018-076/2006 Elektro Celje d.d.

Številka: 018-76/2006-33-756

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004 in 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "dobava materiala in opreme za gradnjo in vzdrževanje elektroenergetskih vodov in naprav" in na podlagi pritožbe, ki jo je vložil vlagatelj MR Export- Import, d.o.o., Glavni trg 17/b, Maribor, ki ga zastopa odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Elektro Celje, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vrunčeva ulica 2a, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.03.2006

ODLOČILA

1. Vlagateljevi pritožbi, z dne 01.03.2006, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, z dne 22.02.2006, kot izhaja iz naročnikovega sklepa, št. 7/10928/2006-Mi/KI, z dne 27.02.2006.

2. Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 22.02.2006, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

3. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi s pritožbo, v višini 307.956,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 09.01.2006 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "dobava materiala in opreme za gradnjo in vzdrževanje elektroenergetskih vodov in naprav", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 4/2006, z dne 13.01.2006, pod številko objave Ob-37874/05.

Dne 13.02.2006 je naročnik izdal dokument "Odločitev o oddaji javnega naročila", iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Eltima, d.o.o., šlandrova ulica 8a, Ljubljana- Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz dokumenta izhaja tudi, da je bila vlagateljeva ponudba ocenjena kot "nepravilna, neprimerna in nesprejemljiva",saj naj ne bi ustrezala tehničnim razpisnim pogojem.

Dne 15.02.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Sledeč dokumentaciji o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, naj bi mu bil slednji omogočen dne 17.02.2006.

Dne 22.02.2006 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni priložil zahtevanega "Strokovnega mnenja o ustreznosti inštituta EIMV Ljubljana, da se ponujeni univerzalni kabli (poz. 5 in 6) uporabljajo kot samonosni nadzemni vodi hkrati pa so primerni za polaganje v zemljo in v vodo".

O vlagateljevem revizijskem zahtevku je naročnik odločil s sklepom, št. 7/10928/2006-Mi/KI, z dne 27.02.2006, s katerim je le-tega zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagatelj nima aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka po 9. členu ZRPJN, saj v postopku ne more izkazati interesa za dodelitev naročila; njegova ponudba je bila namreč izločena iz postopka zaradi neizpolnjevanja tehničnih razpisnih pogojev, ravno tako pa vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku tudi ne navaja kršitev, iz katerih bi se verjetno izkazalo, da bi mu "lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila".

Dne 01.03.2006 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo, v kateri predlaga, da se naročnikov sklep o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka razveljavi, slednjemu pa naloži, da vsebinsko odloči o zahtevku za revizijo. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, nastalih v zvezi s pritožbo, skupaj z "zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, v 15 dneh, da ne bo izvršbe". V pritožbi vlagatelj navaja, da je naročnik njegov zahtevek neupravičeno zavrgel, saj mu je v prejšnjem postopku, ob vsebinsko enakem zahtevku za revizijo, aktivno legitimacijo priznal in zahtevku vsebinsko ugodil. Vlagatelj je pri pripravi svojega revizijskega zahtevka v celoti sledil določilom 3. točke 12. člena ZRPJN. Naročnik je s tem, ko je izbral ponudbo izbranega ponudnika, čeprav slednji v njej ni predložil zahtevanega strokovnega mnenja, ravnal neenakopravno. Vlagatelj, "ki je predložil pravočasno in pravilno ponudbo", ima nedvomno interes, da se izloči izbranega ponudnika, ki je bil že na petem ponovljenem razpisu izbran, čeprav je bilo v vseh prejšnji postopkih ugotovljeno, da njegova ponudba ni pravilna. Pri oddaji tega naročila naročnik očitno favorizira izbranega ponudnika, saj za presojo pravilnosti njegove ponudbe očitno ne veljajo enaka pravila, kot za presojo vlagateljeve ponudbe. Vlagatelj je z vložitvijo revizijskega zahtevka želel doseči, da bi se v revizijskem postopku ugotovilo, da je (tudi) ponudba izbranega ponudnika nepravilna in bi morala biti zavrnjena. S tem bi nastopila situacija, ko naročniku ne bi ostala nobena pravilna ponudba. V tem primeru bi naročnik, pod določenimi pogoji, predmetno naročilo lahko oddal bodisi po postopku s pogajanji, ali pa bi ponovno začel z odprtim ali omejenim postopkom oddaje predmetnega javnega naročila. V primeru ugotovljene nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika ima vlagatelj možnost, da zopet sodeluje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, s čemer je verjetno izkazal, da bi mu zaradi zatrjevanih nepravilnosti naročnika lahko nastala škoda. Vlagatelj je izpolnil oba pogoja za priznanje aktivne legitimacije, kot ju določa 9. člen ZRPJN (v zvezi s tem se vlagatelj sklicuje tudi na sklep Državne revizijske komisije, št. 018-310/2005). Vlagatelj v postopek priglaša stroške, nastale v zvezi s pritožbo, v protivrednosti 2300 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV, za pripravo pritožbe, ter v višini 2% od navedene vrednosti 2300 točk, povečano za 20% DDV, za materialne stroške.
Ob predhodnem preizkusu vložene pritožbe je Državna revizijska komisija ugotovila, da je le-ta nepopolna, saj ji navkljub vlagateljevemu zastopanju po pooblaščencu- odvetniku ni bilo priloženo ustrezno pooblastilo za zastopanje. Dne 02.03.2006 je Državna revizijska komisija zato izdala sklep, št. 018-76/2006-35-626, s katerim je vlagateljevega pooblaščenca pozvala k dopolnitvi revizijskega zahtevka s predložitvijo ustreznega pooblastila za zastopanje. Vlagatelj je svoj revizijski zahtevek pravočasno dopolnil z vlogo, z dne 03.03.2006.

