018-087/2006 Mestna občina Kranj

Številka: 018-87/2006-35-828

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika dr. Aleksija Mužina kot predsednika senata ter članov Jožefa Kocuvana in Vesne Cukrov kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "nakup prostorov za Osrednjo knjižnico Kranj" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga vložili ponudniki IC DOM d.o.o., Nazorjeva ulica 1, Kranj, PRIMORJE d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina in GLOBUS TRGOVINA d.o.o., Dunajska cesta 158, Ljubljana, ki jih zastopa Hočevar - Mokorel, Odvetniška družba o. p., Nazorjeva ulica 1, Kranj (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika MESTNA OBČINA KRANJ, Slovenski trg 1, Kranj (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 17.3.2006, soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 30.06.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za "nakup prostorov za Osrednjo knjižnico Kranj". Za predmetno javno naročilo je naročnik objavil javni razpis po odprtem postopku v Uradnem listu RS, št. 89/05, z dne 07.10.2005, pod številko objave Ob-26804/05, ter v Uradnem listu Evropske unije, z dne 04.10.2005, pod številko objave 2005/S 191-188150. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 07.11.2005, je razvidno, da je naročnik prejel dve ponudbi.

Naročnik je dne 15.11.2005 izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št.: 67-0007/2005-47/11, iz katerega je razvidno, da je predmetno javno naročilo oddal vlagatelju. V citiranem obvestilu o oddaji javnega naročila je naročnik zapisal, da ponudba drugega ponudnika - SAVA d.d., škofjeloška 6, Kranj ni bila pravilna, saj ni bila v skladu z zahtevo razpisne dokumentacije, zato jo je izločil iz nadaljnje obravnave. SAVA d.d., Kranj je dne 02.12.2005 vložila zahtevek za revizijo, ki mu je Državna revizijska komisija ugodila tako, da je razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v obvestilu o oddaji javnega naročila, št.: 67-0007/2005-47/11, z dne 15.11.2005.

Naročnik je v skladu z navedeno odločitvijo Državne revizijske komisije dne 27.01.2006 izdal obvestilo, št.: 67-0007/2005-47/11, s katerim je obe ponudbi zavrnil kot nepravilni. Vlagatelj je dne 03.02.2006 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki mu jo je naročnik posredoval dne 07.02.2006.

Vlagatelj je dne 21.02.2006 zoper naročnikovo obvestilo št.: 67-0007/2005-47/11, z dne 27.01.2006, vložil zahtevek za revizijo zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). V obrazložitvi zahtevka vlagatelj navaja, da je nepravilna navedba, da ni izpolnil enega izmed pogojev, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, obrazcu št. 5, točki 1.7, ker ni predložil dokazila o lastništvu nepremičnine (prostorov / objekta) za ponujene prostore v poslovnem objektu Globus ter da ni izpolnil enega izmed pogojev za priznanje sposobnosti, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, obrazcu št. 5, točki 1.7, ker ni predložil dokazila, da je ponujena nepremična prosta vseh bremen. Naročnik se je v tej navedbi skliceval na neutemeljene in nepravilne razloge in stališča, ki jih je v sklepu št.: 018-417/05-35-79, z dne 05.01.2006, navedla Državna revizijska komisija, ker bi po njenem stališču lahko ponudil naročniku prostore v posameznih etažah poslovne stavbe Globus le v primeru, če bi za te prostore imel v zemljiški knjigi vzpostavljeno etažno lastnino ali pa bi imel vložen predlog za vzpostavitev etažne lastnine na teh prostorih, kar bi dokazal s potrdilom zemljiške knjige s celotno pripadajočo dokumentaciji, kot je to v obrazcu št. 5, točki 1.7 razpisne dokumentacije izrecno določil naročnik. Takšno stališče je nepravilno, ker je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da je predmet javnega naročila nakup prostorov, v obrazcu št. 5, točki 1.7 - dokazilo o lastništvu nepremičnine (prostorov / objekta), je kot pogoj določil: bremen prosta nepremičnina (prostori / objekt / lokacija) in kot dokazilo: zemljiškoknjižni izpisek za predmetno nepremičnino, ki jo ponuja ponudnik na tem javnem razpisu, iz katerega bo razvidno, da je predmetna nepremičnina prosta bremen, oziroma potrdilo zemljiške knjige s celotno dokumentacijo, ki dokazuje, da je ponudnik lastnik bremen proste nepremičnine na tem javnem razpisu. Iz navedenih delov razpisne dokumentacije ne izhaja, da je naročnik od ponudnika prostorov zahteval, da predloži zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega bo razvidno, da je lastnik prostorov, ki jih ponuja za potrebe Osrednje knjižnice v Kranju. Naročnik je zahteval od ponudnikov, da predložijo zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega bo razvidno, da je ponudnik lastnik nepremičnine, v kateri se že ali pa se šele bodo nahajali prostori, ki jih je ponudnik ponujal za potrebe Osrednje knjižnice v Kranju, ki so predmet javnega naročila. Naročnik ni zahteval, da morajo ponudniki predložiti kot dokazilo zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da so ponudniki lastniki fizično določenih prostorov, saj bi to pomenilo, da morajo biti ti prostori tudi vpisani v zemljiški knjigi. To pa omogoča le inštitut etažne lastnine. Naročnik je več kot jasno zapisal, da se lahko ponudijo tudi prostori, ki bodo šele zgrajeni, adaptirani, rekonstruirani. Naročnik je v dodatni obrazložitvi obvestila o oddaji naročila, z dne 07.02.2006, zapisal, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da ponudniki predložijo dokazila o vzpostavitvi etažne lastnine na ponujenem objektu, temveč zgolj dokazilo o lastništvu nepremičnine. Tudi iz obrazca št. 18 - Pogodba ne izhaja zahteva po predložitvi zemljiškoknjižnega izpiska, iz katerega bi bilo razvidno, da je lastnik ponujenih prostorov v poslovni stavbi Globus. Vlagatelj izpostavlja, da je pogoj iz točke 1.7 obrazca št. 5 pogoj za priznanje sposobnosti ponudnika iz 5. točke četrtega odstavka 42. člena ZJN-1, ki je v izključni domeni naročnika, kar velja tudi za določitev njegovega dokazovanja (5. točka petega odstavka 42. člena ZJN-1). Netočna je tudi navedba, da vlagatelj ni predložil takšne dokumentacije, iz katere bi bilo razvidno, da so ponujeni prostori fizično odmerjeni in da predstavljajo 39/100 idealnega deleža nepremičnine - poslovne stavbe Globus na parc. št. 300 k.o. Kranj, saj je predložil izjave vseh ostalih solastnikov, da ne uveljavljajo predkupne pravice na 39/100 solastninskem deležu, ki v naravi predstavljajo poslovne prostore v posameznih etažah v skupni izmeri 4.673,50 m2, ki jih ponuja v odkup. Iz vsega navedenega izhaja, da je vlagatelj oddal pravilno ponudbo. Vlagatelj tudi izpostavlja, da je solastnina oblika lastnine - gre za pravno oblast več oseb na isti nerazdelni stvari. Vsak solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim idealnim deležem. Zato sta v tem smislu fizično razdeljena solastnina in etažna lastnina pravno in življenjsko povsem enakovredni obliki lastnine.

Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je ponudil bremen prosto nepremičnino. Družba Globus Trgovina d.o.o. ima na nepremičnini parc. št. 300 k.o. Kranj dva solastninska deleža in sicer enega v višini 45/100, ki je obremenjen s hipoteko in enega v višini 39/100, ki je bremen prost. V skladu z določili Zakona o zemljiški knjigi je lahko hipoteka vknjižena le na celotnem solastninskem deležu in ne le na delu solastninskega deleža, kar pomeni, da je nemogoče razlagati, da je del 45/100 solastninskega deleža (to je do 39/100) bremen prost in da je s hipoteko obremenjen le 6/100 od 45/100 in preostali 39/100 solastninski delež, ki v naravi zajema ponujene prostore. Zato je tudi iz tega pravnega pravila mogoče zaključiti, da je obremenjen le 45/100 solastninski delež, ki pa v naravi ne zajema ponujenih prostorov.

Vlagatelj navaja, da je v celoti izpolnil v razpisni dokumentaciji določen pogoj glede plačilnih pogojev, čeprav njegov račun za leto 2006 zapade v plačilo šele v februarju 2007. Po mnenju vlagatelja zapadlost računa ni izločilni pogoj naročnika in zaradi tega vlagateljeva ponudba ni nepravilna v smislu razpisne dokumentacije in določil ZJN-1 ter na njegovi osnovi izdanega Pravilnika o ugotovitvi, kdaj se šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo. Ponudba vlagatelja tudi ni nepravilna zaradi tega, ker na priloženem tlorisu 3. nadstropja objekta Globus, na katerem je navedeno, da ima javno parkirišče 100 parkirnih mest, le-ta niso označena tako, da bi bilo mogoče ugotoviti njihovo dejansko število. Vlagatelj izpostavlja, da parkirišča niso predmet javnega naročila in da je s tem v zvezi naročnik zahteval le to, da mora biti v objektu ali v neposredni bližini 100 parkirnih mest, kar je v ponudbi vlagatelja vsekakor zagotovljeno. Četudi parkirna mesta niso označena na tlorisu tako, da jih je mogoče prešteti, pa to še ne pomeni, da njihovega števila na samem objektu kot tudi v neposredni okolici objekta ni mogoče ugotoviti. V kolikor bi naročnik menil, da je v tem delu ponudba vlagatelja nejasna, bi lahko zahteval njeno dodatno pojasnitev v skladu z določili 54. člena ZJN-1.

Glede na vse navedeno vlagatelj ocenjuje, da je njegova ponudba pravilna, primerna in sprejemljiva ter predlaga, da naročnik njegovemu zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi svojo odločitev, vsebovano v obvestilu, št.: 67-0007/2005-47/11, z dne 27.01.2006 in sicer v tistem delu, v katerem je bila kot nepravilna zavrnjena ponudba vlagatelja ter da v nadaljevanju izda odločitev, s katero bo predmetno javno naročilo oddal vlagatelju. Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo v 15 dneh od izdaje odločbe o zahtevku za revizijo in sicer povračilo plačane takse v višini 200.000,00 SIT in odvetniške stroške v višini 3000 točk po odvetniški tarifi, povečano za 20 % DDV.

Naročnik je dne 01.03.2006 sprejel sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega ter posledično zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je že v obvestilu, z dne 27.01.2006, ter v dodatno obrazloženem obvestilu, z dne 07.02.2006, pojasnil razloge za svojo odločitev, pri čemer se sklicuje na razloge Državne revizijske komisije iz sklepa št.: 018-417/05-35-79, z dne 05.01.2006. Naročnik navaja, da bo v nadaljevanju postopka oziroma po pravnomočno zaključenem postopku nadaljeval s postopkom v skladu z napotki Državne revizijske komisije in sicer s postopkom s pogajanji (20. člen ZJN-1), v katerem bo pozval oba ponudnika, v skladu z načelom enakopravnosti med ponudnikoma, da sodelujeta v postopku, nakar bo ponovno odločal.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.03.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj je dne 13.03.2006 vložil dopolnitev zahtevka za revizijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 08.03.2006, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju tega sklepa.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da nakup nepremičnin ni predmet javnega naročanja ter bi zato zgolj prenos lastninske pravice na že zgrajeni nepremičnine ne bil predmet ZJN-1, da pa predmeta konkretnega javnega naročila, glede na njegov opis v razpisni dokumentaciji (nakup/izvedba po naročnikovih navodilih, vključno z gradbenimi deli) ni mogoče izključiti iz pravil javnega naročanja po drugi alinei 94. člena ZJN-1 ("nakup ali najem, â?? zgrajenih stavb â??").

V razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, je naročnik v 6. točki določil dokazila, na podlagi katerih se šteje ponudba za pravilno ter v podtočki 7. navedel "obrazec št. 5 - dokazila o sposobnosti ponudnika". Naročnik je navedel, da "ponudba, ki ne bo vsebovala vseh zgoraj navedenih obrazcev izjav in dokumentov bo, kot nepravilna, izločena iz nadaljnje obravnave â??..".
Dokazila o sposobnosti ponudnika je naročnik določil v obrazcu št. 5 v skladu z 42. členom ZJN-1. V točki 1.7 je naročnik določil dokazila o lastništvu (poudarila Državna revizijska komisija) nepremičnine (prostorov / objekta) naslednje:
"Pogoj:
Bremen prosta nepremičnina (prostori / objekt / lokacija)
Dokazilo:
- zemljiško-knjižni izpisek za predmetno nepremičnino, ki jo ponuja ponudnik na tem javnem razpisu, iz katerega bo razvidno, da je predmetna nepremičnina prosta bremen,
oziroma
- potrdilo zemljiške knjige s celotno dokumentacijo, ki dokazuje, da je ponudnik lastnik
bremen proste nepremičnine, ki jo ponuja na tem javnem razpisu.
Ne glede na to, kateri od navedenih dokumentov predloži ponudnik, mora dokument odražati aktualno stanje ne glede na starost, v nobenem primeru pa ne sme biti starejši od enega meseca pred dnevom objave razpisa;
Ponudbi se priloži original ali kopija potrdila.".

Naročnik je, kot je uvodoma navedel v obrazcu št. 5, dokazilo o lastništvu nepremičnine določil kot obvezno dokazilo za izpolnjevanje pogoja za priznanje sposobnosti ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Sicer pa takšna zahteva lahko predstavlja avtonomno zahtevo naročnika v razpisni dokumentaciji, ki mora biti izpolnjena na način, določen v razpisni dokumentaciji, da je ponudba pravilna. Da je naročnik od ponudnikov zahteval, da predložijo zemljiškoknjižni izpisek iz katerega bo razvidno, da je ponudnik lastnik nepremičnine, â??, ki so predmet javnega naročila, pa izhaja tudi iz vlagateljevega zahtevka za revizijo (str. 4 spodaj).

Vlagatelj je glede na razpisne pogoje za predmetno javno naročilo ponudil v nakup naslednje:
"Neopremljene adaptirane prostore v poslovni stavbi Globus, ki v naravi predstavljajo poslovne prostore v 1. nadstropju v izmeri 2.394,05 m2, v 2. nadstropju 1.968,75 m2 v celoti, ter poslovne prostor - delno v kleti v izmeri 284,75 m2, pritličju v izmeri 25,95 m2 in 3. nadstropju, kar skupno predstavlja 4.673,50 m2, od katerih je uporabnih površin 4.047 m2, komunikacij in pomožnih prostorov pa 626,50 m2, skladno z idejno zasnovo projekta, ki jo je izdelala družba Stvar projektiranje d.o.o. iz Ljubljane in je priložena ponudbi, na lokaciji: Koroška cesta 4 v Kranju, parc.št. 300, vpisana v vl.št. 2093 k.o. Kranj v skupni izmeri , kot jo zahteva naročnik, to je 4.666 m2 oziroma 4.673,50 m2 bruto površin.".

Vlagatelj je kot obvezno dokazilo o lastništvu ponujene nepremičnine, ki ga je naročnik zahteval v obrazcu št. 5, točki 1.7, ponudbi priložil Redni izpisek iz Zemljiške knjige, izdan dne 04.11.2005, iz katerega je za nepremičnino parc. št. 300 k.o. Kranj iz podatkov o lastnikih (list B) razvidno, da je
- Globus trgovina d.o.o., Ključavničarska 4, Ljubljana, lastnik deleža: 53/100
- Globus trgovina, podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve d.o.o., Dunajska cesta 158, Ljubljana, lastnik deleža: 31/100.

Iz Rednega izpiska iz Zemljiške knjige, z dne 04.11.2005, je torej razvidno, da je Globus trgovina d.o.o., Ljubljana, kot partner v skupini, solastnik poslovne stavbe Globus, parc. št. 300 k.o. Kranj in sicer idealnega deleža 84/100. Vlagatelj pa svoji ponudbi ni predložil dokazila, iz katerega bi bilo razvidno, da je lastnik ponujenih prostorov v poslovni stavbi Globus, ki se nahajajo delno v kleti, pritličju, 1., 2. in 3. nadstropju v skupni površini 4.666 m2 oziroma 4.673,50 m2 bruto površin. Vlagatelj namreč ni predložil zemljiško-knjižnega izpiska za ponujeno nepremičnino, kot je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, iz katerega bi bilo razvidno, da je lastnik prostorov, ki jih je ponudil v svoji ponudbi. Vlagatelj tudi ni predložil potrdila zemljiške knjige s celotno dokumentacijo, ki bi dokazovalo, da je lastnik določenih prostorov v poslovni stavbi Globus v smislu zahtev razpisne dokumentacije. Vlagatelj je torej ponudil le idealni del nepremičnine parc. št. 300 k.o. Kranj, na kateri stoji poslovni objekt Globus, ne pa konkretno (etažno) lastnino v tem objektu. Iz Rednega izpiska iz Zemljiške knjige, z dne 04.11.2005, ne izhaja, da bi bila izvedena delitev etažne lastnine. Ker na poslovnem objektu Globus ni pravno urejena etažna lastnina in je lastnina objekta pravno še vedno razdeljena v idealnih deležih na posamezne solastnike, je nepravilna navedba, da je vlagatelj lastnik ponujenih prostorov (v smislu deleža 1/1). Prav tako je nepravilna navedba vlagatelja, da iz predloženih dokumentov izhaja, da ponuja solastnino na nepremičnini, katera je fizično odmerjena na poslovne prostore v prvem in drugem nadstropju v celoti ter na poslovne prostore v kleti (del) in pritličju (del) ter tretjem nadstropju ter je glede na to mnenja, da ne ponuja idealnega deleža temveč deljeno posest na predmetni nepremičnini in zato izpolnjuje pogoje iz razpisne dokumentacije, saj zgolj delitev posesti pomeni, da zahtevani pogoj ni izpolnjen. Iz Rednega izpiska iz Zemljiške knjige, z dne 04.11.2005, je namreč razvidna zgolj solastninska pravica vlagatelja na objektu Globus v idealnem deležu 84/100. Vlagatelj pa v svoji ponudbi ni predložil dokazila, da je nepremičnina fizično odmerjena na posamezne prostore, katerih lastnik bi bil vlagatelj oziroma partner v skupini Globus trgovina d.o.o., Ljubljana.

Državna revizijska komisija je na podlagi 21. člena ZRPJN dne 17.3.2006 tudi vpogledala v elektronsko zemljiško knjigo, v kateri je med drugim zapisano:
"Podatki o lastnikih:
1/1 Globus trgovina d.o.o. V 1589202 Ključavničarska 4, 1000 Ljubljana - dostava 8/100
â??
6/1 Globus trgovina, podjetje za trgovino,
proizvodnjo in storitve d.o.o. V 1589202 Dunajska cesta 158, 1000 Ljubljana - dostava 31/100
7/1 Globus trgovina d.o.o. V 1589202 Ključavničarska 4, 1000 Ljubljana - dostava 45/100
â??"

Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da v tej zvezi ni razvidno, da bi bili vloženi, pa še ne izvedeni, nobeni (drugi) predlogi za vpis lastninske pravice.

Vlagatelj bi lahko, skladno z razpisno dokumentacijo, naročniku ponudil bodisi nepremičnino (kot izhaja iz točke 1.7. razpisne dokumentacije), ki jo ima v lasti 1/1 v primeru etažne lastnine, pa če bi za te prostore izkazoval lastninsko pravico oziroma bi imel v zemljiški knjigi vložen predlog za vpis lastninske pravice ali vzpostavitev etažne lastnine na teh prostorih, kar bi dokazal s potrdilom zemljiške knjige s celotno pripadajočo dokumentacijo, kot je to v obrazcu št. 5, točki 1.7 razpisne dokumentacije izrecno določil naročnik.

Glede trditev o predloženih oziroma dopustnosti predložitve zemljiškoknjižnih dovolil pa Državna revizijska komisija poudarja, da le-ta predstavljajo očitno podlago za "potrdilo zemljiške knjige s celotno dokumentacijo, ki dokazuje, da je ponudnik lastnik bremen proste nepremičnine, ki jo ponuja na tem javnem razpisu." (kot je dokazilo poimenoval sam naročnik v razpisni dokumentaciji), česar pa v navedem postopku ni bilo izkazano. Državna revizijska komisija v tej zvezi zgolj opozarja, da je naročnik "vlagateljeva" zemljiškoknjižna dovolila (npr. soglasja in izjave za EURO FOTO d.o.o., z dne 12.12.2006, za osebo J.W.J, z dne 12.12.2005, za osebo J.W.I, z dne 12.12.2005, McDonald`s, Engrotuš d.o.o., z dne 16.12.2006) predložil šele v revizijskem postopku, ki se je vodil pod opravilno številko 018-417/05, in jih torej vlagatelj v ponudbi sploh ni predložil.

Glede na zgoraj navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni izpolnil enega izmed pogojev, ki jih je naročnik določil v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, obrazcu št 5, točki 1.7, ker ni predložil dokazila o lastništvu nepremičnine (prostorov / objekta) za ponujene prostore v poslovnem objektu Globus. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe, v 6. točki določil, da bo kot nepravilno izločil ponudbo iz nadaljnje obravnave, če ne bo vsebovala dokazil iz obrazca št. 5 - dokazila o sposobnosti ponudnika. Ponudba je namreč v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1 pravilna, če je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ker torej vlagatelj ni izpolnil enega izmed v razpisni dokumentaciji zahtevanih pogojev, je potrebno ugotoviti, da njegova ponudba ni pravilna. Glede na navedeno je vlagateljeva revizijska navedba neutemeljena.

Končno želi Državna revizijska komisija poudariti, da je v revizijskem postopku presojala pravilnost ponudbe z vidika razpisne dokumentacije, kot pravilnost ponudbe definira 13. točke 3. člena ZJN-1, zato bi bilo ugotavljanje morebitnih dejstev, kot so npr. obstoj sporazuma solastnikov o načinu rabe, ki izhaja iz dolgotrajnega dejanskega načina rabe oziroma kakršenkoli (drug) obstoj dejanskih lastnosti nepremičnine, za ponudbo, ki ni pravilna (glede na zahteve razpisne dokumentacije), nezakonito. Prav tako ne more biti vprašanje pravilnosti ponudbe, glede na zahteve razpisne dokumentacije, odvisno od vprašanja razmerja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Sicer pa je bila vsebina razpisne dokumentacije predmet dopustnega izpodbijanja do trenutka oddaje ponudb (arg. petega odstavka 12. člena ZRPJN).

Vlagatelj je, kot je bilo predhodno ugotovljeno, svoji ponudbi priložil Redni izpisek iz Zemljiške knjige, z dne 04.11.2005, iz katerega je razvidno, da je Globus trgovina d.o.o., Ljubljana, kot partner v skupni ponudbi, solastnik poslovne stavbe Globus, parc. št. 300 k.o. Kranj in sicer idealnega deleža 84/100. Iz navedenega zemljiško-knjižnega izpiska pa je tudi razvidno, da sta na nepremičnini parc.št. 300 Kranj vpisani dve plombi in sicer: plomba št. 6725/2005 - vknjižba pridobitve hipoteke in plomba 6726/2005 - vknjižba prenehanja hipoteke, izbris zaznambe izvršljivosti terjatve. Na podlagi zemljiško-knjižnega predloga je bila izvedena delitev idealnega deleža parc. št. 300 k.o. Kranj tako, da se je idealni delež do 53/100 last Globus trgovina d.o.o., Ključavničarska 4, Ljubljana, razdelil na idealni delež do 45/100 in na idealni delež do 8/100, ki se je združil z idealnim deležem do 31/100 last Globus trgovina, podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve d.o.o., Dunajska cesta 158, Ljubljana v idealni delež do 39/100. Iz priložene dokumentacije je razvidno, da je bila na parc.št. 300 k.o. Kranj, last družbe Globus trgovina d.o.o., Ljubljana plombirana ustanovitev (nove) hipoteke na 45/100 idealnega deleža nepremičnine v korist Banke Celje d.d., Celje ter hkrati plombiran izbris hipoteke za znesek 4.000.000,00 EUR, vpisane pri idealnem deležu nepremičnine 84/100. Glede na navedeno dejstvo je v Zemljiški knjigi knjižena hipoteka pri parc. št. 300 k.o. Kranj pri partnerju v skupni ponudbi Globus trgovina d.o.o., Ljubljana na solastnem idealnem deležu nepremičnine 45/100 v korist Banke Celje d.d., Celje, kar izhaja tudi iz vpogleda Državne revizijske komisije (na podlagi 21. člena ZRPJN) v elektronsko zemljiško knjigo, z dne 17.3.2006, v kateri je med drugim vpisano: "6725/2005 03.11.2005 vknjižba Na podlagi notarsko overjene Pogodbe o ustanovitvi maksimalne hipoteke št. 142/2005 z dne 26.10.2005 in na podlagi 186. člena Zakona o zemljiški knjigi se pri 45/100 idealnem deležu Globus trgovine d.o.o. vknjiži maksimalna hipoteka v zavarovanje terjatev do najvišjega zneska 9,800.000,00 EUR (z besedo: Devetmiljonovosemstotisoč 00/100 EUR), v korist imetnika: Banka Celje d.d., Vodnikova 2, Celje, mat. št. 5026121.".

Na nepremičnini ni, kot je bilo predhodno ugotovljeno, pravno urejena (etažna) lastnina in je lastnina objekta pravno še vedno razdeljena v idealnih deležih na posamezne solastnike, pri čemer je vlagatelj solastnik idealnega deleža 84/100, ki je tudi predmet njegove ponudbe. Ker je torej vlagatelj ponudil naročniku v nakup prostore v skupni izmeri 4.666 m2 oziroma 4.673,50 m2 bruto površin, ki so sestavni del nepremičnine, katere solastnik je 84/100 idealnega deleža te nepremičnine, vlagatelj oziroma partner v skupini Globus trgovina d.o.o., Ljubljana, je potrebno zaključiti, da ta nepremičnina ni bremen prosta, saj je iz zemljiško-knjižnega izpisa razvidno, da je s hipoteko obremenjen solastnina pri deležu 45/100. Ponudba vlagatelja je tako tudi iz tega razloga nepravilna.

