018-080/2006 MG, Tržni inšpektorat RS

Številka: 018-80/06-33-766

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za preverjanje skladnosti električnih gospodinjskih aparatov (EGA) z varnostnimi zahtevami glede na določbe Pravilnika o električni opremi, ki je namenjena za uporabo znotraj določenih napetostnih mej, za obdobje proračunskega leta 2006 in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SIQ, Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, Tržaška 2, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za gospodarstvo, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Parmova 33, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.03.2006

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.12.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 112-113/05, z dne 16.12.2005, pod št. objave Ob-35199/05. Naročnik je dne 18.01.2006 izdal sklep, št. 4300-1/2005-16-10004, o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega je razvidno, da je naročnik kot najugodnejša ponudnika izbral TCL, Laboratoriji za preskušanje in certificiranje, Partizanska cesta 12, Velenje in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za metrologijo in kakovost, Tržaška 25, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrana ponudnika).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 27.01.2006, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je ugotovitev naročnika glede ponudbe vlagatelja nepravilna. Kot navaja vlagatelj, je sicer res predložil kot dokazilo, da ni pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja podkupovanja, potrdilo, da zakonita zastopnika ponudnika nista bila obsojena za kazniva dejanja. Vendar pa mora naročnik, v skladu s 45. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), pred oddajo naročila preveriti, če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša izpolnjuje pogoje glede sposobnosti, opredeljene v 42. členu ZJN-1. Kot navaja vlagatelj, je naročnik tako tudi postopal in je pred oddajo predmetnega javnega naročila zahteval še potrdilo za pravno osebo, ki ji ga je vlagatelj tudi predložil pred izdajo sklepa o oddaji javnega naročila. Vlagatelj je 12.01.2006 dostavil potrdilo o nekaznovanju za pravno osebo po elektronski pošti in dne 13.01.2006 tudi osebno izročil original listine. Glede na navedeno je ponudba vlagatelja zato pravilna.
Vlagatelj dalje v svojem zahtevku navaja informacije s spletne strani Ministrstva za finance, kjer je navedeno, da mora ponudnik glede na tretjo točko prvega odstavka 42. člena izpolniti dva pogoja in sicer, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco in da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Medtem ko za prvo potrdilo zadostuje potrdilo ministrstva, pa je za drugi pogoj potrebno predložiti potrdilo, ki ga izdajajo kazenski oddelki okrajnih in okrožnih sodišč. Ker pa ni vzpostavljene centralne evidence kazenskih postopkov, pa Ministrstvo za finance priporoča uporabo nadomestne izjave iz 44. člena ZJN. Po vlagateljevem mnenju noben ponudnik ni predložil nadomestne izjave, čeprav bi jo za izpolnitev pogojev moral. V kolikor je naročnik postopal tako formalno pri vlagatelju in ugotovil, da je njegova ponudba nepravilna, potem bi moral tudi ugotoviti, da sta tudi ponudbi izbranih ponudnikov nepravilni, saj ponudnika nista predložila vseh dokazil na podlagi 3. točke prvega odstavka 42. člena ZJN-1.
Glede na navedeno vlagatelj zahteva, da naročnik v celoti razveljavi sklep o oddaji javnega naročila ter ugotovi, da so vse tri ponudbe pravilne in kot najugodnejšega ponudnika izbere vse tri ponudnike oz. podrejeno, da ugotovi, da nobena ponudba ni pravilna, naročniku pa naloži, da povrne vlagatelju stroške vložitve zahteve za revizijo in sicer odvetniške stroške in znesek plačane takse, v roku 8 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Naročnik je s sklepom, št. 4300-1/2005-22-10004, z dne 14.02.2006, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik navaja, da je bilo na odpiranju ponudb ugotovljeno, da je vlagatelj kot dokazilo za izpolnjevanje tretje točke drugega odstavka 42. člena predložil nepravilno potrdilo Ministrstva za pravosodje (da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco), saj se je to glasilo na zakonitega zastopnika in direktorja vlagatelja, ne pa na vlagatelja kot pravno osebo. Naročnik navaja, da je vlagatelj v ponudbi izpolnil prilogo št. 1., v kateri je navedel vlagatelja kot ponudnika, zato dejstvo, da je predložil potrdilo Ministrstva za pravosodje na ime zakonitega zastopnika in direktorja vlagatelja, ne opravičuje vlagatelja, da ni vedel katero potrdilo mora v ponudbi predložiti. Zaradi nepravilnega potrdila, je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno.
Naročnik nadaljuje, je v razpisni dokumentaciji določil, da mora vsak ponudnik za izpolnitev pogoja iz tretje točke prvega odstavka 42. člena ZJN predložiti potrdilo Ministrstva za pravosodje. Po tretji točki drugega odstavka 42. člena ZJN za dokazovanje pogojev, da ponudnik ni v kazenskem postopku ali da ni vpisan v kazensko evidenco, zadostuje potrdilo Ministrstva za pravosodje. Pravilno in pravočasno sta potrdilo Ministrstva za pravosodje predložila izbrana ponudnika, ne pa tudi vlagatelj.
Vlagatelj navaja, da je pravilno listino, določeno na ponudnika-pravno osebo, na podlagi zahteve naročnika predložil naknadno po poteku roka za predložitev ponudb in po odpiranju ponudb in sicer 13.01.2006. ZJN v 54. členu določa, da naročnik sme zahtevati, da ponudniki v roku, ki ni daljši od osmih dni, dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili.
Naročnik navaja, da ni nikoli pozval vlagatelja, naj naknadno dopolni svojo ponudbo s pravilnim potrdilom, saj bi s tem v nasprotju s 54. členom ZJN in načelom enakopravnosti ponudnikov omogočil, da bi vlagateljeva ponudba iz nepravilne postala pravilna.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 20.02.2006, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo ter priglasil povračilo stroškov za sestavo navedenega obvestila v višini 50 odvetniških točk, materialne stroške v višini 1.000,00 SIT, povečano za DDV. Naročnik je z vlogo, z dne 02.03.2006, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo v zvezi s postopkom oddaje predmetnega javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Glede na to, da vlagatelj zahtevka za revizijo oporeka ugotovitvam naročnika glede pravilnosti njegove ponudbe, je Državna revizijska komisija v revizijskem postopku pri presoji utemeljenosti vlagateljevih navedb morala odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik pri tem, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot nepravilno, ravnal v skladu z določbami ZJN-1.