Na poziv Državne revizijske komisije, z dne 02.03.2006, je naročnik slednji v prilogi dopisa, z dne 03.03.2006, posredoval dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljeva pritožba utemeljena.

Naročnik je svojo odločitev o tem, da zavrže vlagateljev zahtevek za revizijo, oprl na določilo drugega odstavka 13. člena ZRPJN, ki določa, da se v primeru, če je zahtevek za revizijo vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije, le-tega zavrže. Iz prvega odstavka 13. člena ZRPJN izhaja, da mora naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveriti, ali ga je vložila upravičena oseba iz 9. člena tega zakona. ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila".

Kot izhaja iz prej navedenih zakonskih določb, je izkazovanje aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa v postopku revizije procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, če naj bo stranka v postopku upravičena do konkretnega pravnega varstva. ZRPJN torej meritorno odločanje o zahtevku za revizijo pogojuje z izkazovanjem aktivne legitimacije oziroma pravnega interesa.

Iz zgoraj citiranega določila 9. člena ZRPJN izhaja, da morata biti za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka, hkrati (kumulativno) izpolnjena naslednja dva pogoja: (1.) interes za dodelitev naročila in (2.) realna stopnja verjetnosti nastanka (ali vsaj možnosti nastanka) škode, katero je posledično mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev (obstajati mora torej vzročna zveza med realno stopnjo verjetnosti nastanka škode in zatrjevano kršitvijo naročnika).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik prejel skupno dve ponudbi, in sicer vlagateljevo, ki jo je ocenil za nepravilno, ter ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dvignil razpisno dokumentacijo in do roka za oddajo ponudb oddal svojo ponudbo, s čemer je nedvomno izkazal interes za dodelitev predmetnega javnega naročila.

Glede drugega izmed pogojev, ki jih mora izpolniti vlagatelj, da bi mu bila priznana aktivna legitimacija, gre ugotoviti, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna (kot to sicer počne v nekaterih delih v tem postopku obravnavane pritožbe), temveč navaja le, da je z vložitvijo revizijskega zahtevka želel doseči, "da bi se v revizijskem postopku ugotovilo, da je (tudi) ponudba izbranega ponudnika nepravilnaâ??". Državna revizijska komisija izpostavlja, da bi v primeru, če bi se v revizijskem postopku ugotovilo, da je (tudi) ponudba izbranega ponudnika nepravilna (v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1) in bi bila zato na podlagi prvega odstavka 76. člena zavrnjena, nastopila situacija, ko naročniku ne bi ostala nobena pravilna ponudba. V tem primeru bi naročnik, pod določenimi pogoji, lahko oddal predmetno javno naročilo po postopku s pogajanji v skladu z 20. členom ZJN-1 ali pa bi ponovno začel bodisi z odprtim bodisi z omejenim postopkom oddaje predmetnega javnega naročila. V primeru ugotovitve s strani vlagatelja zatrjevane nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika ima vlagatelj tako možnost, da zopet sodeluje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, slednji pa je tako verjetno izkazal, da bi mu zaradi zatrjevanih nepravilnosti, ki naj bi jih v predmetnem postopku oddaje javnega naročila storil naročnik (priznanje pravilnosti ponudbi izbranega ponudnika), lahko nastala škoda. Zapisano drugače. Vlagatelj izkazuje pravni interes za presojo (ne)pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, saj takšna presoja vsekakor lahko vpliva na njegove pravice in pravne koristi in bi mu zaradi zatrjevanih nepravilnosti, ki jih je mogoče pripisati ravnanju naročnika, lahko nastala škoda.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagatelj izpolnil oba pogoja, ki ju za priznanje procesnega upravičenja za vložitev zahtevka za revizijo zahteva določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN, zato mu je potrebno le-tega tudi priznati.

Ker je naročnik ne glede na zgoraj navedeno vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel, navajajoč pri tem, da vlagatelj ni aktivno legitimiran, je s tem ravnal v neskladju z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN, skladno s katerim sme, po argumentu a contrario, zavreči le tiste zahtevke za revizijo, ki so vloženi prepozno ali jih je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije.

Upoštevajoč zgornja dejstva je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi pritožbi ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, z dne 22.02.2006, kot izhaja iz naročnikovega sklepa, št. 7/10928/2006-Mi/KI, z dne 27.02.2006.

Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 22.02.2006, ob ugotovitvi izpolnjevanja vseh procesnih predpostavk, odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Skladno s 155. členom ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi s pritožbo:
- v protivrednosti 2300 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za pripravo pritožbe,
- v višini 2% od protivrednosti 2300 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za materialne stroške.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov skupaj z "zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo, v 15 dneh, da ne bo izvršbe".

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN ter skladno s 155. členom ZPP, vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi s pritožbo:
- v protivrednosti 2300 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v znesku 303.600,00 SIT, za pripravo pritožbe,
- v višini 2% od protivrednosti 1000 točk po Odvetniški tarifi ter 1% od presežka (1300 točk), oboje povečano za 20% DDV, skupaj tako v znesku 4.356,00 SIT.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi materialni stroški, saj za priznanje le-tega v veljavni Odvetniški tarifi podlage ni najti. Državna revizijska komisija ni sledila tudi vlagateljevemu predlogu za pričetek teka zakonskih zamudnih obresti na priznane stroške z dnem naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, saj za upoštevanje takšnega predloga pravne podlage ni najti.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi s pritožbo, v višini 307.956,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 14.03.2006

Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Elektro Celje, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vrunčeva ulica 2a, Celje,
- Odvetnik Zmago Marovt, Rozmanova 12/I, Ljubljana,
- Eltima, d.o.o., šlandrova ulica 8a, Ljubljana- Črnuče,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.