Tudi navedba vlagatelja, da je v celoti izpolnil v razpisni dokumentaciji določen pogoj glede plačilnih pogojev, ni pravilna. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, 16. točki navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe "Vrednost ponudbe", med drugim zapisal: "Naročnik bo poravnal celotno kupnino za prostore z delnimi plačili, predvidoma na način, ki je naveden v tej razpisni dokumentaciji. Naročnik bo v letu 2005 zagotovil za nakup nepremičnine največ do 150 mio SIT â??.. V letu 2006 bo naročnik zagotovil sredstva v višini največ do 667 mio SIT, vendar ne manj kot 253 mio SIT. V letu 2006 je predvideno delno plačilo v več obrokih, ki morajo skupaj predstavljati najmanj 253 mio SIT in največ 667 mio SIT. Izbrani ponudnik bi predvidoma lahko izstavil delne račune v času od 15. februarja 2006 do 15. novembra 2006. Preostala sredstva bo naročnik zagotovil do končnega poplačila kupnine v letu 2007 oziroma skladno s ponudbo ponudnika. Pri pripravi ponudbe morajo ponudniki upoštevati, da mora biti v letu 2007 vsota vseh plačil najmanj 228 mio SIT. Izbrani ponudnik bi predvidoma lahko izstavil končni račun v mesecu februarju 2007 oziroma po dokončnem prevzemu prostorov s strani naročnika, to je najpozneje v začetku meseca julija 2007. Ponudniki morajo pri pripravi ponudbe upoštevati navedbe zneskov, ki so določeni za najmanjše plačilo v posameznem letu, saj se nakup prostorov sofinancira iz sredstev proračuna Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo. Navedeni plačilni pogoji se lahko spremenijo, glede na ponujene plačilne pogoje, ki jih bo izbrani ponudnik ponudil v svoji ponudbi, vendar ob upoštevanju višine sredstev, ki jih naročnik lahko zagotovi v posameznih letih. Rok plačila posameznega delnega računa za plačilo kupnine je najmanj 60 brezobrestnih dni od uradnega datuma prejema delnega računa oziroma končnega računa. Izjema je prvi račun, kjer znaša rok plačila 30 brezobrestnih dni od uradnega datuma prejema delnega računa.Končni račun bo izbrani ponudnik lahko izstavil šele po uspešno opravljenem tehničnem prevzemu prostorov objekta, ki je predviden za mesec januar 2007, vendar ne pozneje kot do 30. aprila 2007â??..".

Iz razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe je razvidno, da je naročnik glede plačilnih pogojev zlasti poudaril, da morajo plačila v letu 2006 skupaj predstavljati najmanj 253 mio SIT. Naročnik je tudi v odgovoru na vprašanja potencialnih ponudnikov, dne 21.10.2005, med drugim pojasnil: "Višina plačil, ki naj bi zapadla v plačilo leta 2006, ne sme biti nižja od 253 mio SIT, saj je to višino potrebno doseči zaradi sofinanciranja s strani Ministrstva za kulturo, prav tako pa naj plačila ne bi presegala 667 mio SIT, kolikor je predvidenih sredstev za leto 2006 â??. ".

Naročnik je v razpisni dokumentaciji plačilne pogoje vključil v OBRAZEC št. 1 - Ponudbo, pod točko IV., torej med obvezne ponudbene dokumente, kot izhaja iz točk 3. in 6. razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe. V navodilih ponudnikom za izdelavo ponudbe je naročnik v točki 3. "Navedba vseh dokumentov za veljavnost ponudbe" zapisal naslednje: "Ponudba se bo štela za pravilno, če ponudnik do predpisanega roka za oddajo ponudbe predloži ponudbo, ki vsebuje vse zahtevane obrazce, izjave in dokumente, in sicer zložene v vrstnem redu, ki je naveden v točki 6. teh navodilâ??. Ponudniki naj pri pripravi ponudbe in izpolnjevanju obrazcev upoštevajo navodila, ki so navedena na posameznem obrazcu. Dokumenti, ki dokazujejo sposobnost ponudnika, morajo ustrezati zahtevam iz te razpisne dokumentacijeâ??..". V točki 6. "Vsebina ponudbe", kjer je naveden tudi OBRAZEC št.1 - Ponudba, je naročnik določil, da bo pravilna tista ponudba, ki bo vsebovala v tej točki navedene dokumente. Iz navedenega torej sledi, da so v razpisni dokumentaciji zahtevani plačilni pogoji, izpolnjeni v skladu z zahtevami naročnika, sestavni del dokumentacije, ki je pogoj, da se ponudba šteje za pravilno.

Ob vpogledu v ponudbo vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je le-ta ponudil naslednje plačilne pogoje: 1. obrok plačila v mesecu novembru 2005, v višini 145.000.000,00 SIT - račun se izstavi po podpisu pogodbe z rokom plačila 30 dni (brezobrestno) po uradnem datumu prejema računa; 2. obrok plačila v mesecu novembru 2006, v višini 253.000.000,00 SIT - račun se izstavi z rokom plačila 90 dni (brezobrestno) po uradnem datumu prejema računa; 3. obrok plačila v mesecu novembru 2007, v višini 228.000.000,00 SIT - račun se izstavi z rokom plačila 90 dni (brezobrestno) po uradnem datumu prejema računa; zadnji obrok plačila - končni račun izstavljen v mesecu juliju 2007, v višini 853.573.685,70 SIT - račun se izstavi po dokončnem prevzemu prostorov s strani naročnika z rokom plačila 120 dni (brezobrestno) po uradnem datumu prejema računa.

Vlagatelj je pri ponudbi plačilnih pogojev izpolnil zahtevo naročnika glede višine plačila v letu 2005, ni pa sledil naročnikovi zahtevi glede višine plačil v letu 2006, ker bi navedeni znesek zapadel v plačilo šele v mesecu februarju 2007. Naročnik je namreč v razpisni dokumentaciji jasno navedel, da morajo plačila v letu 2006 predstavljati najmanj 253 mio SIT, kar pomeni, da višina plačil, zapadlih v letu 2006, ne sme biti nižja od 253 mio SIT. Naročnik je v razpisni dokumentaciji posebej poudaril, da morajo ponudniki pri pripravi ponudbe upoštevati višino plačil, določenih kot najmanjša plačila v posameznem letu, ker se nakup prostorov sofinancira iz sredstev proračuna Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo. Naročnik je tudi v odgovoru potencialnim ponudnikom zapisal, da višina plačil, ki naj bi zapadla v plačilo leta 2006, "ne sme" biti nižja od 253 mio SIT ter poudaril, da je ta njegova zahteva pogojena s koriščenjem proračunskih sredstev Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo v letu 2006. Vlagatelj je torej ponudil drugačen način plačila od zahtevanega v razpisni dokumentaciji, pri čemer bi v letu 2006 ne zapadel v plačilo noben obrok, saj bi drugi obrok zapadel v plačilo februarja v letu 2007, tretji obrok bi zapadel v plačilo februarja 2008, zadnji obrok pa novembra leta 2007.

Iz zgoraj navedenega sledi, da vlagatelj ni v celoti izpolnil v razpisni dokumentaciji določenega pogoja glede plačilnih pogojev. Pogoj pa je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave (10. točka 3. člena ZJN-1). Ker vlagatelj ni v celoti izpolnil vseh zahtev naročnika glede plačilnih pogojev, v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 njegova ponudba ni pravilna (pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije). Glede na navedeno ugotovitev je zahtevek za revizijo v tem delu neutemeljen.

Glede revizijske navedbe vlagatelja, da njegova ponudba tudi ni nepravilna zaradi tega, ker iz priloženega tlorisa v 3. nadstropju objekta Globus ni bilo mogoče ugotoviti dejanskega števila (100) parkirnih mest, Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik zahtevo, da ponudnik razpolaga z ustreznim številom parkirnih mest, določil v razpisni dokumentaciji, OBRAZCU št. 19 "Opis predmeta javnega naročila in zahteve naročnika" in sicer naslednje: "V neposredni bližini prostorov morajo biti zagotovljena garažna oziroma javna parkirna mesta. Naročnik pričakuje, da je na območju, kjer bodo locirani prostori, katere bo ponudil ponudnik, vsaj 100 javnih parkirnih mest.". OBRAZEC št.19 sodi med obvezne ponudbene dokumente, kot izhaja iz zgoraj citiranih točk 3. in 6. razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe.

Vlagatelj je za izpolnitev zahteve naročnika v razpisni dokumentaciji glede parkirnih mest ponudbi priložil tloris tretjega nadstropja objekta Globus, na katerem je navedel "javno parkirišče (100 parkirnih mest)". Na priloženem tlorisu tretjega nadstropja objekta Globus pa parkirna mesta niso označena tako, da bi bilo mogoče ugotoviti njihovo dejansko število. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno določil, da mora ponudnik zagotoviti vsaj 100 parkirnih mest, iz vlagateljevega dokumenta, priloženega ponudbi, pa to ni razvidno, je mogoče zaključiti, da vlagatelj ni izpolnil naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija tudi ne more slediti navedbi vlagatelja, da čeprav parkirna mesta niso označena na tlorisu tako, da jih je mogoče prešteti, pa to še ne pomeni, da njihovega števila na samem objektu kot tudi v neposredni okolici objekta ni mogoče ugotoviti. Vlagatelj je bil skladno z razpisno dokumentacijo dolžan predložiti verodostojen dokument, iz katerega bi bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, da izpolnjuje zahteve naročnika. Vlagatelj se sklicuje tudi na parkirna mesta v neposredni okolici objekta, ki pa jih v ponudbi ni ponudil. Prav tako se ni mogoče strinjati z navedbo vlagatelja, da parkirišča niso predmet javnega naročila, saj je naročnik z zahtevo, da mora biti v objektu ali v neposredni bližini 100 parkirnih mest (kot sicer pravilno navaja vlagatelj), od ponudnikov zahteval izpolnitev tega pogoja, ki so ga morali ponudniki tudi dokumentirati. Glede na navedeno je zato potrebno ugotoviti, da zahtevek za revizijo v tem delu ni utemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 17.3.2006

Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina
predsednikDržavnerevizijskekomisije



Vročiti:
- MESTNA OBČINA KRANJ, Slovenski trg 1, Kranj
- Hočevar - Mokorel, Odvetniška družba o. p., Nazorjeva ulica 1, Kranj
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana