glede 7. točke revizijskega zahtevka- trajanje delovnega dne
Trajanje delovnega dne je v Republiki Sloveniji urejeno z zakonom, ki velja tako za naročnika, kot gospodarske (in odvetniške) družbe. Od ponudnika se pričakuje, da veljavno zakonodajo pozna. Naročnik pa je delovni dan definiral tudi v razpisni dokumentaciji, kjer je navedel, da mora imeti izvajalec najmanj 8 ur vsak dan in 1 uro na nedelovni dan na razpolago vsaj enega strokovnjaka samo za naročnika. Definicija delovnega dne, ki ima 8 ur, je jasna in nedvoumna.
- glede 8. točke revizijskega zahtevka- naročanje storitev
Če bi bilo zahtevano elektronsko podpisovanje dokumentov, bi bilo v razpisni dokumentaciji to navedeno. Kar zadeva zahteve Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000, 30/2001, 25/2004, 73/2004) in ustreznih podzakonskih predpisov je možno ugotoviti le, da so kot predpisi vedno in brezpogojno obvezni za vse na ozemlju Republike Slovenije. Ni jasno, zakaj vlagatelj meni, da bi jih razpisna dokumentacija izključevala.
- glede 9. točke revizijskega zahtevka- reference
Potencialni ponudniki, ki so registrirani za področje informacijskih tehnologij in imajo ustrezne reference s tega področja, vedo, kaj je to projektno vodenje in sistemska analiza. Sicer bi se to dalo vsaj v osnovi razjasniti na podlagi vprašanja za javni razpis, več o tem pa je mogoče prebrati v ustreznih študijah in knjigah. Kar zahteva obseg referenc, pa se te zahtevajo glede na planiranje poslov v razpisanem obdobju, slednje pa je v izključni domeni naročnika. Vrednost javnega naročila je pokazatelj kompleksnosti tega in se zato vrednostne reference zahtevajo pri vseh zahtevnejših poslih, še v večji meri pri razpisih na Notranjem trgu. Vlagatelj sam zatrjuje, da "vse zahtevane reference izpolnjuje le ozek krog ponudnikov v Republiki Sloveniji", s čemer odpade njegov očitek iz zahtevka, da je postopek oddaje javnega naročila prilagojen točno določenemu ponudniku. "Ozek krog ponudnikov" predstavljajo ponudniki, ki so registrirani za opravljanje razpisane dejavnosti, imajo znanje, izkušnje in reference in jih je v konkretnem primeru tudi več dvignilo razpisno dokumentacijo. Neutemeljene so vlagateljeve navedbe, da tuje družbe ne morejo konkurirati na razpisu, saj reference niso omejene na slovenski prostor, vse resne svetovalne firme pa imajo svoja podjetja v ciljnih državah, tako tudi v Sloveniji. Tudi okoliščina, da naročnik zahteva za zaposlene, ki bodo z njim poslovali na razpisanem področju, enake pogoje, kot veljajo za zaposlitev v državni upravi, ne vpliva na tuje reference ponudnika. Za javno naročilo se upoštevajo reference statusno ali organizacijsko povezanih oseb, ne glede na njihov kraj sedeža. Zahteve za zaposlene ponudnika so predvidene predvsem zaradi občutljivosti nadzora zračnega prometa in povečanja možnosti incidentov, posebno v zadnjih letih, zato ima vsaka država pravico in dolžnost, da zaščiti svoj zračni prostor in s tem tudi varnost prebivalcev, potnikov in nacionalni interes. Zato zahteva, da imajo neposredni dostop do podatkov, dokumentov in varnostnih sistemov organizacije, ki se ukvarja z nadzorom zračnega prometa osebe, ki izpolnjujejo enake pogoje, kot veljajo za zaposlene v državni upravi, ni nič neobičajnega; nasprotno, takšna zahteva je glede na občutljivost sistema bolj upravičena kot v večini državnih služb, in se lahko meri z varnostnimi zahtevami policijskih ter vojaških sistemov. Vlagatelj tudi ni opredelil, zakaj bi bile diskriminatorne naročnikove zahteve po referencah iz javnih naročil v angleškem jeziku, za različne vrste poslov, pogajanja itd. Če je več postopkov urejenih v isti direktivi, to še ne pomeni, da se jih da serijsko razmnoževati. Naročnik je v specifikacijah za področje javnih naročil dovolj natančno opredelil, kaj pričakuje od ponudnika, to pa je veliko več, kot razmnoževanje nekih elementarnih obrazcev v slovenskem jeziku. Postopki za blago, gradnje in storitve imajo svoje specifike, ki jih izvajalci z ustreznimi (zahtevanimi) referencami gotovo poznajo. Vpogled v preteklo poslovanje naročnika na področju razpisov pokaže, da je vsa taka javna naročila, kot so predvidena, naročnik že oddajal, nedvomno pa je tudi edini pristojen za planiranje svoje poslovne politike.
- glede 10. točke revizijskega zahtevka- kadrovski pogoj
Vlagateljeva revizijska navedba je nejasna, saj je naročnik na strani 8 razpisne dokumentacije jasno zapisal, da mora ponudnik prijaviti vsaj štiri strokovnjake, ki so pri ponudniku zaposleni.
- glede 11. točke revizijskega zahtevka- dejavnosti, za katere mora biti registriran ponudnik
Registracija je nujen zakonski pogoj za opravljanje dejavnosti.
- glede 12. točke revizijskega zahtevka- merila za izbiro najugodnejšega ponudnika
Formula za oceno prispelih ponudb zagotavlja transparentno in gospodarno oddajo javnega naročila. Neutemeljene so tudi navedbe, da je formula nerazumno zapletena. Ponderji so oblikovani na način, ki naročniku zagotavlja najgospodarnejšo oddajo javnega naročila.
- glede 13. točke revizijskega zahtevka- zavarovanje za kvalitetno opravljanje dejavnosti
Zavarovanje posla, ki je predmet javnega naročila, je predvideno v skladu s Pravilnikom o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/2004, 87/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj).
- glede 14. točke revizijskega zahtevka- oviranje prostega pretoka delovne sile
Naročnik je utemeljenost pogojev za zaposlene že utemeljil. Citirani viri Evropske unije nimajo nobene veze s predmetno zadevo in zahtevka ni razvidno, kaj je hotel vlagatelj z njimi sploh povedati.
V povzetku naročnik ugotavlja, da so revizijske navedbe vlagatelja neutemeljene ter da slednji ni predložil dokazov, ki bi le-te potrjevali, v pretežnem delu pa sploh ni izkazal aktivne legitimacije. Naročnik je zato vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, od slednjega pa zahteva tudi povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja, in sicer v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, za pripravo zahteve za dopolnitev vloge, ter v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, za pripravo sklepa o zavrnitvi revizijskega zahtevka, oboje povečano za 20% DDV. Naročnik zahteva tudi povrnitev materialnih stroškov v višini 2% od navedenih vrednosti.

Z vlogo, z dne 20.02.2006 je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo, ob tem pa je podal tudi vlogo "Dopolnitev zahtevka za revizijo oz. prva pripravljalna vloga", v kateri je navedel nekatera nova dejstva in dokaze, ki jih v svojem revizijskem zahtevku ni navedel.

Naročnik je dne 27.02.2006 na Državno revizijsko komisijo in vlagatelja naslovil vlogo "Odgovor na vlogo vlagatelja revizijskega zahtevka". V vlogi se je opredelil do navedb vlagatelja in vloge slednjega, z dne 20.02.2006, navedel pa je tudi, da priglaša dodatne stroške za odgovor, pri čemer pa njihove višini ni navedel. Državni revizijski komisiji je ob tem odstopil tudi dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je dne 06.03.2006 na Državno revizijsko komisijo naslovil novo vlogo, v kateri nasprotuje priznanju stroškov, katerih plačilo mu je naročnik naložil v sklepu o zavrnitvi njegovega zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. in 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je vlagatelj v svoji vlogi "Dopolnitev zahtevka za revizijo oz. prva pripravljalna vloga", z dne 20.02.3006, navajal tudi dejstva in kršitve, ki jih v svojem revizijskem zahtevku ni navajal. Tako gre ugotoviti, da vlagatelj v omenjeni vlogi dodatno zatrjuje potrebnost odvetniških storitev za naročnika, navaja da reference ne morejo biti hkrati merilo in pogoj, opredeljuje svoje razumevanje obsega pojma "opravljanje odvetniških dejavnosti" in zatrjuje nejasnost razpisne dokumentacije v delu, kjer je v tej določeno za opravljanje katerih dejavnosti mora biti registriran ponudnik.

Državna revizijska komisija je že v več svoji odločitvah (tako npr. v zadevah 018-160/05, 018-270/05, 018-2/06 itd.) v zvezi z razširitvami zahtevkov za revizijo opozorila, da podlago odločitve naročnika o zahtevku za revizijo tvorijo le tista dejstva, ki so bila navedena, in le tisti zahtevki, ki so bili postavljeni do konca postopka v zvezi z zahtevkom za revizijo pred naročnikom, ki ga določajo 13. do vključno 16. člen ZRPJN. Do tega trenutka morajo biti podane vse procesne predpostavke za dopustnost zahteve za revizijo, po tem trenutku pa se presoja tudi utemeljenost vlagateljeve zahteve za revizijo. Naročnik odloči o zahtevku za revizijo ex nunc, v kolikor vlagatelj ni zadovoljen z odločitvijo naročnika, pa lahko, v skladu z 17. členom ZRPJN, zahteva nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj pa pri tem ne more pa navajati novih dejstev in postavljati novih zahtevkov, saj s temi dejstvi in zahtevki ni bil seznanjen naročnik, ko je sprejel svojo odločitev, in o njih zato tudi ni mogel odločati ali se izjaviti. Citirano pravilo udejanja eno izmed temeljnih načel revizije postopkov javnega naročanja - načelo hitrosti, in velja tako za vložitev zahtevka kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Ob nasprotnem tolmačenju bi bila zaobidena določba 16. člena ZRPJN o odločanju naročnika o revizijskem zahtevku pred odločanjem Državne revizijske komisije o le-tem.

Upoštevajoč zgoraj navedene argumente je Državna revizijska komisija, na podlagi določil 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevo vlogo "Dopolnitev zahtevka za revizijo oz. prva pripravljalna vloga", z dne 20.02.3006, v delu, v katerem vlagatelj v njej navaja dejstva in kršitve, ki jih v svojem revizijskem zahtevku ni navajal, zavrgla.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da se je naročnik v svoji vlogi "Odgovor na vlogo vlagatelja revizijskega zahtevka", z dne 27.02.2006, opredelil do vlagateljevih navedb iz vloge slednjega, z dne 20.02.2006. Ker je Državna revizijska komisija v tem sklepu že ugotovila nedopustnost dela vlagateljevih navedb iz vloge, z dne 20.02.2006, v katerih vlagatelj navaja dejstva in kršitve, ki jih v revizijskem zahtevku ni navajal, v okviru revizijskega postopka ni upoštevala niti dela naročnikove vloge "Odgovor na vlogo vlagatelja revizijskega zahtevka", z dne 27.02.2006, v katerem se naročnik opredeljuje do teh dejstev in kršitev.

Kot naslednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik dne 20.01.2006 izdal drugi sklop odgovorov na vprašanja v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila. Ker so bili odgovori s strani naročnika izdani po tem, ko je vlagatelj vložil svoj revizijski zahtevek, jih Državna revizijska komisija v okviru svojega odločanja o utemeljenosti vlagateljevega revizijskega zahtevka ni upoštevala.

Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da naročnik v uvodnem delu obrazložitve svojega sklepa, s katerim je sicer meritorno odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, navaja, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila". Kot izhaja iz citiranih zakonskih določb, je izkazovanje aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa v postopku revizije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZRPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa.

Iz zgoraj citiranega določila 9. člena ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka, hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti nastanka) škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dvignil razpisno dokumentacijo, s čemer je izkazal svoj vsaj potencialni interes za dodelitev naročila, hkrati pa je v svojem revizijskem zahtevku verjetno izkazal, da bi mu "lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila"; kršitve, ki jih v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje vlagatelj, lahko namreč, če so z njimi povezane revizijske navedbe utemeljene, bistveno vplivajo na pravni položaj vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ob zapisanem je potrebno opozoriti, da, v nasprotju z drugačnim stališčem naročnika, vlagatelju ni mogoče odreči aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka zaradi ugotovitve, da ne izpolnjuje enega izmed v razpisni dokumentaciji določenih pogojev, če slednji v svojem revizijskem zahtevku zatrjuje prav nedopustnost takšnega pogoja.

V povzetku navedenega gre ugotoviti, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka, zato je Državna revizijska komisija izvedla meritorno obravnavo le-tega.


V okviru slednje je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagateljev revizijski zahtevek delno utemeljen. Glede posameznih revizijskih navedb Državna revizijska komisija ugotavlja, kakor sledi:
- glede revizijskih navedb iz 1. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene. Iz določil prvega odstavka 26. člena ZRPJN izhaja, da naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila "lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.". Citirano določilo ZRPJN, ki naročniku samo po sebi ne nalaga obveznosti oblikovanja javnih naročil v sklope (temveč mu daje le to možnost), pa je potrebno, v nasprotju z drugačnim mnenjem naročnika, interpretirati tudi v smislu omejitev in zahtev, ki izhajajo iz temeljnih načel javnega naročanja, to je predvsem načela zagotavljanja konkurence med ponudniki. Tako gre izpostaviti, da odločitev o tem, ali se bo neko naročilo oddalo po sklopih ali ne, ni stvar povsem proste presoje naročnika, saj mora slednji pri odločitvi o tem vsekakor upoštevati tudi okoliščino, ali je (ne)oddaja naročila po sklopih morebiti diskriminatorna. Tako v primeru, ko bi oddaja javnega naročila kot celote pomenila za potencialne ponudnike bistveno in neutemeljeno otežitev njihove zmožnosti sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, zgolj sklicevanje na 26. člen ZRPJN ne bi utemeljilo naročnikove odločitve za oddajo javnega naročila na tak način. Ne glede na zapisano pa gre v konkretnem primeru ugotoviti, da vlagatelj s svojimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati, da je naročnikova odločitev o tem, da naročilo odda kot celoto, v zatrjevanem neskladju s 26. členom ZJN-1, načelom gospodarnosti med ponudniki ali prakso Sodišča Evropskih skupnosti. Glede očitka o kršitvi 26. člena ZJN-1 gre skladno z zgoraj že podano argumentacijo tako ugotoviti, da v konkretnem primeru ni podana, saj omenjeni člen naročnika ne obvezuje k oddaji javnih naročil po sklopih. Glede očitka o kršitvi načela gospodarnosti Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora vlagatelj, skladno z določili 4. in 5. alineje tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, v revizijskem zahtevku navesti tako kršitve, kot tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navedel zgolj domnevno kršitev (kršitev načela gospodarnosti), ne pa tudi relevantnih dejstev in dokazov, s katerimi bi utemeljeno izkazal, zakaj naj bi bila oddaja predmetnega javnega naročila kot celote zatrjevano manj gospodarna, kot oddaja le-tega po sklopih. Na podlagi določil 8. in 215. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 10/04; v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija zato upoštevala pravilo trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi slednjega pa je zgoraj opredeljene revizijske navedbe vlagatelja zavrnila kot neutemeljene. Kot slednje Državna revizijska komisija ugotavlja, da četudi je sledeč določilom razpisne dokumentacije odvetniškim pisarnam dejansko onemogočeno, da bi same uspešno oddale svojo ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, naročnik pa jim hkrati dopušča oddajo skupne ponudbe ali nastop s podizvajalci, teh dejstev ne gre interpretirati v smislu naročnikove zahteve po tem, da se ponudniki oblikujejo v konzorcij (kar bi bilo sicer neskladno tudi s prvim odstavkom 47. člena ZJN-1). Naročnik namreč potencialnim ponudnikom dopušča tudi, da v razpisni dokumentaciji postavljene zahteve izpolnijo sami. Skladno z določili drugega odstavka 19. člena ZRPJN Državna revizijska komisija odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija odloča, ob upoštevanju meja zahtevka za revizijo, tudi o kršitvah, za katere vlagatelj ni vedel ali ni mogel vedeti, pa so vplivale na odločitev naročnika o dodelitvi naročila. Upoštevajoč tako postavljene meje revizijske presoje pred Državno revizijsko komisijo slednja ugotavlja, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati neskladnosti naročnikove odločitve o tem, da predmetno javno naročilo odda kot celoto, s predpisi s področja oddaje javnih naročil. V obravnavani točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe je zato potrebno zavrniti kot neutemeljene.
- glede revizijskih navedb iz 2. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene. Iz določil prvega odstavka 60. člena ZJN-1 izhaja, da se lahko splošno določen rok za oddajo ponudb v odprtem postopku "nadomesti z dovolj dolgim rokom, ki omogoča pripravo pravilne ponudbe, ki pa mora biti daljši od 36 dni.". Iz določil prvega odstavka 56. člena ZJN-1 v zvezi z računanjem rokov izhaja, da se roki za predložitev ponudbe "štejejo od dneva, ko je naročnik poslal zahtevo za objavo javnega razpisa na enotni informacijski portal Urada za javna naročila. Datum odpošiljatve mora biti naveden v objavi.". Skladno s 109. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 2/04) se do vzpostavitve enotnega informacijskega portala Urada za javna naročila obvestila v zvezi z javnimi naročili objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije. Z vpogledom v objavo javnega razpisa gre v konkretnem primeru ugotoviti, da je bila le-ta odposlana v objavo v Uradnem listu RS dne 20.12.2006, kar v svoji odločitvi o vlagateljevem revizijskem zahtevku navaja tudi naročnik. Ker enotni informacijski portal Urada za javna naročila v času oddaje objave še ni bil vzpostavljen, se rok za predložitev ponudbe šteje od navedenega datuma. Iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila in iz objave javnega razpisa izhaja, da naj bi ta rok potekel dne 23.01.2006 (rok ni potekel, ker je bil pred njegovim potekom vložen obravnavani zahtevek za revizijo). V povzetku navedenega gre ugotoviti, da je bilo ponudnikom od dne pričetka roka za oddajo ponudb do dne njegovega izteka za pripravo ponudbe na voljo 34 dni, kar je manj, kot zahteva citirani prvi odstavek 60. člena ZJN-1. Ker naročnik obenem ni uspel izkazati razlogov za skrajšanje roka za oddajo ponudb na manj kot 36 dni (naročnik namreč ni uspel izkazati okoliščin iz 64.a člena ZJN-1, ravno tako pa ne zatrjuje obstoja okoliščin iz 64.b člena ZJN-1), gre ugotoviti, da rok za oddajo ponudb v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bil določen v skladu z ZJN-1, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene.
- glede revizijskih navedb iz 3. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene. Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da naročnik, kot zatrjuje tudi vlagatelj, v le-tej ni opredelil, ali mora biti cena za ponujene storitve nespremenljiva, ali pa se lahko spreminja ob spremembi kalkulativnih elementov cene storitve. Ob zapisanem pa gre ugotoviti, da vlagatelj niti z besedo ne navaja, kako bi navedeno dejstvo lahko vplivalo na zatrjevano neskladnost razpisne dokumentacije z načelom transparentne porabe javnih sredstev ter načelom gospodarnosti. Iz navedenega razloga je potrebno s tem povezane revizijske navedbe, upoštevajoč pravilo trditvenega in dokaznega bremena, zavrniti kot neutemeljene.
- glede revizijskih navedb iz 4. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v tej točki revizijskega zahtevka v celoti pavšalno navaja, da gre pri procesih in pravnih postopkih "management consultinga" za postopke, ki so za naročnika prej izjema kot pravilo, ter da so za njihovo izvedbo najbolj kvalificirani odvetniki in odvetniške pisarne, ki pa jim je sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila onemogočeno. Ker podanih navedb vlagatelj ne konkretizira, niti zanje ne predloži relevantnih dokazil, je potrebno le-te, skladno s pravilom trditvenega in dokaznega bremena, zavrniti kot neutemeljene.
- glede revizijskih navedb iz 5. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ob opredelitvi predmeta javnega naročila, kot del le-tega navedel tudi "reševanje sporov v zvezi z javnimi naročili". Državna revizijska komisija ugotavlja, da omenjeni del storitev ni opredeljen na način, ki bi omogočal enoznačno interpretacijo njihove vsebine, razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila pa ponudnikom tako ne omogoča, da bi na njeni osnovi lahko pripravili pravilno ponudbo. Tako gre izpostaviti, da pod pojmom "reševanje sporov v zvezi z javnimi naročili", kot je podan v razpisni dokumentaciji, v nasprotju s prepričanjem naročnika, ni mogoče razumeti zgolj vodenja revizijskih postopkov, kot se na podlagi ZRPJN vodijo pred naročnikom in (v primeru nadaljevanja postopka pred tem organom) Državno revizijsko komisijo, temveč je pod le-tem upravičeno mogoče razumeti tudi postopke, ki se vodijo pred drugimi organi (npr. rednimi sodišči) in na podlagi drugih predpisov (npr. ZPP). Tako je npr. že sodno varstvo, po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo, zagotovljeno v postopku povračila škode, ki se vodi pred sodiščem splošne pristojnosti, v okviru tega postopka pa je možna tudi uporaba institutov alternativnega reševanja sporov, kot jih v svojem revizijskem zahtevku navaja vlagatelj. Skladno z navedenim gre ugotoviti, da je razpisna dokumentacija predmetnega postopka oddaje javnega naročila v delu, kjer je kot del predmeta javnega naročila navedeno "reševanje sporov v zvezi z javnimi naročili", nejasna, saj pod tej pojmom vsebovane storitve niso dovolj natančno opredeljene. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej utemeljene.
- glede revizijskih navedb iz 6. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v tej točki revizijskega zahtevka vlagatelj zgolj pavšalno navaja, da naročnik povezuje zapletenost javnih naročil z njihovimi vrednostmi, kar naj bi se kazalo zlasti pri opisu storitev, ki so predmet javnega naročila, ter pri referenčnih zahtevah. Ker vlagatelj ob tem ne navaja, v čem naj bi bilo tako opisano naročnikovo ravnanje v neskladju s predpisi s področja oddaje javnih naročil, je potrebno, skladno s pravilom trditvenega in dokaznega bremena, v tej točki revizijskega zahtevka podane navedbe zavrniti kot neutemeljene.
- glede revizijskih navedb iz 7. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene. Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v le-tej, na strani 4, podal zahtevo po tem, da mora imeti izvajalec "najmanj 8 ur vsak delovni dan in 1 uro na nedelovni dan na razpolago vsaj 1 strokovnjaka za naročnika". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je z omenjenim določilom razpisne dokumentacije naročnik dovolj jasno opredelil dolžino delovnega dne (8 ur), kot naj se s strani ponudnikov upošteva tudi pri oblikovanju ponudbene cene za postavko "cena svetovalnega dne". V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe je zato potrebno zavrniti kot neutemeljene.
- glede revizijskih navedb iz 8. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene. Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah zapisala, da naročnik v fazi ocenjevanja ponudb od ponudnikov ni upravičen zahtevati izpolnjevanja pogojev, ki niso bili vnaprej določeni v razpisni dokumentaciji postopka oddaje javnega naročila. Dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila npr. ni postavil zahteve po tem, da se po elektronski pošti poslani dokumenti elektronsko podpisujejo, pomeni, da ponudnikom takšne zahteve ni potrebno izpolniti. Enako velja tudi za vse ostale v razpisni dokumentaciji nepostavljene zahteve, razen seveda za tiste, katerih dolžnost izpolnjevanja ponudnikom nalaga veljavna zakonodaja. Zaradi nezapisa zahtev v zvezi varnim elektronskim poslovanjem v razpisno dokumentacijo slednja ni nejasna, oziroma nejasnosti vlagatelj ni uspel utemeljiti, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene.
- glede revizijskih navedb iz 9. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja so delno utemeljene. Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v razdelku 9.1 le-te, pod točko 5, postavil tudi naslednji "referenčni pogoj:
- opravljena pravna svetovanja za podjetja ali javni sektor v skupni vrednosti najmanj 10 mio SIT,
- opravljena svetovanja za vodenje ali organizacijo poslovanja v skupni vrednosti najmanj 5 mio SIT,
- opravljeno vsaj 1 projektno vodenje ali sistemska analiza vsaj enega informacijskega sistema za podjetja ali javni sektor,
- 3 leta poslovanja na področju pravnega in poslovnega svetovanja,
- 1 uspešno izveden postopek oddaje javnega naročila (izdelava razpisne dokumentacije in sodelovanje v postopku) v vrednosti nad 1 milijardo SIT,
- 3 uspešno izvedeni postopki oddaje javnega naročila (izdelava razpisne dokumentacije in sodelovanje v postopku) v angleškem jeziku in z objavo v TED,
- 3 uspešno izvedeni postopki oddaje javnega naročila (izdelava razpisne dokumentacije v angleškem jeziku in sodelovanje v pogajanjih v angleškem jeziku) v vrednosti nad 100 mio SIT,
- vsaj 1 uspešno izveden postopek oddaje javnega naročila gradnje (izdelava razpisne dokumentacije in sodelovanje v postopku) v vrednosti nad 500 mio SIT,
- vsaj 1 uspešno izveden postopek oddaje javnega naročila za blago (izdelava razpisne dokumentacije in sodelovanje v postopku) v vrednosti nad 150 mio SIT,
- vsaj 1 uspešno izveden postopek oddaje javnega naročila za storitve (izdelava razpisne dokumentacije in sodelovanje v postopku) v vrednosti nad 150 mio SIT,
- vsaj 1 uspešno izveden postopek oddaje javnega naročila (izdelava razpisne dokumentacije in sodelovanje v postopku) z okvirim sporazumom;
Ponudnik mora postavljene referenčne pogoje izpolnjevati kumulativno. Naročnik bo upošteval reference za obdobje zadnjih treh let od roka za oddajo ponudb. Naročnik bo vsako referenco za izpolnjevanje zgoraj navedenih pogojev štel zgolj enkrat.". Skladno z določili prvega odstavka 42.a člena ZJN-1 lahko naročnik za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pogoj v zgoraj opredeljeni vsebini ustvarja diferenciacijo med ponudniki, saj ponudnikom, ki ne izpolnjujejo v celoti vsej zgoraj navedenih zahtev, onemogoča uspešno sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ker naročnik obenem ni uspel izkazati, da je takšna diferenciacija potrebna in sorazmerna z vsebino in obsegom javnega naročila, pa gre obravnavni pogoj označiti za diskriminatornega. V zvezi z zapisanim gre ugotoviti, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ne navaja, v ostalih dokumentih v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila pa to počne le pavšalno in nepodkrepljeno, zakaj bo sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila priznal zgolj tistim ponudnikom, ki bodo v celoti izpolnili zgoraj navedeni pogoj, to je predložili reference po vseh v le-tem vsebovanih postavkah. Naročnik tako v postopku npr. ni uspel izkazati, da namerava v obdobju izvajanja predmetnega javnega naročila oddati javna naročila v obsegu, kot izhaja iz njegove zahteve po referencah, ravno tako pa tudi ne, da bo javna naročila oddajal prav po postopkih, v zvezi s uspešno izvedbo katerih zahteva reference. Podobno naročnik ni uspel pojasniti razlogov za svojo zahtevo po ločenih referencah za javna naročila, katerih predmet so bili bodisi blago, storitve ali gradnje, ravno tako pa ni uspel pojasniti, zakaj od ponudnikov zahteva prav izkaz treh let poslovanja na področju pravnega in poslovnega svetovanja (in zakaj npr. ni ustrezen ponudnik, ki ima več kot toliko izkušenj). V povzetku teh ugotovitev gre zaključiti, da naročnik ni uspel izkazati, da je obravnavani pogoj potreben in sorazmeren z vsebino in obsegom javnega naročila. V posledici navedenega gre šteti, da pogoj ni v skladu z 42.a členom ZJN-1, ker brez upoštevne utemeljitve diskriminira nekatere ponudnike, pa je tudi v nasprotju z načelom enakopravnosti med le-temi. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so tako utemeljene. Državna revizijska komisija pa, na podlagi pravila trditvenega in dokaznega bremena, kot neutemeljene zavrača revizijske navedbe iz obravnavane točke vlagateljevega revizijskega zahtevka, skladno s katerimi naj bi bila oddaja predmetnega javnega naročila prilagojena točno določenemu ponudniku; s tem povezane revizijske navedbe so namreč pavšalne in neobrazložene, vlagatelj pa zanje ni predložil relevantnih dokazov.
- glede revizijskih navedb iz 10. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene. Med pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti, podanimi v razdelku 9.1 razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je naročnik pod točko 4 zapisal tudi pogoj, da ponudnik prijavi vsaj 4 strokovnjake, ki so pri ponudniku redno zaposleni, "od tega morata imeti vsaj dva kadra nad 5 let delovnih izkušenj na pravnem področju, področju javnih naročil in področju informatike". Sledeč vlagatelju naj bi bil obravnavani del razpisne dokumentacije nejasen, saj naj ne bi bilo določeno, "ali lahko ponudnik izpolnjevanje tega pogoja izkazuje z dvema ali tremi kadri". Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je citirana zahteva razpisne dokumentacije nejasna. Glede na besedilo obravnavane zahteve namreč ni jasno, kateri del citiranega pogoja vlagatelj sploh napada, izpostaviti pa gre tudi, da vlagatelj ne pojasnjuje, kako naj bi pojasnitev zanj nejasne zahteve vplivala na njegov položaj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenih razlogov je potrebno v tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.
- glede revizijskih navedb iz 11. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, pod razdelkom "9.1 Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti", 6. točka, postavil zahtevo po tem, da so ponudniki registrirani za opravljanje dejavnosti 74110 Pravno svetovanje, 74130 Raziskovanje trga in javnega mnenja, 74140 Podjetniško in poslovno svetovanje ter 72100 Svetovanje o računalniških napravah ali 72600 Druge računalniške dejavnosti. Državna revizijska komisija uvodoma izpostavlja, da zahteva po registriranosti za opravljanje dejavnosti sodi med pogoje iz prvega odstavka 42. člena ZJN-1. Četrti odstavek 47. člena ZJN-1 med drugim določa, da se pri skupnih ponudbah izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona ugotavlja za vsakega izvajalca posamično. Iz navedenega izhaja, da se ne glede na to, da to v razpisni dokumentaciji ni bilo posebej določeno, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila v primeru oddaje skupne ponudbe od vsakega od ponudnikov v skupni ponudbi posebej zahteva, da v celoti izpolnjuje zgoraj navedeni pogoj, to je, da je registriran za opravljanje vsake od zgoraj navedenih dejavnosti. S strani vlagatelja zatrjevana nejasnost s tem povezanih določil razpisne dokumentacije torej ni podana. Iz določil v tem sklepu že citiranega prvega odstavka 42.a člena ZJN-1 dalje izhaja, da lahko naročnik za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da pogoj v zgoraj opredeljeni vsebini ustvarja diferenciacijo med ponudniki, saj ponudnikom, ki ne izpolnjujejo v celoti vsej zgoraj navedenih zahtev, onemogoča uspešno sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ob zapisanem pa je potrebno ugotoviti, da vlagatelj s svojimi revizijskimi navedbami ni uspel izkazati, da je takšna diferenciacija neupravičena. Kot je bilo v tem sklepu že navedeno, je odvetnikom in odvetniškim pisarnam, sledeč razpisni dokumentaciji in skladno z vlagateljevimi revizijskimi navedbami, dejansko onemogočeno, da bi sami uspešno oddali svojo ponudbo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ker vlagatelj niti z besedo ne pojasnjuje, zakaj bi bila takšna omejitev diskriminatorna, pa je potrebno, ob presoji revizijskega zahtevka v mejah, kot jih določa 19. člen ZRPJN, s tem povezane revizijske navedbe, na podlagi pravila trditvenega in dokaznega bremena, zavrniti kot neutemeljene.
- glede revizijskih navedb iz 12. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene. Vlagatelj najprej navaja, da je formula, po kateri se bodo ocenjevale ponudbe, nerazumno zapletena, kar naj bilo v nasprotju z načelom transparentne porabe javnih sredstev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je ta revizijska navedba pavšalna in neobrazložena, zato jo je potrebno, skladno s pravilom trditvenega in dokaznega bremena, zavrniti kot neutemeljeno. Vlagatelj navaja tudi, da v razpisni dokumentaciji ni pojasnjeno, na podlagi katerih kriterijev je naročnik določil ponderje, ki jih upošteva pri določanju števila točk, ki jih bo dobila posamična ponudba. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nobenega od predpisov s področja oddaje javnih naročil ne izhaja naročnikova dolžnost, da v razpisni dokumentaciji pojasnjuje, kako je določil težo posameznim merilom, oziroma kako je določil ponderje, ki jih bo upošteval pri ocenjevanju ponudb. Ker vlagatelj sicer ne navaja razlogov, zakaj naj ponderji ne bi bili ustrezni, je potrebno tudi s tem povezane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene.
- glede revizijskih navedb iz 13. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v tej točki svojega revizijskega zahtevka omenja zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, hkrati pa tudi v tem delu zahtevka zatrjuje neustreznost zahteve po registraciji za opravljanje dejavnosti. Glede prvega dela revizijskih navedb Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnik v odprtem postopku, skladno z določili 4. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, v primeru, če ocenjena vrednost javnega naročila presega znesek, določen z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije, dolžan zahtevati od ponudnikov, da zavarujejo izpolnitev svoje obveznosti z bančno garancijo ali ustreznim finančnim zavarovanjem pri zavarovalnicah. Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj ob tem tudi izrecno opredeljuje vsebino takšnih zavarovanj. V konkretnem primeru ocenjena vrednost javnega naročila presega vrednost, opredeljeno v 1. alineji tretjega odstavka 20. člena v času pričetka predmetnega postopka oddaje javnega naročila relevantnega Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 130/2003, 61/2005, 90/2005-ZFO-B), zato je bil naročnik od ponudnikov dolžan zahtevati, da zavarujejo izpolnitev svoje obveznosti z bančno garancijo ali ustreznim finančnim zavarovanjem pri zavarovalnicah. To je tudi storil, pri čemer je, skladno s tretjim odstavkom 2. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, v razpisni dokumentaciji opredelil tudi zahtevano vrsto finančnega zavarovanja, to je bančno garancijo. V zvezi z navedbo, da so odvetniki zavarovani za opravljanje svoje dejavnosti pri zavarovalnici, gre izpostaviti, da tovrstno zavarovanje poklicne odgovornosti ne izpolnjuje zahtev, kot jih za finančna zavarovanja, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnitev svoje obveznosti, vzpostavlja Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, zato finančnih zavarovanj po slednjem ne more nadomestiti. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja torej niso utemeljene. Do revizijskih navedb, s katerimi vlagatelj zatrjuje neustreznost zahteve po registraciji za opravljanje dejavnosti, se je Državna revizijska komisija v tem sklepu že opredelila, in sicer pri obravnavi 11. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka.
- glede revizijskih navedb iz 14. točke vlagateljevega revizijskega zahtevka
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila (pod razdelkom "9.1 Pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in sposobnosti", točka 4) med drugim postavil tudi zahtevo po tem, da vsi prijavljeni kadri ustrezajo pogojem, ki veljajo za zaposlitev uradnikov v državni upravi. Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil, kateri naj bi bili ti pogoji, je potrebno za potrebe njihove opredelitve izhajati iz veljavne zakonodaje ki ureja to področje, to je predvsem Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002, 110/2002, 2/2004, (10/2004 - popr.), 23/2005, 113/2005; v nadaljevanju: ZJU). Slednji v prvem odstavku 84. člena določa, da uradnik izvršuje javne naloge v nazivu. Iz prvega odstavka 86. člena ZJU v zvezi s tem izhaja, da so obvezni pogoji za imenovanje v naziv najmanj predpisana izobrazba, strokovni izpit ter aktivno znanje uradnega jezika. Drugi odstavek 88. člena ZJU k navedenim pogojem dodaja še naslednje pogoje: državljanstvo Republike Slovenije, pogoj, da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, ter pogoj, da oseba ni v kazenskem postopku zaradi takšnega kaznivega dejanja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da navedeni pogoji ustvarjajo diferenciacijo med ponudniki, saj ponudnike, ki jih deloma ali v celoti ne izpolnjujejo, onemogočajo pri sodelovanju v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ker naročnik obenem ni uspel utemeljiti, da je takšna diferenciacija utemeljena, pa gre zgoraj opredeljeni pogoj šteti za diskriminatoren. Tako gre ugotoviti, da je naročnik v sklepu, s katerim je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku, kot temeljni argument za postavitev obravnavanega pogoja navedel "občutljivost nadzora zračnega prometa in povečano možnost incidentov". Državna revizijska komisija izpostavlja, da naročnik s predmetnim javnim naročilom (sledeč razpisni dokumentaciji) ne oddaja storitev "nadzora zračnega prometa", temveč storitve pravnega in poslovnega svetovanja. Državna revizijska komisija izpostavlja tudi, da se je naročnik predmetno javno naročilo odločil oddati po odprtem postopku, kar nikakor ni skladno z zatrjevano "občutljivostjo nadzora zračnega prometa in povečano možnostjo incidentov"; v kolikor je menil, da je predmet javnega naročila z varnostnega ali drugih podobnih vidikov občutljiv, bi moral naročnik predmetno naročilo oddati po temu ustreznem postopku, ali pa zagotoviti izvedbo storitev, ki so predmet javnega naročila, s svojimi lastnimi viri. Kot slednje je potrebno izpostaviti, da naročnikova zahteva po tem, da "vsi prijavljeni kadri ustrezajo pogojem, ki veljajo za zaposlitev uradnikov v državni upravi", sledeč veljavni zakonodaji, vsebuje skupek pogojev, ki jih naročnik posamično ne utemeljuje. Tako gre zgolj primeroma navesti, da naročnik ne pojasnjuje, kako je s predmetom javnega naročila povezana iz zgoraj citiranih določil ZJU izhajajoča zahteva po tem, da imajo vsi prijavljeni kadri opravljene strokovne izpite (tudi slednji so namreč pogoj za imenovanje v naziv, v katerem uradniki izvršujejo javne naloge). V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da je naročnikova zahteva po tem, da "vsi prijavljeni kadri ustrezajo pogojem, ki veljajo za zaposlitev uradnikov v državni upravi", v neskladju z načeloma enakopravnosti ponudnikov ter zagotavljanja konkurence med le-temi, zaradi svoje diskiminatornosti na podlagi osebnih okoliščin pa tudi v neskladju s svoboščino prostega pretoka delovne sile, kot jo opredeljuje Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list EU, št. C 340, z dne 10.11.1997). S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej utemeljene.
V povzetku zgoraj navedenega gre ugotoviti, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom izkazal neskladnost nekaterih delov razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil ter svoboščino prostega pretoka delovne sile. Iz navedenega razloga je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila, in sicer tako, da je razveljavila razpisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila "pravno in poslovno svetovanje" in javni razpis, objavljen v Uradnem listu RS, št. 120-121, z dne 30.12.2005, pod številko objave Ob-36721/05, v naslednjih delih:
- kjer je določen rok za oddajo ponudb,
- kjer je v okviru predmeta javnega naročila opredeljeno "reševanje sporov v zvezi z javnimi naročili" (le v okviru razpisne dokumentacije),
- kjer je opredeljen "referenčni pogoj",
- kjer je v okviru "kadrovskega pogoja" postavljena zahteva, da morajo vsi prijavljeni kadri ustrezati pogojem, ki veljajo za zaposlitev uradnikov v državni upravi.

Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu predlogu za razveljavitev celotnega predmetnega postopka oddaje javnega naročila, saj je mogoče ugotovljene nepravilnosti sanirati že na zgoraj opredeljeni način.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo revizijskega zahtevka,
- v višini 2% od prej navedene vrednosti, za materialne stroške,
- v višini 100.000,00 SIT, za takso za zahtevek.

Ker je z zahtevkom za revizijo delno uspel, Državna revizijska komisija vlagatelju, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznava potrebne stroške, v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, nastale s plačilom takse za revizijski postopek.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava na podlagi Odvetniške tarife priglašenih stroškov sestave revizijskega zahtevka ter materialnih stroškov, saj vlagatelj v predmetnem postopku ni izkazal zastopanja po osebi, upravičeni do izplačila nagrade za zastopanje.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Iz določil četrtega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, vlagatelj zahtevka za revizijo na pisno zahtevo naročniku povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Naročnik je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške:
- v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za pripravo zahteve za dopolnitev vloge,
- v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za pripravo sklepa o zavrnitvi revizijskega zahtevka,
- v višini 2% od zgoraj navedenih vrednosti, za materialne stroške.

Navkljub temu, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel v celoti, Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, naročniku ne priznava priglašenih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, saj le-teh ne ocenjuje za potrebne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 23.03.2006

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetniška družba Čeferin, o.p., d.n.o., Taborska cesta 13, Grosuplje,
- Odvetniška družba Gregorovič- Pungartnik, o.p., d.n.o., Cesta Valentina Orožna 8, šentjur,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.