Skladno z določili 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, skladno z določili 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004) ponudba med drugim nepravilna, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Skladno z določili prvega odstavka 76. člena ZJN-1, mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre za spor med strankama predvsem o tem, ali je naročnik ravnal pravilno, ko v postopku ocenjevanja ponudbe vlagatelja ni upošteval (naknadno predloženo) potrdilo Ministrstva za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco. Medtem ko naročnik zatrjuje, da se potrdilo Ministrstva za pravosodje glasi na zakonitega zastopnika in direktorja vlagatelja, ne pa na vlagatelja kot pravno osebo, vlagatelj navaja, da naj bi naročnik pred oddajo predmetnega javnega naročila od vlagatelja zahteval še potrdilo za pravno osebo, ki mu ga je vlagatelj tudi predložil in s tem oddal pravilno ponudbo.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik v razpisni dokumentaciji, Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, pod Sestavni deli ponudbene dokumentacije (Pogoji za udeležbo), točka 5.1. zapisal:
"Ponudba se bo štela za pravilno, če bo ponudnik predložil:
Dokumente, ki jih izdajajo uradne institucije, kot dokazila, da ponudnik izpolnjuje pogoje 42. člena ZJN-1:
â??
Potrdilo, da ponudnik ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen (potrdilo Ministrstva za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco).".

ZJN v 42. členu določa pogoje za priznanje sposobnosti in v 3. točki drugega odstavka 42. zahteva potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco. Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da 44. člen ZJN-1 določa, da lahko naročnik od ponudnikov zahteva predložitev nadomestne izjave, dano pod materialno in kazensko odgovornostjo, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco in da ni v kazenskem postopku, vendar (le) v primeru, če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež, državni organi ne izdajajo potrdil, izpisov ali drugih listin iz 42. člena ZJN-1. Vendar pa, kot pravilno ugotavlja tudi naročnik, ZJN-1 daje možnost izbire, zato je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da mora vsak ponudnik za izpolnitev pogoja iz tretje točke prvega odstavka 42. člena ZJN predložiti potrdilo Ministrstva za pravosodje, s čimer ni ravnal v nasprotju z določili ZJN-1, saj skladno s tretjo točko drugega odstavka 42. člena ZJN za dokazovanje pogojev, da ponudnik ni v kazenskem postopku ali da ni vpisan v kazensko evidenco, zadostuje potrdilo Ministrstva za pravosodje.

Državna revizijska komisija je po vpogledu v ponudbo vlagatelja ugotovila, da je vlagatelj predložil dva potrdila Ministrstva za pravosodje, in sicer potrdilo, z dne 28.12.1956, da Igor Likar ni bil obsojen za kazniva dejanja in potrdilo, z dne 28.12.1956, da Zoran Svetik ni bil obsojen za kazniva dejanja, s čimer se strinja tudi vlagatelj zahtevka za revizijo.
Glede na to, da je naročnik, glede na zgoraj zapisana določila razpisne dokumentacije, izrecno zahteval predložitev potrdila, da ponudnik ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da vlagatelj zahteve naročnika ni izpolnil, zaradi česar je njegova ponudba nepravilna, naročnik pa jo je upravičeno zavrnil kot nepravilno.

Vlagatelj nadalje navaja, da je naročnik pred oddajo predmetnega javnega naročila od vlagatelja, skladno s 45. členom ZJN-1, zahteval še potrdilo o nekaznovanju za pravno osebo, ki mu ga je le-ta tudi predložil pred izdajo sklepa o oddaji javnega naročila (vlagatelj je 12.01.2006 dostavil potrdilo o nekaznovanju za pravno osebo po elektronski pošti in dne 13.01.2006 tudi osebno izročil original listine). Zato je po mnenju vlagatelja ponudba pravilna. Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora skladno s 45. členom ZJN-1 naročnik pred oddajo javnega naročila preveriti, če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, izpolnjuje pogoje glede sposobnosti, opredeljene v 42. členu ZJN-1. Morebitna nezakonitost naročnikovega ravnanja se v tem primeru zatrjuje s tem, da se dokazuje neizpolnjevanjem pogojev izbranega ponudnika, kar pa v konkretnem primeru vlagatelj ne podaja. Poleg tega pa gre vlagatelja obenem opozoriti, da je ponudnik tisti, ki je odgovoren za oddajo pravilne ponudbe. Kot pravilno ugotavlja tudi naročnik v svojem sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo, naročnik na podlagi 54. člena ZJN-1 sicer lahko zahteva od ponudnikov, da dopolnijo ali pojasnijo dokumente, ki so jih že predložili, vendar pa pri tem ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo ceno in takih sprememb, ki bi iz nepravilne ponudbe le-to naredila pravilno. Državna revizijska komisija ugotavlja, da nepredložitev potrdila o nekaznovanju v vlagateljevi ponudbi ni (kot si zmotno predstavlja vlagatelj) takšne narave, da bi jo bilo mogoče odpraviti s pomočjo postopka, predvidenega v 54. členu ZJN-1, saj pri ugotovljeni nepravilnosti (nepredložitvi potrdila) ne bi šlo le za odpravljanje nejasnosti v obstoječi ponudbeni vsebini oziroma za njeno pojasnjevanje, temveč bi bilo ugotovljeno napako mogoče odpraviti le s spremembo vsebine vlagateljeve ponudbe, ki bi iz nepravilne le-to naredila pravilno, kar pa je v skladu z določbo 54. člena ZJN-1, izrecno prepovedano. Če bi naročnik torej upošteval potrdilo o nekaznovanju, ki mu ga je vlagatelj naknadno dostavil dne 12.01.2006 (oziroma dne 13.01.2006), bi s tem ravnal v nasprotju z določbo 54. člena ZJN-1.

Ob vsem zgoraj opisanem je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno v smislu določil ZJN-1. Kot že rečeno, ZJN-1 izrecno določa, da je "pravilna" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka 3. člena ZJN-1). V obravnavanem primeru, vlagateljeva ponudba ni v celoti izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo je bil naročnik, na podlagi določil ZJN-1, dolžan zavrniti kot nepravilno.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 16.03.2006

Jožef Kocuvan, univ.dipl.ek.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Ministrstvo za gospodarstvo, Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Parmova 33, Ljubljana
- Odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana
- TCL, Laboratoriji za preskušanje in certificiranje, Partizanska cesta 12, Velenje
- Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za metrologijo in kakovost, Tržaška 25, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana