018-032/2006 Ministrstvo za promet

Številka: 018-32/2006-33-761

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana, kot predsednika senata, ter članic mag. Metke Cerar in Vesne Cukrov, kot članic senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Razvojni center IRC Celje, d.o.o., Ulica XIV. divizije 14, Celje, ki ga zastopa odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, Langusova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14.03.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo, z dne 09.01.2006, se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 103/2005, z dne 18.11.2005, pod številko objave Ob-31663/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 216, z dne 10.11.2005, pod številko objave 213360.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 607.946,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.10.2005 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis, pod opisom "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 103/2005, z dne 18.11.2005, pod številko objave Ob-31663/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 216, z dne 10.11.2005, pod številko objave 213360, v deloma spremenjeni vsebini pa še v Uradnem listu EU, št. S 222, z dne 18.11.2005, pod številko objave 219413.
Dne 09.01.2006, pred potekom roka za oddajo ponudb, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem navaja več kršitev, do katerih naj bi prišlo v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Vlagatelj v prvih dveh točkah obrazložitve svojega zahtevka tako navaja kam je vložil revizijski zahtevek ter podaja argumente za priznanje aktivne legitimacije, navaja pa tudi, da so bila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prekršena načela oziroma določila 4., 5., 6., 7., 23., 42., 42.a, 50. ter 51. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1). V preostalih točkah obrazložitve svojega revizijskega zahtevka vlagatelj zatrjuje naslednje domnevne kršitve:
- točka III.: neobjava in neidentičnost meril.
Vlagatelj navaja, da je naročnik v objavi javnega razpisa navedel merila, ki pa jih ni natančneje navedel oziroma opredelil. S tem ni izpolnil zahtev drugega odstavka 23. člena ZJN-1 ter 50. člena ZJN-1. Naročnik s tako objavo ne izpolnjuje tudi namena objave, ki izhaja iz načela transparentnosti porabe javnih sredstev (6. člen ZJN-1). Naročnik bi moral natančno navesti vsa merila, ki jih bo uporabil, že v sami objavi javnega razpisa.
- točka IV.: sklicevanje na nepredložene priloge razpisne dokumentacije.
Naročnik se je v razpisni dokumentaciji in v odgovorih večkrat skliceval na nekatere dokumente (študijo upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku, predpis MISTER, ugotovitve projekta MEDIAâ??), pri čemer je izrecno zapisal, da morajo ponudniki upoštevati te dokumente, rešitve, ki so podane v njih, definicije iz le-teh, tehnične specifikacije, standarde in bistvene zahteve. Naročnik je glede prvega od navedenih dokumentov izrecno navedel, da le-ta "ne sodi v vsebino razpisne dokumentacijeâ??", kljub temu pa zahteva izpolnjevanje zahtev iz navedenih dokumentov. Pri tem pa niti dokumenti niti razpisna dokumentacija ne opredeljujejo, katere izmed alternativnih rešitev, ki jih obravnavajo ti dokumenti, naj bi izpolnjevala ponudba kot: pogoj, tehnično specifikacijo, standard in podobno. Tehnične specifikacije so, skladno z 31. členom ZJN-1, obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, skladno s prvim odstavkom 40. člena ZJN-1 pa je bistvene zahteve, ki niso že vključene v veljavne tehnične normative in standarde in se nanašajo na varnost in druge okoliščine ter so v splošnem interesu, potrebno upoštevati in v razpisni dokumentaciji posebej navesti. Naročnik tega ni storil in je zato kršil določila ZJN-1. Kršil je tudi določbe, ki se nanašajo na standarde. Razpisna dokumentacija ne omogoča priprave pravilne ponudbe, saj predmet naročila ni dovolj natančno določen.
- točka V.: naknadne spremembe razpisne dokumentacije
Naročnik je v odgovorih na vprašanja spremenil način izpolnjevanja posameznih pogojev s tem, ko je drugače kot v razpisni dokumentaciji opredelil, katera dokazila predložijo vsi sodelujoči, ponudniki, soponudniki ter katera podizvajalci in ko je opredelil, na kakšen način se poda posamezno dokazilo (Primer: Dokazilo za pogoj 12 bi morali na primer po razpisni dokumentaciji predložiti ponudnik, soponudnik in podizvajalec, naročnik pa je z odgovorom spremenil razpisno zahtevo, saj je določil, da je pogoj izpolnjen, v primeru, ko vsi sodelujoči skupaj izpolnijo obrazec 14). Naročnik je s tem spremenil razpisno dokumentacijo, saj ni podal zgolj pojasnila ali obvestila, temveč je spremenil način in obliko izpolnjevanja pogoja in krog tistih, ki so dolžni izpolniti pogoj. Ker spremembe ni izvedel v skladu s predpisanim postopkom, je naročnik kršil določila ZJN-1 in razpisne dokumentacije.
- točka VI.
Naročnik ni ravnal ustrezno še v številnih drugih primerih, ko je z odgovori spremenil razpisno dokumentacijo; tako npr.: z odgovori naročnika na 11. člen, str. 50 razpisne dokumentacije, 16. člen str. 53, razpisne dokumentacije, odgovorom na vprašanje razumevanja "pri izvajanju projekta uporabljal napredne informacijske tehnologije in metode", str. 48 razpisne dokumentacije, obrazložitvijo pojma "omejen obseg testiranj", str. 27 razpisne dokumentacije, "poln obseg testiranj", str. 27 razpisne dokumentacije, definicijo in seznamom "kritičnih komponent", str. 30 razpisne dokumentacije, odgovorom na vprašanje dikcije "sistem čimbolj enostaven, odporen na napake in visoko razpoložljiv" in navedbe algoritmov, po katerih naj sistem deluje, da bo zadostil temu pogoju, str. 36 razpisne dokumentacije, obrazložitev dikcije "konfiguriranje cestninskega sistema iz ene same lokacije", str. 37 razpisne dokumentacije, dikcije "pri čemer obstoječi sistem z zapornicami predstavlja in izvaja enega od fizičnih nadzorov", str. 37 razpisne dokumentacije, z določitvijo, da bonitetni razred BBB+ zadosti pogojem bonitetnega razreda 2B, z določitvijo, da je limit cene v razpisu mišljen brez DDV, itd.
- točka VII.: oteževanje pridobivanja pojasnil
Način, na katerega mora ponudnik zahtevati pojasnila na podlagi 1.5. točke razpisne dokumentacije, je v nasprotju s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1, saj določa, da bodo pojasnila dana le, če bo potencialni ponudnik zahtevo naslovil na prav posebej določen način, pri čemer se celo naslova, ki ju mora ponudnik vpisovati v rubriko "zadeva", razlikujeta glede na način pošiljanja. Navedeno jasno kaže na namen naročnika, da bi čim bolj omejil dostop do informacij in onemogočil pripravo pravilnih ponudb.
- točka VIII.: nepravočasno posredovanje odgovorov na vprašanja
Vlagatelj je poslal vprašanja naročniku dne 06.12.2005, naročnik pa mu je na le-ta v celoti odgovoril dne 14.12.2005. S tem je kršil z zakonom določene roke, ki pa v nasprotju z mnenjem naročnika niso instrukcijski. Naročnik navkljub temu ni spremenil roka za oddajo ponudb, zaradi česar vlagatelj ni mogel pravočasno pripraviti popolne in pravilne ponudbe.
- točka IX.: omogočanje sodelovanja povezanih oseb
Iz razpisne dokumentacije in dokumentov, ki so bili podlaga za le to izhaja, da so pripravljavci teh dokumentov vključili v dokumente več zahtev, na podlagi katerih posredno vplivajo na izvedbo javnega naročila, saj na primer odločajo, komu bodo podelili določen certifikat, sodelujejo v postopku, ker imajo patent vezan na predmetno naročilo in podobno. Tak način določanja zahteve s strani oseb, ki so neposredno ali posredno sodelovale pri pisanju javnega razpisa in ki si na tak način zagotovijo udeležbo v javnem naročilu ali vpliv na oddajo ali postopek javnega naročanja, je v nasprotju s 5. členom ZJN-1, poleg tega pa je tako ravnanje vprašljivo tudi z vidika neupravičenih koristi. Vlagatelj kot sporen izpostavlja pogoj glede certifikatov, ki naj bi bil nekorekten, saj naj bi bil diskriminatoren, poleg tega pa naj bi bilo je njegovo izpolnjevanje odvisno od dejstva, ali imaš pridobljen certifikat projektni management s strani Združenja PMI Slovenija. Slednje naj bi bilo posredno povezano s pripravljavci razpisne dokumentacije. Pripravljavec razpisne dokumentacije ima tako verjetno vpliv na dejstvo, kdo bo pridobil certifikat in s tem tudi na dejstvo, kdo bo lahko izpolnil pogoj za sodelovanje pri tem javnem naročilu. Poleg tega s tem, ko ne priznava drugih certifikatov, naročnik posredno zagotavlja tudi delovanje združenja, ki podeljuje te certifikate, saj s podeljevanjem teh certifikatov omejuje konkurenco z drugimi združenji, ki dajejo primerljive certifikate, ali celo uradnimi izobraževalnimi ustanovami. Hkrati si je omogočil sodelovanje pri razpisu preko posredne organizacije in izobraževanja oseb, ki imajo navedeni certifikat. S takšnim pogojem se vsaj posredno zagotavlja dohodek in delo osebam združenja, katerega člani so, in bo posredno sodelovalo pri javnem razpisu oziroma pri oddanem javnem naročilu in sicer ne glede na dejstvo, kdo bo izbran. Tak pogoj je nezakonit.
- točka X.: vezanost na točno določen patent
študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku na strani 121 navaja točno določen patent: "Glej tudi patent številka 20996". Navedeno študijo je pripravljala tudi Logina, d.o.o., kot član delovne skupine pa je sodeloval tudi mag. M.M. študija je del razpisne dokumentacije, poleg tega pa je podlaga za izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije, zaradi tega so tisti, ki so pripravili študijo, pripravljavci razpisne dokumentacije oziroma delov razpisne dokumentacije. Patent 20996 pripada M.M. S tem si je pripravljavec zagotovil sodelovanje pri javnem naročilu. Ne glede na izbranega ponudnika bo navedena oseba sodelovala pri izvedbi javnega naročila, saj bo izbrani ponudnik moral spoštovati intelektualno lastnino le-te. To je v neskladju s drugim odstavkom 5. člena ZJN-1, pa tudi v neskladju z 32. členom ZJN-1, ki prepoveduje navajanje posameznih patentov. Zahteva je tudi v nasprotju z Direktivo 2004/52/EC, ki v 6. točki izrecno predpisuje: "The electronic toll systems should be interoperable and based on open and public standards, available on a nondiscriminatory basis to all system suppliers.".
- točka XI.: nepredložitev tehnične specifikacije
Vlagatelj potrebuje dokumentacijo ABC sistema, da lahko zadosti zahtevi po interoperabilnosti z njim. Slednji sistem namreč ni interoperabilen z obstoječimi evropskimi sistemi elektronskega cestninjenja in ne ustreza niti Direktivi 2004/52/EC niti predpisu MISTER, standardu ISO 17575 in ostalim dokumentom, katerih upoštevanje zahteva naročnik v razpisni dokumentaciji. Brez te dokumentacije vlagatelj ne more izdelati pravilne ponudbe, saj nima na voljo vseh podatkov, na podlagi katerih bi lahko izdelal tehnične rešitve. Tako dokumentacijo ima samo trenutni izvajalec navedene storitve, s čimer je postavljen v privilegiran položaj, ki na diskriminatoren način omejuje vlagatelja. Vlagatelj potrebuje, da zadosti zahtevam 2. člena, 4. točke in 6. točke Direktive 2004/52/EC, tehnično dokumentacijo nadgrajenega ABC sistema, pri čemer pa mu naročnik ni izročil zahtevane dokumentacije.
- točka XII.: zahteva za pripravo pravne ureditve
Naročnik na 1. in 39. strani razpisne dokumentacije zahteva ustrezno opredelitev pravno organizacijskih pogojev, v odgovoru na vprašanja pa tudi predloge in izhodišča zakonodaje in opredelitev pravnih možnosti za izterjavo kazni. Vlagatelj opozarja, da so take zahteve v neskladju s predmetom javnega naročila, saj je predmet testiranje sistema, ne pa priprava zakonodaje ali predlogov za sprejem novih pravnih aktov. V kolikor želi organ izdelavo zakonskih predlogov, naj zato razpiše nov javni razpis, katerega predmet bi bila lahko izdelava predlogov za sprejem novih zakonskih rešitev. Ovrednotenje pravnih rešitev in izhodišč v merilih je izvedeno na način, ki ne omogoča objektivnega vrednotenja. Tako merilo tudi ni smiselno povezano z vsebino javnega naročila. Zaradi tega je zahteva tudi negospodarna, saj ne bo zagotovila objektivno najbolj strokovne rešitve.
- točka XIII.: diskrecija v zvezi s podizvajalci
Pogodba o izvedbi projekta za pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem toku po sistemu GNSS/CN-JN 2411-05-003 v 7. členu določa obveznosti v zvezi s podizvajalci, ki so v nasprotju z namenom javnega naročanja. Naročnik je predpisal, da mora izvajalec, če za izvedbo pogodbe namerava uporabiti podizvajalce, za njih predhodno pridobiti soglasje naročnika. Iz odgovora naročnika je razvidno, da kljub temu, da morajo podizvajalci vse pogoje, ki se zahtevajo od njih, izpolnjevati že ob sami oddaji ponudbe in da morajo biti v ponudbi vsi navedeni, je poleg tega potrebno še ob vsaki izvedbi vsakega posameznega dela pogodbe, kjer bodo podizvajalci sodelovali, posebej naknadno pridobiti posebno soglasje za njihovo udeležbo. Vlagatelj meni, da je tako določilo nezakonito, saj postavlja pogoje podizvajalcem, za katere je naročnik ugotovil, da so usposobljeni in da smejo opraviti posel za ponudnika. S tem naročnik krši 41. in 46. člen ZJN-1. Poleg tega naročnik ni predpisal, na podlagi kakšnih kriterijev bi se kasneje lahko odločal, da podizvajalcu, ki mu je že priznal usposobljenost, le-te ne priznava več ali v takšni meri in zato ne sme izvesti dela javnega naročila, ki bi ga moral izvesti. Taka zahteva onemogoča izvedbo pogodbenih določil in pomeni kršitev načela enakopravnosti ponudnikov in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, posledično pa tudi načela transparentne in učinkovite porabe javnih sredstev in načela gospodarnosti.
- točka XIV.: prisilni prenos pravic intelektualne lastnine
Naročnik v okviru tega javnega naročila pravzaprav izvaja naročilo nakupa celotnega sistema cestninjenja, saj v razpisni dokumentaciji in v odgovorih na vprašanja v zvezi s temi določbami navaja, da s sklenitvijo pogodbe iz tega javnega naročila za izvedbo poizkusnega projekta hkrati pridobi tudi vse avtorske pravice in pravice intelektualne lastnine. S pridobitvijo teh pravic pa naročnik dejansko kupi celoten sistem cestninjenja, ki ga kasneje lahko bodisi sam implementira na celotno cestno omrežje bodisi to možnost podeli tretji osebi. Naročnik s tem umetno ustvarja situacijo za uporabo določb 3. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1, s čimer se bo izognil uporabi odprtega postopka, na tak način pa se bo tudi neutemeljeno obogatil, saj bo pridobil pravice, ki niso predmet javnega naročila.
- točka XV.: pogoj 1., stran 8 razpisne dokumentacije
Ta pogoj ni v skladu z določbo 42. člena ZJN-1. Naročnik je zahteval registracijo pri pristojnem sodišču ali drugem organu za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, ne pa registracije in dovoljenja. Naročnik bi moral postaviti dva pogoja, ker ga k temu zavezuje zakon. Naročnik bi na izrecno zahtevo moral navesti naziv dejavnosti in šifre za dejavnost, ki je predmet javnega naročila, na podlagi tega pa bi vlagatelj predložil ustrezno dokazilo in dokazila o dovoljenju za opravljanje dejavnosti. Naročnik s svojim ravnanjem ustvarjanja neenakosti med ponudniki, predvsem pa si nezakonito pridržuje pravico do arbitrarnega odločanja o pravilnosti ponudb, saj se bo očitno šele po odpiranju ponudb odločil, katera dejavnost se mu zdi ustrezna in katera ne, s čimer bo lahko samovoljno določal katera ponudba je pravilna in katera ni. Pogoj, kot ga je postavil naročnik, ne omogoča sestave pravilne ponudbe, saj vlagatelj ne ve, katere so tiste dejavnosti, za katere mora biti registriran in katere so šifre tistih dejavnosti (naročnik je tekom postopka (v odgovorih) spreminjal svoja stališča v zvezi s tem) ter katera dokazila in registracije se sploh zahtevajo.
- točka XVI.: pogoj 4., stran 9 razpisne dokumentacije
Navedeni pogoj ni v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1. Naročnik je arbitrarno določil obseg prometa in bonitetni razred, čeprav iz razpisa ni razviden noben razlog za takšno omejevanje kroga ponudnikov.
- točka XVII.: pogoj 5., stran 9 razpisne dokumentacije
Navedeni pogoj ni v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1. Naročnik bi moral v razpisni dokumentaciji natančno navesti, katera finančna zavarovanja dopusti. S pojasnilom, da je trajanje finančnega zavarovanja vsaj 30 dni po datumu prenehanja veljavnosti ponudbe, ki je predviden do 30.06.2006, je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo, saj nikjer v razpisni dokumentaciji tega prej ni bilo jasno napisanega, poleg tega pa Obligacijski zakonik zelo natančno določa, kaj pomeni veljavnost ponudbe. Taka določba je tudi v nasprotju s 7. členom Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/2004, 87/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj), ki trajanje garancije določa za 30 dni po datumu, ki je določen za sprejem odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe. Pri tem mora naročnik upoštevati tudi čas, ki je potreben za rešitev spora v primeru vložitve revizijskega zahtevka. Ta rok pa nedvomno ne more biti 30.6 2006. Naročnik ni pojasnil tudi, zakaj je postavil tako višino finančnega zavarovanja. Vlagatelj opozarja, da so pogoji postavljeni nesorazmerno: višina čistih prihodkov se zahteva v višini 300% vrednosti javnega naročila, garancijo, ki naj zagotovi resnost ponudbe, pa je naročnik znižal na približno 2% vrednosti javnega naročila, namesto dopustnih 10%. S tako postavljenimi pogoji naročnik ne zagotavlja gospodarnosti, s tem ne zagotavlja ugotavljanja ekonomskih sposobnosti in uspešnosti izvedbe javnega naročila, poleg tega pa so tako določeni pogoji, ki niso sorazmerni, tudi neobjektivno diskriminatorni do vseh ponudnikov, ki bi lahko sicer zagotovili tako višino garancije, ne pa tudi ostalih finančnih vidikov v višini, kot jo zahteva pogoj. Tako postavljen pogoj je neskladen tudi z 42. a členom ZJN-1.
- točka XVIII.: pogoj 9., stran 11 razpisne dokumentacije
Pogoj, ki se nanaša na kadrovske zmogljivosti ponudnika, ni v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1, saj je neobjektiven, diskriminatoren, ni sorazmeren in ni gospodaren glede na predmet javnega naročila. Vlagatelj meni, da bi moral naročnik ali izpustiti navedeni pogoj, ker tak kot je, ne zagotavlja uspešnosti izvedbe javnega naročila, saj ni povezan s predmetom javnega naročila, ali pa ga navezati na predmet javnega naročila.
- točka XVIII.1.:
Vlagatelj je želel pridobiti tudi pomen izraza "ustrezna" referenca na podobnih integracijskih projektih. S svojim odgovorom je naročnik spremenil razpisno dokumentacijo, saj je določil bolj jasno opredelitev, ki pomeni tudi delno spremembo možnega razumevanja tega pojma, zato bi moral ustrezno spremeniti predloženo razpisno dokumentacijo, na način kot ga določa razpisna dokumentacija in ZJN-1.
- točka XVIII.2.:
Naročnik je nadalje v okviru tega pogoja postavil podpogoj, da mora ponudnik izkazati vsaj en projekt, vreden več kot 100 milijonov SIT. Naročnik je navedeni znesek določil arbitrarno, saj iz razpisne dokumentacije ni razviden razlog za takšen mejni znesek. Zahtevana vsota namreč ni v nikakršni zvezi z javnim naročilom, nadalje pa je vrednost določena tako visoko, da možnost sodelovanja omejuje le na tiste ali rajši tistega potencialnega ponudnika, ki je sodeloval pri pripravi dveh ali treh podobnih projektov tega cenovnega ranga v Sloveniji, se pravi predvsem pri pripravi že obstoječega ABC cestninjenja.
- točka XIX.: pogoj 10., stran 11 razpisne dokumentacije
Vlagatelj izpodbija pogoj, ki se nanaša na certifikate, ki jih imajo angažirane osebe ponudnika, ker ta ni v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1. Zahteva za predložitev neuradnih certifikatov je nezakonita in diskriminatorna, ter ne jamči kakovosti storitve, saj je certifikat neodvisen od uradne izobrazbe, nadalje pa je pogoj 10 let delovnih izkušenj nedodelan, saj ni razvidno, na katerih področjih naj bi imela oseba delovne izkušnje in ali so te kakorkoli povezane s spornimi certifikati. Naročnik neutemeljeno daje prednost nekakšnim neuradnim certifikatom, pri čemer pa diskriminira uradno priznane programe izobraževanja.
- točka XIX.1
Naročnik je nadalje v okviru tega pogoja postavil pod pogoj, da poseduje vsaj en član certifikat "revizor informacijskih sistemov" (Slovenski inštitut za revizijo, CISA - ISACA ali podobno). Tako postavljen pogoj ni skladen z ZJN-1, saj ne zagotavlja enakopravnosti med potencialnimi ponudniki, zahteva nekaj, kar ni povezano s predmetom javnega naročila in je v nasprotju z 42.a členom ZJN-1.
- točka XIX.2
Certifikati, ki jih zahteva naročnik, niso obvezni za opravljanje določenih dejavnosti. Z omejevanjem kroga ponudnikov na imetnike neuradnih certifikatov posega v svobodno gospodarsko pobudo in pravico opravljanja gospodarskih poslov oziroma dejavnosti ter daje neutemeljeno prednost določenemu krogu oseb, ki so ne glede na svojo uradno izobrazbo pridobile neuradne certifikate. Naročnik ravno tako ne priznava primerljivih in celo zahtevnejših certifikatov.
- točka XX.: pogoj 11., stran 11 razpisne dokumentacije
Vlagatelj izpodbija pogoj 11 (11 stran razpisne dokumentacije), ki se nanaša na domnevno slabo izvedbo pogodbenih obveznosti, ker pogoj ni v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1. Iz pogoja 11 in odgovorov naročnika ni jasno razviden smisel spornega pogoja. Če je naročnik nameraval omejiti možnost sodelovanja le na tiste potencialne ponudnike, ki so v preteklih 12 mesecih korektno izpolnjevali svoje obveznosti iz naslova javnih naročil, bi moral ta pogoj formulirati drugače. Če pa je naročnik želel omejiti možnost kandiranja tudi na tiste osebe, ki so prekinile pogodbe druge vrste ali zaradi drugih razlogov, pa je takšen pogoj v nasprotju z ZJN-1. Pogoj, kot je zapisan, namreč dopušča tudi razlago, da je neustrezna ponudba tistega ponudnika, ki je na primer odpovedal pogodbo iz naslova dostopa do poslovnega registra, ker te storitve ni več potreboval.
- točka XXI.: pogoj 16., stran 12 razpisne dokumentacije
Ker vzdrževanje in upravljanje sistema nista del javnega naročila, naročnik neutemeljeno zahteva reference s teh področij. Z navedenim pogojem naročnik tudi zelo verjetno diskriminatorno preferira osebo, ki že sedaj skrbi za vzdrževanje in upravljanje sistemov cestninjenja.
- točka XXII.: pogoj 19., stran 13 razpisne dokumentacije
Naročnik je s svojim odgovorom na vprašanje v zvezi s tem pogojem spremenil razpisno dokumentacijo, kar ni storil v skladu s predpisanim postopkom, zaradi česar je kršil določila razpisne dokumentacije in ZJN-1. Nadalje pa je ostalo nejasno, za katero napravo naj bi ponudnik predložil certifikat in kaj naj bi ta sploh dokazoval. Dokazovanje, da je potencialni ponudnik sposoben pridobiti homologacijo za neko drugo napravo, je nesmiselno, saj ni povezano s predmetom javnega naročila.
- točka XXIII.: pogoj 20., stran 13 razpisne dokumentacije
Vlagatelj izpodbija pogoj, ki se nanaša na referenco na področju razvoja, ker naj ta ne bi bil v skladu z določbo 42.a člena ZJN-1. Vlagatelj opozarja, da je glede nadzora nad kršitvami praktično izvajanje nadzora v pristojnosti državnih organov oziroma s strani države pooblaščenih služb, tako da tega pogoja ponudnik ne more izpolniti, razen če ni že do sedaj pridobil dovoljenja za nadzor, kar pa posledično pomeni, da je lahko ponudnik le en, se pravi upravljalec ali podizvajalec upravljalca že obstoječega sistema cestninjenja. Nadzor in kaznovanje kršiteljev ni povezano s tem javnim naročilom, saj samo izvajanje testnega projekta predstavlja predvsem preverjanje tehnične ustreznosti sistema in ne izvajanja upravnih oziroma kazenskih pooblastil. Navedeni pogoj predstavlja tudi kršitev določb ZVOP (domnevno: Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004, 113/2005)- opomba Državne revizijske komisije), saj naročnik ni podal zakonsko določenih predpostavk za obdelavo osebnih podatkov (osebna privolitev oseb na katere se nanašajo osebni podatki ali podlaga v zakonu).
- točka XXIV.: merila
Merila, kot so predvidena v razpisni dokumentaciji in katerim nasprotuje vlagatelj, so v nasprotju z določili drugega in tretjega odstavka 50. člena ZJN-1.
- točka XXV.: izračun meril
Naročnik je s formulo za izračun meril neupravičeno privilegiral določene potencialne ponudnike, ki bodo izpolnili merila ravno v pravem obsegu. V razpisu so zahteve po referencah postavljene nesorazmerno glede na predmet razpisa in jih je potrebno smiselno spremeniti in utemeljiti, saj ocene ne temeljijo na realnih predpostavkah tehnične izvedbe projekta. Vrednotenje meril in sama merila pomenijo kršitev prvega in drugega odstavka 50. člena ZJN-1.
- točka XXVI.: merilo reference (Trx4)
Naročnik je z odgovorom na vprašanja, ki so bila vezana na referenco Trx4, spremenil razpisno dokumentacijo, kar predstavlja kršitev določb III. odstavka 50. člena ZJN-1 in 25. člena ZJN-1 in določb razpisne dokumentacije.
- točka XXVII.: merilo kadrovske zasedbe (Trx5)
"Reference glede ustrezne kadrovske zasedbe (Trx5)" (str. 20) so v celoti diskriminatorne in ne omogočajo ponudniku, da pripravi pravilno dokumentacijo in da vnaprej lahko ovrednoti, kakšno število točk lahko prejme na podlagi svoje ponudbe, s čimer je podana kršitev II. in III. odstavka 50. člena ZJN-1. V odgovorih na postavljena vprašanje je naročnik navedel tudi, da izkušnje na pravnem področju izkazujejo pravniki. S tem je v nasprotju s postopkom določenim z ZJN-1 in razpisno dokumentacijo spremenil razpisno dokumentacijo.
- točka XXVIII.: merilo izdelave v skladu z avtomobilskimi standardi (Trx6)
Naročnik je zapisal, da se kot primerni standardi avtomobilske industrije smatrajo standardi, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji. Tehnične specifikacije so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik jih mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo. Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO v skupini standardov za cestna vozila navaja skoraj 600 standardov s tega področja, vendar pa večina standardov, ki so navedeni, s predmetom javnega naročila ni smiselno povezana in zato tako merilo pomeni kršitev II. odstavka 50. člena ZJN-1.
- točka XXVIII.1:
Poleg tega tako merilo ne omogoča priprave pravilne ponudbe, saj je nedefinirano in ne omogoča nediskriminatornega razvrščanja in vrednotenja in zato pomeni kršitev prvega odstvaka 23. člena ZJN-1 in 50. člena ZJN-1. Merilo je tudi drugače smiselno nepovezano z vsebino javnega naročila.
- točka XXIX.: merilo tehnične ustreznosti, stran 25 in 26 razpisne dokumentacije
Naročnik s 45 točkami ovrednoti merilo tehnične ustreznosti. Skupno število vseh možnih točk je 100. Vlagatelj je naročnika vprašal, na kakšen način bo za posamezno merilo znotraj merila tehnične ustreznosti podelil točke, ob dejstvu, da ni predpisanega načina izračuna točk, temveč je podano pri vsakem podmerilu znotraj merila zgolj najvišje število točk. Na postavljeno vprašanje je naročnik odgovoril.
- točka XXIX.1:
Naročnik je s svojimi odgovori v zvezi z ocenjevanjem ponudb po podmerilu "Opis testov posameznih cestninskih sklopov in opis zaključnega testa celotnega cestninskega sistema, vključno z opisom pravno-formalnih predlogov" določil nekaj, kar ni bilo določeno v razpisni dokumentaciji, s čemer je spremenil razpisno dokumentacijo. Naročnik sprememb ni sprejel po postopku, predpisanem z razpisno dokumentacijo in ZJN-1. Merila niso bila vnaprej ovrednotena in opisana. Tako postavljena merila so tudi diskriminatorna, saj je podeljevanje točk lahko popolnoma subjektivno. Vlagatelj na podlagi tako ovrednotenih meril ne more objektivno oceniti svoje ponudbe, poleg tega pa so kriteriji postavljeni na način, ki je nerazumljiv v takem obsegu, da nikakor ne more zagotoviti objektivnega ovrednotenja. Zaradi vsega navedenega ni zagotovljeno nediskriminatorno vrednotenje ponudb. S tako postavljenimi merili je naročnik kršil prvi, drugi in tretji odstavek 50. člena ZJN-1.
- točka XXIX.2:
Merilo tehnične ustreznosti tudi ne omogoča sestave pravilne ponudbe (kršitev prvega odstavka 23. člena ZJN-1), saj so posamezni pojmi znotraj merila tehnične ustreznosti neopredeljeni, pogosto pa tudi niso smiselno povezani z vsebino naročila (kršitev drugega odstavka 50. člena ZJN1).
Vlagatelj v revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, v protivrednosti 500 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), pod opisom "pregled dokumentacije 5 ur", ter v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, pod opisom "zahtevek za revizijo", oboje navedeno povečano za 2% materialnih stroškov ter 20% DDV. Vlagatelj v revizijski postopek priglaša tudi strošek plačila takse za revizijski postopek v višini 200.000,00 SIT.


Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 23.01.2006, s katerim je vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.
V obrazložitvi svojega sklepa se je do posameznih revizijski navedb vlagatelja opredelil, kakor sledi:
- ad I.:
Navedbe vlagatelja iz te točke zahtevka ocenjuje naročnik za brezpredmetne, ker je vložnikov zahtevek za revizijo sprejel kot pravočasen in mu priznal aktivno legitimacijo v tej zadevi. Vložnik zmotno ugotavlja, da je Direktorat za ceste organ v sestavi Ministrstva za promet v skladu z Zakonom o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002, 56/2003, 61/2004, 123/2004, 93/2005). Ta zakon navedene trditve vlagatelja nikjer ne potrjuje, Direktorat za ceste je notranja organizacijska enota Ministrstva za promet.
- ad II.:
Naročnik vlagatelju priznava pravočasnost vložitve revizijskega zahtevka ter aktivno legitimacijo v predmetni zadevi.
- ad III.:
Drugi odstavek 23. člena ZJN-1 se glasi "Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom navedenim v objavi javnega razpisa" in ne "Podatki v objavi javnega razpisa morajo biti enaki podatkom navedenim v razpisni dokumentaciji", kot bi lahko sklepali iz razmišljanja vlagatelja. Glede na namen tega zakonskega določila izraz "enak" tudi ne pomeni "identičen" (pojavno popolnoma enak, vključno v vseh podrobnih elementih), saj bi bilo potem tako določilo zakona nesmiselno in neizvedljivo, ker bi morala biti v objavi v Uradnem listu RS objavljena celotna razpisna dokumentacija, od prvega znaka do zadnjega. Naročnik meni, da je namen objav javnih naročil v Uradnem listu RS predvsem informativen; ne pričakuje se, da bi ponudniki preverjali usklajenost oziroma pravilnost podatkov, zapisanih v objavi v Uradnem listu RS, z določili razpisne dokumentacije. Naročnik se sprašuje, zakaj vlagatelj na s tem povezano domnevno kršitev ni opozoril že prej, saj si je razpisno dokumentacijo priskrbel že 47 dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Če pa si je vlagatelj priskrbel informativno razpisno dokumentacijo v elektronski obliki preko spletnih strani naročnika, je že s tem imel takojšen vpogled v podrobno obrazložena merila. Naročnik zato meni, da ni bilo kršeno niti določilo drugega odstavka 23. člena ZJN-1, niti načelo transparentnosti iz 6. člena ZJN-1.
- ad IV.:
Naročnik opozarja, da je bistveni namen in smisel zadevnega javnega naročila pilotsko testiranje in ne uvedba končnega projekta elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN. Ker naročnik ne more vnaprej predvideti vseh možnih rešitev, ki jih bodo ponudili ponudniki, naročnik ne predpisuje točno določene tehnične rešitve, ampak celo vzpodbuja možnost različnih pristopov, zato zgolj predpisuje predmet javnega naročila. To konkretno pomeni, da mora predlagana rešitev v zadevnem javnem naročilu s strani ponudnika v celoti upoštevati direktivo 2004/52/EC in skladno z namenom razpisa tudi ostale navedene dokumente. Naročnik poudarja, da so dokumenti, navedeni v razpisni dokumentaciji, ki so vezani na cestninjenje s pomočjo satelitske tehnologije (predvsem dokument MISTER in standard ISO 17575), v času izvedbe javnega naročila v nastajanju in so posledično zaradi tega tudi še nedovršeni. Naročnik želi zbrati čim več idej, ki mu bodo omogočile evaluacijo različnih tehnologij in pripravo izhodišč za implementacijo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, kar pa bo predmet posebnih javnih naročil in se zaradi tega ne želi v tej fazi omejiti na zaprt krog že poznanih rešitev.
- ad V.:
Naročnik odgovarja, da ni spreminjal razpisne dokumentacije, je pa dajal potencialnim ponudnikom podrobnejša pojasnila na njihova vprašanja glede razpisne dokumentacije. O pavšalnih trditvah vlagatelja se naročnik na tem mestu ne more opredeljevati, glede navedenega primera pa naročnik meni, da razpisna dokumentacija prav tako ni bila spremenjena.
- ad VI.:
O pavšalnih trditvah vlagatelja se naročnik ne more opredeljevati, glede posameznih navedenih primerov pa naročnik navaja postavljena vprašanja in podane odgovore, ob čemer navaja, da je podajal le pojasnila in ni spreminjal razpisne dokumentacije.
- ad VII.:
Naročnik v ničemer ni omejeval informacij potencialnim ponudnikom glede zadevnega razpisa. Tudi razpisna dokumentacija v elektronski obliki je bila ves čas prosto dostopna na internetnih straneh naročnika. To, da je naročnik določil način komuniciranja glede postavljanja vprašanj in odgovorov, pa je čisto tehničnega značaja in preprosta posledica zagotavljanja izpolnjevanja zadnjega stavka citiranega spornega določila, da mora naročnik posredovati obvestilo ne le spraševalcu, temveč tudi vsem ostalim, ki so prejeli razpisno dokumentacijo. Naročnik mora na nek način voditi evidenco, kdo je potencialni ponudnik in postavlja vprašanja in komu mora v skladu z zakonom posredovati obvestila. Naročnik ne vidi nobene vzročne zveze med tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 in svojim ravnanjem, ki naj bi bilo v nasprotju z njim.
- ad VIII.:
Naročnik navaja, da določilo 25. člena ZJN-1 tudi od ponudnikov zahteva, da svoja vprašanja postavljajo pravočasno. Vlagatelj je v danem primeru zastavil 46 vprašanj, in sicer vsa hkrati. Naročnik se sprašuje, zakaj vprašanj ni pošiljal sproti. Rok za odgovor iz ZJN-1 je instrukcijski rok, v funkciji spoštovanja načel javnega naročanja, predvsem pa spoštovanja pravila iz 58. člena ZJN-1, ki v prvem odstavku določa, da mora rok za predložitev ponudbe omogočiti ponudniku, da pripravi pravilno ponudbo. V konkretnem primeru so imeli ponudniki še dovolj časa za pripravo pravilne ponudbe. Takoj po prejemu paketa vprašanj je naročnik začel s pripravo odgovorov. Naročnik tudi ni čakal, da bi do konca najprej pripravil vse odgovore in jih poslal v paketu, kot je to storil ponudnik, temveč je odgovore pošiljal sukcesivno, brez nepotrebnega zadrževanja, takoj ko je na posamezna vprašanja pripravil ustrezne odgovore. Pri posredovanih odgovorih ne gre za spremembe razpisne dokumentacije temveč za pojasnila. Navedena obvestila oziroma odgovore naročnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 posreduje vsem, ki so evidentirani, da so prejeli razpisno dokumentacijo, in predstavljajo sestavni del razpisne dokumentacije.
- ad IX.:
Vlagatelj je zaradi svoje površnosti, neznanja ali morda iz drugih vzrokov ali razlogov naredil vrsto napak, zmotnih ocen in zavajajočih oziroma napačnih zaključkov. Vlagateljeva trditev, da je IPMIT d.o.o. ustanovitelj Združenja PMI Slovenija, je neresnična. Razpisna dokumentacija kot pogoj navaja, da mora v projektni skupini ponudnika (skupaj s podizvajalci) biti skupaj vsaj deset članov in izmed njih mora imeti vsaj en član certifikat "projektni manager". Nato razpisna dokumentacija primeroma navaja več možnosti: "PMI, IPMA - ZPM, PRINCE ali podobno". V vseh navedenih določenih primerih gre za ugledne strokovne metodologije oziroma organizacije, ki izdajajo svoje certifikate kot potrdilo vrhunske strokovne usposobljenosti na področju projektnega managementa. Našteti trije primeri predstavljajo približno izenačen nivo ustrezne strokovnosti. Pri navedenih certifikatih gre za strokovna potrdila o kvalificirani teoretični in praktični usposobljenosti na področju projektnega managementa, ki jih izdajajo pooblaščene neodvisne organizacije in ki predstavljajo določeno izenačeno, vendar zelo visoko strokovno raven njihovih nosilcev. V IPMIT d.o.o. nihče od zaposlenih nima pridobljenega PMI PMP certifikata, kar je še en dokaz neodvisnosti navedenega sistema certificiranja in nezmožnosti vplivanja nanj s strani predsednika Združenja PMI Slovenija, ki je tudi direktor IPMIT d.o.o.. Vlagatelj se ves čas omejuje le na potencialne ponudnike in kadre s področja Slovenije, kar je bilo zaznati že iz njegovih vprašanj oziroma trditev, da določene certifikate poseduje le izjemno majhen krog ljudi oziroma zelo omejeno število podjetij. Morda take trditve res veljajo za Slovenijo, v svetovnem merilu pa jih zagotovo poseduje precej upravičencev. Naročnik opozarja, da je zadevni javni razpis odprt za vse ponudnike kjerkoli v svetu, ki so zainteresirani za oddajo svoje ponudbe. Ni res, da naročnik ne priznava drugih certifikatov razen PMI. Primeroma sta navedena še dva, možni so enakovredni preostali. Enako ni res, da se s tem omejuje druga združenja, ki dajejo primerljive certifikate, ali celo uradne izobraževalne ustanove. Ni res, da se izobraževanje in preizkus znanja za pridobitev certifikata opravlja preko Združenja PMI Slovenija.
- ad X.:
Napačna je trditev vlagatelja, da je študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku del razpisne dokumentacije. Ta študija ne sodi v vsebino razpisne dokumentacije, res pa je, da je razpisna dokumentacija nastala na podlagi omenjene študije in se v določenih delih (tudi pojasnila preko že zastavljenih vprašanj) nanjo sklicuje, in sicer predvsem na tiste dele, kjer je opredeljen satelitski način cestninjenja, vendar le v smislu dodatnega nazornega pojasnjevanja besedila razpisne dokumentacije. Predlagana rešitev s strani ponudnika mora zadostovati namenu javnega naročila, ne sme biti v nasprotju z direktivo 2004/52/EC in mora v največji možni meri upoštevati dokumente, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Glede na to, da nekateri dokumenti še nastajajo, njihovo rangiranje ni smiselno. Direktivo 2004/52/EC je potrebno upoštevati v celoti, ostale pa skladno z namenom razpisa. Če se ne upošteva tistih določenih delov dokumentov, ki se ne nanašajo na namen razpisa, ni nobenih posledic. Upoštevanje pomeni sprejem tehnične rešitve, ki na koncu ponuja isti rezultat. Naročnik zahteva rezultat in ne prejudicira ali favorizira posamezne rešitve. Navedena študija je nastala veliko pred nastankom razpisne dokumentacije in med drugim primeroma navaja tudi eno od patentiranih rešitev (od tu sklicevanje v študiji: "Glej tudi patent številka 20996"), vendar le kot ponazoritev ene od možnih rešitev in ne kot izključno zahtevo naročnika. Naročnik se v razpisni dokumentaciji ne sklicuje na navedeni patent kot na pogoj in edino možno rešitev, ki bi jo moral uporabiti ponudnik v svoji ponudbi. Ker navedeni patent ni zahteva oziroma pogoj, tudi ne more biti v nasprotju z Direktivo 2004/52/EC, kot zmotno trdi vlagatelj.
- ad XI.:
Naročnik je s sistemom ABC hotel opredeliti "nadgrajeni ABC sistem", za katerega je bilo po planih v letu 2005 predvidena nadgradnja na mikrovalovno tehnologijo s 5,8 GHz, ki bi bila skladna z direktivo 2004/52/EC. Ker je realno pričakovati prehodno obdobje (prehod iz obstoječega stanja cestninskega sistema v Sloveniji na bodoči cestninski sistem), naročnika zanima možnost vzpostavitve interoperabilnosti ponudnikove rešitve elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN z mikrovalovno tehnologijo. naročnik od ponudnika pričakuje, da bo v okviru prikaza delovanja svoje rešitve pokazal interoperabilnost med ponudnikovo rešitvijo in katerokoli rešitvijo, ki je skladna z direktivo 2004/52/EC.
- ad XII.:
Naročnik navaja, da je on tisti, ki v skladu z zakonom postavlja pogoje, merila in druge zahteve v zvezi z izvedbo posameznega javnega naročila, pri tem pa mora upoštevati tudi vsa glavna načela javnega naročanja po ZJN-1. Za naročnika so seveda smiselne in uporabne le tiste rešitve, ki jih je možno implementirati v realnem okolju. Glede na to, da je vsak pravni subjekt v Republiki Sloveniji dolžan spoštovati pozitivni pravni red na svojem področju delovanja, navedena zahteva ni neobičajna. Naročnik ne more vnaprej predvideti vseh možnih rešitev, ki jih bodo ponudili ponudniki, prav tako naročnik ne predpisuje točno določene tehnične rešitve, ampak zgolj predpisuje predmet javnega naročila. Nekatere tehnične rešitve sprožajo določene pravne posledice, druge morda ne. Naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov ne pričakuje izdelave pravnih rešitev, ki omogočajo dopolnitev zakonodaje in način izterjave oziroma preganjanje kršiteljev, temveč pričakuje, da bodo ponudniki izdelali predloge in izhodišča, ki bodo omogočala ustrezno dopolnitev zakonodaje na tem področju, in sicer je poleg pravnih relacij med vključenimi entitetami potrebno ločeno opredeliti tudi pravne možnosti za izterjavo kazni oziroma preganjanje kršiteljev.
- ad XIII.:
Naročnik navaja, da je on tisti, ki v skladu z zakonom postavlja pogoje, merila in druge zahteve v zvezi z izvedbo posameznega javnega naročila, pri tem pa mora upoštevati tudi vsa glavna načela javnega naročanja po ZJN-1. Vlagatelj zmotno meni, da naročnikova ugotovitev glede podizvajalcev, za katere je naročnik ugotovil, da so usposobljeni in da smejo opraviti posel za ponudnika, velja popolnoma neomejeno, torej, ko si jo ta enkrat pridobi, je ne more nikakor izgubiti. Skladno s skrbnostjo dobrega gospodarja ima naročnik pravico in dolžnost navedeno sposobnost preveriti skladno z namenom javnega naročila v vseh fazah javnega naročanja in tudi med izvajanjem same pogodbe. Kriteriji, na podlagi katerih bo naročnik odločal, pa so ves čas enaki in določeni z razpisno dokumentacijo. V ničemer torej ni kršeno načelo enakopravnosti in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, niti katero od drugih načel javnega naročanja.
- ad XIV.:
Če bi vlagatelj dovolj pazljivo prebral VI. poglavje vzorca pogodbe iz razpisne dokumentacije, bi ugotovil, da določila pogodbe različne pravice različno obravnavajo. Ni torej res, da s pridobitvijo teh pravic naročnik dejansko kupi celoten sistem cestninjenja.
- ad XV.:
Zakonska določila niso sama sebi namen, temveč so oblikovana z določenimi nameni. ZJN-1 zahteva registracijo ponudnika pri pristojnem sodišču ali drugem organu med drugim tudi zato, da se bo naročnik z vpogledom v registracijske podatke lahko prepričal, ali gre za kompetentnega ponudnika. Pri posameznih odgovorih na vlagateljeve trditve iz njegovega zahtevka za revizijo je naročnik že večkrat poudaril specifičnosti predmeta zadevnega javnega naročila. Zaradi tega naročnik predvideva, da se bodo za izvedbo tega javnega naročila javili ponudniki, ki so registrirani za različne dejavnosti, pri čemer je zaradi možnih različnih pristopov zelo verjetno, da vseh teh možnosti naročnik sploh ne more predvideti vnaprej. Prav tako naročnik ne predpisuje točno določene tehnične rešitve, ampak zgolj predpisuje predmet javnega naročila. Z določenimi tehničnimi rešitvami posameznega ponudnika so pogojeni tudi njegovi predlogi, ki so povezani z različnimi specifičnimi dejavnostmi, za katere mora biti registriran oziroma za katere mora imeti morebitno posebno dovoljenje, kot ga zahteva veljavni pravni red. Naročnik v ničemer ni hotel omejevati svobode ponudnikov glede teh vprašanj. Tudi jih s tem ne postavlja v neenak položaj, ker je izhodišče za vse popolnoma enako. Vendar pa se mora vsak ponudnik zavedati, da mora vsak subjekt poslovati v skladu s pozitivnim pravnim redom, ki velja v Republiki Sloveniji, to pa je tudi namen zadevnih pogojev, ki jih postavlja naročnik v razpisni dokumentaciji.
- ad XVI.:
Naročnik je v okviru pogoja 4 želel preveriti ekonomsko-finančno sposobnost ponudnika. V skladu z 42. a členom ZJN-1 je naročnik kot dokazilo finančne in poslovne sposobnosti izbral bonitetno oceno, ki jo podeljuje AJPES (Agencija RS za javnopravne evidence in storitve). Z opredelitvijo zahtevanih bonitetnih razredov je naročnik želel zmanjšati tveganje izvedbe predmeta javnega naročila, saj za naročnika zaradi rokov, ki ga vežejo na izvedbo predmeta javnega naročila, ni sprejemljivo, da po izboru ponudnika, predmet javnega naročila ne bi bil izveden. Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da so načini, s katerimi se prepreči tveganje pri razpisih, določeni zgolj z instrumenti najrazličnejših zavarovanj in garancij, saj naročniku v konkretno tem primeru unovčitev zavarovanja ali garancije, ne bi odtehtala škode, ki bi jo utrpel zaradi neizvedbe predmeta javnega naročila. Nadalje je naročnik poleg bonitetne ocene, ki jo podeljuje AJPES dopustil ponudnikom, soponudnikom ali podizvajalcem, da svojo finančno in poslovno sposobnost izkažejo tudi z drugimi bonitetnimi ocenami (npr. Standard & Poor's, Moody's, Fitch IBCA, itd.), katerih metodologija predvideva ocenjevanje poslovne uspešnosti in finančne stabilnosti, in sicer na nivoju zahtevanih razredov v okviru pogoja 4.
- ad XVII.:
Naročnik navaja, da je vrsta finančnega zavarovanja razvidna iz 13., 14. strani razpisne dokumentacije in vzorcev (št. 5. Finančno zavarovanje za resnost ponudbe oziroma št. 8. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti - oboje bančna ali enakovredna garancija), način predložitve (10. stran razpisne dokumentacije 5. pogoj in 13. in 14. stran razpisne dokumentacije: finančno zavarovanje za resnost ponudbe, se predloži s ponudbo; 14. stran razpisne dokumentacije in 16. člen vzorca pogodbe: za finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, predloži ponudnik najkasneje v desetih dneh po podpisu pogodbe), višina (13.,14. stran razpisne dokumentacije: finančno zavarovanje za resnost ponudbe: 6.000.000 SIT; 14. stran razpisne dokumentacije in 16. člen vzorca pogodbe: za finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti 10% pogodbene vrednosti), roki (10. stran razpisne dokumentacije 5. pogoj in 13.,14. stran razpisne dokumentacije: trajanje zavarovanja za resnost ponudbe je 30 dni po datumu veljavnosti ponudbe; 14. stran razpisne dokumentacije: trajanje zavarovanja za finančno zavarovanje za dobro izvedbo posla: mora imeti rok veljavnosti vsaj še tri mesece po prenehanju veljavnosti pogodbe), predloženi vzorci (št. 5. Finančno zavarovanje za resnost ponudbe oziroma št. 8. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti - oboje bančna ali enakovredna garancija). Višina zavarovanja, ki jo je določil naročnik, torej 6.000.000 SIT, zadovoljuje zahtevo Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj in tu ne moremo govoriti o nesorazmernosti. Naročnik je želel na ta način vzpodbuditi čim večjo konkurenco (pridobiti v oceno čim več ponudb potencialnih ponudnikov) in hkrati ni želel po nepotrebnem omejevati kreditne sposobnosti potencialnih ponudnikov. Glede pripombe vlagatelja na datum prenehanja veljavnosti ponudbe in s tem povezanim rokom veljavnosti finančnega zavarovanja, naročnik odgovarja, da je glede na naravo predmeta javnega naročila in glede na razmere na trgu potencialnih ponudnikov ter ocenjeno višino javnega naročila pričakoval vlaganje večjega števila revizijskih zahtevkov, zato je upošteval tudi predvideni čas za reševanje le-teh (zadevni revizijski zahtevek vlagatelja še pred odpiranjem ponudb dokazuje, da so bila predvidevanja pravilna).
- ad XVIII.:
Bistveni namen in smisel zadevnega javnega naročila je pilotsko testiranje in ne uvedba končnega projekta elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN. Ker naročnik ne more vnaprej predvideti vseh možnih rešitev, ki jih bodo ponudili ponudniki, naročnik ne predpisuje točno določene tehnične rešitve, ampak celo vzpodbuja možnost različnih pristopov, zato zgolj predpisuje predmet javnega naročila. Vsekakor naročnik predvideva multidisciplinarni pristop in glede na povedano, se je odločil za take minimalne zahteve glede kadrov, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji. Naročnik se v zvezi s predmetom zadevnega naročila ne omejuje zgolj in samo na kadre s področja Slovenije (kot to ves čas zmotno razmišlja vlagatelj), temveč računa na potencialne ponudnike kjerkoli na svetu.
- ad XVIII.1:
Naročnik je vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije in morebitnim ostalim potencialnim ponudnikom v okviru odgovorov na zastavljena vprašanja podal dodatna pojasnila glede ustreznosti referenc na podobnih integracijskih projektih. Zaradi navedenega pojasnila se razpisna dokumentacija ni spremenila, je pa pojasnilo pomagalo vlagatelju razumeti pogoj na način, na katerega so ga najbrž razumeli tudi ostali ponudniki. Ker zaradi navedenega pojasnila po mnenju naročnika ni prišlo do sprememb razpisne dokumentacije, le-te naročniku ni potrebno spreminjati.
- ad XVIII.2:
Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da navedeni znesek (100 milijonov SIT) ni v nikakršni zvezi z javnim naročilom. Navedeni prag je naročnik določil na podlagi preteklih izkušenj, s čimer je za izvedbo predmeta javnega naročila želel izbrati ponudnika, ki že ima izkušnje z velikimi projekti in zaradi tega obstaja večja verjetnost, da bo projekt ustrezno voden in izveden. Prav tako naročnik opozarja, da je z navedenim podpogojem dejansko omilil celoten pogoj 9, ki predvideva dokazovanje reference podobnega integracijskega projekta glede na vrednost, saj je vrednost projekta, ki je predmet javnega naročila, okvirno ocenjena na 250 milijonov SIT.
- ad XIX.:
Naročnik je obširen odgovor glede te problematike podal že pod točko IX. dodatno pa še pojasnjuje, da so navedeni izdajatelji certifikatov ugledne strokovne organizacije v svetovnem merilu. Pri navedenih uglednih strokovnih certifikatih gre za enoten nivo kombinacije teoretičnega in praktičnega znanja v svetovnem merilu, kar se za slovenske uradno priznane programe izobraževanja, ki jih konkretno našteva vlagatelj, ne bi mogli trditi. Tudi ni res, da je navedeni pogoj diskriminatoren: bolj bi to veljalo, če bi naročnik kot enakovrednega navedenim certifikatom priznal citirane slovenske uradno priznane programe izobraževanja. Zahtevane pogoje iz razpisne dokumentacije ocenjuje naročnik kot primerne glede na predmet javnega naročila.
- ad XIX.1:
V zvezi z očitki glede tega pogoja naročnik ponovno poudarja, da ni diskriminatoren in spet opozarja na ozkost razmišljanja vlagatelja. V svetovnem merilu je bilo podeljenih cca. 40.000 zadevnih certifikatov in ne samo "30 do 40", kot zmotno meni vlagatelj. Pri tolikšni množici podeljenih certifikatov ta pogoj vsekakor ne more biti diskriminatoren. Naročnik tudi meni, da je zadovoljivo pojasnil namen tega certifikata glede na predmet javnega naročila, vlagateljeve navedbe pa tega namena v ničemer ne zmanjšujejo.
- ad XIX.2:
Naročnik je tisti, ki opredeljuje potrebne pogoje glede konkretnega javnega naročila. Pogoji so na nek način vedno diskriminatorni, vendar le v relativnem smislu. So kot sito, ki prepušča le tiste potencialne ponudnike, za katere naročnik meni, da obstaja zelo velika verjetnost, da bodo kos danemu javnemu naročilu. K takemu ravnanju zavezuje naročnika načelo dobrega gospodarja. V konkretnem primeru naročnik meni, da bo z navedenimi pogoji posredno uspel zagotoviti primerno kvaliteto izvedbe zadevnega javnega naročila. Če navedenih pogojev ne bi bilo in bi bila odločilna le cena, bi bil rizik javnega naročila za naročnika prevelik. Glede navedbe vlagatelja, da naročnik "ne priznava primerljivih in celo zahtevnejših certifikatov", naročnik odgovarja, da nobeno potrdilo oziroma certifikat, ki ga navaja vlagatelj, ni primerljiv z zahtevanimi v razpisni dokumentaciji.
- ad XX.:
Naročnik glede teh navedb vlagatelja meni, da je navedeni pogoj že dovolj jasno pojasnil v odgovorih na vprašanja ponudnikov. Kot kaže, so vsi ostali potencialni ponudniki (razen seveda vlagatelja) razumeli navedeni pogoj kot preverjanje poslovne solidnosti ponudnika v razmerju do javne uprave, katere del je tudi naročnik. Če je vlagatelj ta pogoj morda razumel drugače, bi lahko skladno z tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 zahteval podrobnejše pojasnilo od naročnika in ta bi mu ga dal. Naročnik tudi meni, da navedeni pogoj ponudnik izpolnjuje in ne vidi pravnega interesa ponudnika, da ga izpodbija.
- ad XXI.:
S širokim možnim naborom izkušenj je naročnik poskušal omogočiti čim večjo konkurenco potencialnih ponudnikov, nikakor pa ne favorizirati kogar koli. Naročnik meni, da so zahtevane izkušnje pri razvoju, upravljanju in vzdrževanju informacijskega sistema, s katerim se izvaja varne transakcije z uporabo ustrezne tehnologije za zagotavljanje varnosti podatkov primerne glede na konkretni predmet javnega naročila, ki je v odgovorih tudi že večkrat razložen in vključuje tudi delovanje nadzornega sistema, ki je obenem tudi nujno potreben za izvajanje elektronskega cestninjenja. Vsi informacijski sistemi in tudi sistemi za elektronsko cestninjenje potrebujejo vzdrževanje in upravljanje. Ponovno je treba opozoriti na specifičnost multidisciplinarnosti in na to, da so vlagatelju povšeči izključno in samo tisti pogoji, ki jih izpolnjuje le sam.
- ad XXII.:
Na vlagateljeve navedbe naročnik odgovarja, da s svojimi dogovori, ki jih je podal na vprašanja vlagatelja, v nobenem primeru ne spreminja razpisne dokumentacije, saj je naročnik v svojem odgovoru vlagatelju zgolj pojasnil, da omenjenega dokazila ne zahteva za testno napravo, ki jo bo ponudnik ob morebitnem izboru uporabil pri testiranju. Z omenjenim dokazilom naročnik skuša znižati tveganje, da bo izbran ponudnik sposoben izdelati primerno napravo za cestninjenje, ki bo delovala v vremenskih razmerah, ki so značilne za tovrstno okolje in so v tehnični specifikaciji tudi navedene ter se hkrati zaveda na kaj vse mora biti pozoren. Naročnik ponovno opozarja, da zaradi specifičnosti predmeta javnega naročila ne more vnaprej predvideti vseh možnih rešitev. Zaradi različnosti morebitnih rešitev, ki imajo lahko zelo različne naprave za cestninjenje in so le-te tudi nameščene na različnih mestih v vozilu (npr. na armaturni plošči, pod pokrovom motorja, v prtljažniku ali kje drugje), zanje lahko veljajo različni tehnični kriteriji, katerim mora zadostiti za pridobitev certifikata. Določene kriterije, katerim mora po naročnikovem mnenju zadoščati vsaka naprava za cestninjenje, ki jo bodo v okviru svojih rešitev predlagali ponudniki, pa je naročnik opredelil v razpisni dokumentaciji, in sicer v tehnični specifikaciji javnega naročila v okviru podpoglavja "Naprava za cestninjenje v vozilu". Poleg tega ima naročnik s predložitvijo zahtevanega certifikata, da je ponudnik (ali vsaj nekdo med skupnimi ponudniki) že razmišljal in rešil težave, ki bi morda lahko nastopile, če bi na primer sicer prvovrstni glasbeni predvajalnik v avtomobilu motil katere druge elektromagnetne naprave, ki na primer povečujejo varnost vožnje ali omogočajo cestninjenje.
- ad XXIII.:
Naročnik odgovarja, da je tehnični vidik nadzora nad kršitelji običajno v domeni upravljalca sistema, medtem ko je morebitno sankcioniranje lahko v pristojnosti državnih organov oziroma s strani države pooblaščenih služb. Zadevni 20. pogoj se nanaša na razvoj sistema za spremljanje vozil, kjer je za nadzor nad kršitvami potrebno poskrbeti tudi v okviru zagotavljanja varnosti delovanja sistema. Glede vlagateljeve pavšalne pripombe, da navedeni pogoj predstavlja tudi kršitev določb ZVOP, nanjo naročnik ne more odgovoriti, ker ne ve natančno, za katere zakonske člene vlagatelj meni, da so kršeni.
- ad XXIV.:
Naročnik meni, da so zadevna merila skladna z določili ZJN-1 in se glede te pavšalne pripombe vlagatelja ne more opredeliti, se pa bo opredelil v nadaljevanju glede ostalih konkretnih in natančno obrazloženih pripomb vlagatelja, ki se nanašajo na posamezna merila iz razpisne dokumentacije.
- ad XXV.:
Naročnik zavrača očitek vlagatelja, da je s formulo za izračun meril neupravičeno privilegiral določene potencialne ponudnike, ki bodo izpolnili merila ravno v pravem obsegu, saj je v navedenih formulah naročnik določil mejne (ocenjene) vrednosti glede na trenutno stanje in potrebe. Prav tako se naročnik ne strinja z vlagateljem, da potencialni ponudnik pridobiva število točk nesorazmerno z izpolnjevanjem reference, kar je obrazložil že v okviru zastavljenih vprašanj in kjer je pojasnil, da se točke delijo sorazmerno z izpolnjevanjem reference, res pa je, da to sorazmerje ni premo sorazmerje. Na podlagi te obrazložitve je brezpredmeten tudi primer, ki ga vlagatelj navaja. Na izračune, ki jih vlagatelj navaja ob koncu XXV. dela obrazložitve, naročnik odgovarja, da v razpisni dokumentaciji ni neposredne povezanosti meril za ocenjevanje ponudnikov z zahtevami v okviru tehnične specifikacije. Naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ne zahteva reference za 300-krat več naprav kot jih je trenutno na predpisanem območju. Podobno je tudi z ostalimi izračuni, ki jih je prikazal vlagatelj, saj v tehnični specifikaciji javnega naročila niso nikjer navedene omenjene številke in so zaradi tega za izbranega ponudnika, ki bo izvajal pilotsko testiranje popolnoma neobvezujoče.
- ad XXVI.:
Naročnik s svojim odgovorom v nobenem delu ni spreminjal razpisne dokumentacije in tako ni kršil določb ZJN-1 in razpisne dokumentacije.
- ad XXVII.:
Pri naročnikovih odgovorih ni prišlo do spremembe razpisne dokumentacije, pač pa do pojasnitev.
- ad XXVIII.:
Naročnik podobno kakor tudi pri ostalih merilih, tudi pri tem merilu ni hotel biti diskriminatoren in je zato merilo namenoma postavil široko, saj se zaveda, da imajo lahko različni koncepti cestninjenja različne naprave za izvajanje cestninjenja, ki morajo biti izdelana v skladu z različnimi standardi. Zaradi omenjenega dejstva se naročnik ni želel omejiti zgolj na nekatere standarde, ampak je omogočil vsem ponudnikom, ki že imajo izkušnje z izdelovanjem naprave za izvajanje cestninjenja, enakovreden položaj za pridobitev točk, ki so na voljo v okviru proučevanega podmerila. Glede na odgovor in zapis v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša eksplicitno na napravo za izvajanje cestninjenja, naročnik vlagateljeve navedbe, v katerih se sklicuje na skupino standardov za cestna vozila, ocenjuje kot neprimerna, saj se po naročnikovem mnenju vsi navedeni (s strani vlagatelja) standardi ne navezujejo na naprave za izvajanje cestninjenja.
- ad XXVIII.1:
Kot je že navedel v točki XXVIII, naročnik ni hotel biti diskriminatoren in je zato merilo namenoma postavil široko, saj se zaveda, da imajo lahko različni koncepti cestninjenja različne naprave za izvajanje cestninjenja, ki morajo biti izdelane v skladu z različnimi standardi. Skupaj z formulo, ki je v okviru tega merila navedena in obrazložena v razpisni dokumentaciji, je omogočeno jasno razvrščanje in vrednotenje posameznih ponudb. Prav tako je naročnik že v točki XXVIII prikazal smiselnost merila v povezavi s predmetom javnega naročila, saj naročnik želi nagrajevati ponudbe, ki bodo izkazovale, da ima ponudnik že izkušnje s projekti, ki so podobni predmetu javnega naročila. Hkrati naročnik ponovno opozarja, da se merilo Trx6 nanaša na sposobnost izdelave naprav za izvajanje cestninjenja v skladu s primernimi standardi, ki veljajo v avtomobilski industriji ponudbe, in ne zgolj na dobavo opreme za cestna vozila, kot to zmotno navaja vlagatelj.
- ad XXIX:
Ker vlagatelj ni navedel na kaj se pritožuje oz. na kaj se revizijski zahtevek na tem mestu nanaša, naročnik ne more podati obrazložitve.
- ad XXIX.1:
Naročnik zavrača trditev vlagatelja, da merila niso bila vnaprej ovrednotena in opisana. Vse, kar je v objavljeni razpisni dokumentaciji napisano v zvezi z merili, drži in se na podlagi podanih odgovorov na vprašanja ni spremenilo. Kot je vlagatelj že sam napisal, so vsi odgovori na vprašanja le dodatno pojasnjevali način vrednotenja navedenega podmerila. Vsako podmerilo je opisano in ovrednoteno v objavljeni razpisni dokumentaciji, po odgovorih na postavljena vprašanja (z dne 14.12.2005) pa so vsi potencialni ponudniki imeli dovolj časa (rok za oddajo 09.01.2006), da pripravijo ponudbo, ki bo prejela čim večje možno število točk glede na postavljena merila. Prav tako naročnik zavrača trditev vlagatelja, da bi bila postavljena merila diskriminatorna. Tej subjektivnosti se je naročnik - po vzoru razpisov PHARE (in tudi Svetovne banke) izognil tako, da je predvidel, da bo vsak izmed članov multidisciplinarne strokovne razpisne komisije najprej ločeno ocenil vsak opis, nato pa bodo strokovnjaki v tej razpisni komisiji soglasno sprejeli sklep o dodelitvi ustreznega števila točk posamezni ponudbi v okviru tega sklopa. Ob upoštevanju specifičnosti predmeta javnega naročila je naročnik naredil vse kar je bilo potrebno, da bo zagotovil nediskriminatorno in objektivno vrednotenje ponudb.
- ad XXIX.2:
Naročnik na vlagateljeve navedbe odgovarja, da merilo tehnične ustreznosti nikakor ne onemogoča sestave pravilne ponudbe in hkrati odgovarja, da je merilo široko opredeljeno zaradi specifičnosti predmeta zadevnega javnega naročila. Glede na predmet javnega naročila naročnik predvideva, da se bodo za izvedbo le-tega javili ponudniki, ki bodo predlagali različne rešitve. Naročnik vseh možnosti sploh ne more predvideti vnaprej, hkrati pa tudi ne želi favorizirati zgolj ene rešitve, saj želi v okviru tega javnega naročila zbrati čim več idej, ki mu bodo omogočile evaluacijo različnih tehnologij in pripravo izhodišč za implementacijo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, kar pa bo predmet posebnih javnih naročil. Zaradi navedenega je naročnik v okviru okviru merila "Ustreznost tehnične rešitve" navedel 10 podmeril po katerih bo ocenjeval prispele ponudbe, na način, ki je bil že predstavljen v Ad. XXIX-1. Nadalje naročnik odgovarja, da je po njegovem mnenju v razpisni dokumentaciji z dodatnimi pojasnili na vprašanja dovolj jasno napisano, kako se bo merilo "Ustreznost tehnične rešitve" ocenjevalo (naročnik je postavil enotna organizacijsko tehnična načela ocenjevanja članov razpisne komisije). Ponudniki (in tudi vlagatelj) dejansko ne morejo vnaprej izračunati dobljenega števila točk, ker so le-te odvisne tudi od drugih ponudnikov, vendar opisan način ocenjevanja zagotavlja objektivno izračunljivost dobljenega števila točk. S tem se v največji možni meri vzpostavlja zlasti konkurenčnost med ponudniki, saj vnaprej nihče ne ve, kaj je ponudila konkurenca in se mora vsak maksimalno potruditi pri vsakem (pod)merilu in ponuditi najboljše, kar je tudi najboljše zagotovilo gospodarne porabe javnih sredstev, ki so zaupane naročniku v upravljanje. Kar se tiče posameznih navajanj vlagatelja o združevanju točkovanja vsaj dveh medsebojno neodvisnih funkcij, naročnik odgovarja, da sta na primer izdelava testnih naprav in vgradnja ter odstranitev v testna vozila zelo povezani aktivnosti, saj je možno, da je na osnovi izdelane testne naprave določen tudi način vgradnje in odstranitve, zaradi česar je tudi jasno, zakaj naročnik ne more predvideti vsega vnaprej. Podobno naročnik odgovarja tudi na ostale navedbe vlagatelja. Točk med podmerili ni delil na podlagi števila podaktivnosti, ki jih je potrebno opraviti znotraj posamezne aktivnosti, ki jo opredeljuje podmerilo, ampak na podlagi pomembnosti (za naročnika) posameznega podmerila. Podmerila tehnične ustreznosti rešitev so široko definirana in se ne omejujejo zgolj na eno možno rešitev.
Iz zgoraj navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi zahtevo slednjega po povrnitvi stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 25.01.2006, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Ob tem je tudi dodatno pojasnil svoja stališča do obravnavane zadeve, v revizijski postopek pa je priglasil tudi nadaljnje stroške v protivrednosti 3.050 točk po Odvetniški tarifi, skupaj z 2% materialnih stroškov in DDV, za zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka in obrazloženo vlogo.

Naročnik je v prilogi dopisa, z dne 27.01.2006, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je dopolnil dne 01.02.2006, dne 03.03.2006 ter dne 07.03.2006.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev revizijski zahtevek utemeljen, pri čemer glede posameznih revizijskih navedb ugotavlja, kakor sledi.

- točki I. in II. zahtevka:
Državna revizijska komisija se do načina in kraja vložitve revizijskega zahtevka ne opredeljuje, ker vlagatelj v zvezi s tema ne navaja kršitev, ravno tako med strankami ni spora o tem, da je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev revizijskega zahtevka. Do očitka o kršitvah posameznih določil ZJN-1 se Državna revizijska komisija opredeljuje v nadaljevanju, ob presoji nadaljnjih revizijskih navedb, kjer so očitki o kršitvah konkretizirani.
- točka III. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik tako v razpisni dokumentaciji, kot v objavi javnega razpisa navedel, da bo ekonomsko najugodnejšo ponudbo izbral po skupno štirih merilih, to je po merilih ustreznost tehnične rešitve, reference, ponujena cena ter časovna izvedljivost. Naročnik je torej tako v razpisni dokumentaciji, kot v javnem razpisu, objavil enaka merila, s čemer je ravnal skladno s prvim odstavkom 50. člena ZJN-1. Ob zapisanem gre sicer pritrditi vlagatelju, ki navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji merila, kot so bila objavljena v javnem razpisu, natančneje opredelil, vendar pa konkretizacije oziroma natančnejše opredelitve meril ni mogoče šteti kot ravnanje neskladno s prvim odstavkom 50. člena ZJN-1, saj merila kljub izvedbi le-te še vedno ostajajo enaka. Kot pravilno navaja naročnik, tudi drugega odstavka 23. člena ZJN-1 ni mogoče interpretirati na način, kot to počne vlagatelj, saj bi takšna interpretacija dejansko pomenila, da bi moral naročnik v Uradnem listu (RS oziroma EU) kot javni razpis objaviti celotno vsebino razpisne dokumentacije. Takšna interpretacija seveda ni skladna z namenom objav javnih razpisov in ji zato ni mogoče slediti. Kot slednje velja na tem mestu izpostaviti, da iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN izhaja, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Četudi je bila vlagatelju aktivna legitimacija za vložitev revizijskega zahtevka že priznana, velja ugotoviti, da slednji v svojem revizijskem zahtevku z ničemer ne izkazuje, kako in ali sploh mu je zaradi opisanega ravnanja naročnika nastala škoda. Iz navedenih razlogov je na tem mestu obravnavane revizijske navedbe vlagatelja potrebno zavrniti kot neutemeljene.
- točka IV. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da se naročnik v le-tej sklicuje na študijo upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku, ugotovitve in priporočila evropske ekspertne skupine 5, ki je pristojna za tehnologijo GNSS/CN za EFC, predpis MISTER, ugotovitve in priporočila evropske ekspertne skupine 1, ki je pristojna za mikrovalovno tehnologijo DSRC, ugotovitve projekta MEDIA, ugotovitve projekta CESARE ter ugotovitve projekta CARDME. Naročnik tako npr. navaja, da je za ustrezno izvedbo pilotskega testiranja satelitske tehnologije pomembno predvsem upoštevanje dokumentov, navedenih na podani skici, med katerimi so tudi študija upravičenostiâ??, MISTER ter priporočila evropske ekspertne skupine 5â?? (stran 3 razpisne dokumentacije); dalje navaja, da mora biti rešitev skladna z zahtevami po interoperabilnosti, ki so opredeljene v standardu ISO 17575, predpisu MISTER in poročilu projekta MEDIA (stran 32 razpise dokumentacije); naročnik navaja tudi, da mora ponudnik pri izdelavi naprave za cestninjenje v vozilu upoštevati dokument študijo upravičenostiâ??, standard ISO 17575, predpis MISTER in priporočila projekta MEDIA (stran 35 razpisne dokumentacije). Podobne zahteve podaja naročnik tudi na drugih mestih razpisne dokumentacije in v dodatnih pojasnilih k le-tej. Državna revizijska komisija izpostavlja, da mora naročnik, skladno z določili prvega odstavka 23. člena ZJN-1, pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da lahko ponudnik na njeni osnovi pripravi pravilno ponudbo. Ob tem je potrebno opozoriti, da je pravilna ponudba, skladno z določili 13. alineje prvega odstavka 3. člena ZJN-1, tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnikova večkrat ponovljena zahteva po skladnosti podanih ponudb z zgoraj opredeljenimi dokumenti (ali njihovimi deli, zaključki, definicijami, ugotovitvamiâ??) nedvomno pomeni vzpostavitev pogojev, ki jih mora ponudnik, da bi bila njegova ponudba pravilna, izpolniti. V posledici tega dejstva vsi zgoraj navedeni dokumenti v delih, v katerih naročnik nanje navezuje svoje zahteve, v nasprotju z drugačnim prepričanjem slednjega nedvomno predstavljajo del razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik tako ni kršil 31. člena ZJN-1, kot mu to očita vlagatelj, saj tehnične specifikacije so del razpisne dokumentacije (čeprav v obliki ločenih dokumentov). Ob zapisanem pa gre ugotoviti, da obravnavani deli razpisne dokumentacije (podani v obliki zgoraj navedenih dokumentov ali njihovih delov) niso podani na način, ki bi omogočali pripravo pravilne ponudbe; naročnik namreč tudi sam navaja, da so nekateri od zgoraj opredeljenih dokumentov v času izvedbe javnega naročila "v nastajanju" in so posledično "še nedovršeni", iz česar izhaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahteval izpolnjevanje zahtev, ki so nezadostno opredeljene. S tem je naročnik ravnal v neskladju s prvim odstavkom 23. člena ZJN-1, saj razpisna dokumentacija ne omogoča priprave pravilne ponudbe. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej utemeljene. Kot slednje velja ugotoviti, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik prekršil prvi odstavek 40. člena ZJN-1, saj vlagatelj ni navedel, katere "bistvene zahteve, ki niso že vključene v veljavne tehnične normative in standarde in se nanašajo na varnost in druge okoliščine ter so v splošnem interesu" bi bilo potrebno upoštevati in v razpisni dokumentaciji posebej navesti. S tem povezane revizijske navedbe je zaradi njihove pavšalnosti in neobrazloženosti, skladno s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu, potrebno zavrniti kot neutemeljene.
- točka V. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Iz določil prvega odstavka 25. člena ZJN-1 izhaja, da mora naročnik v primeru, če v roku, določenem za predložitev ponudb, spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo, le-to nemudoma brezplačno posredovati tistim ponudnikom, ki so jo že prejeli. Skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZJN-1 so ponudniki v postopku oddaje javnega naročila upravičeni do podaje zahteve za dodatno obvestilo ali pojasnilo, na katere jim je naročnik dolžan podati pisne odgovore. V konkretnem primeru gre ugotoviti, da je bila s strani enega od potencialnih ponudnikov na naročnika dne 07.12.2005 naslovljena prošnja za posredovanje več pojasnil, med njimi se eno od zahtevanih pojasnil nanaša tudi na način izpolnjevanja pogojev iz točke 2.1.6 razpisne dokumentacije. Iz dokumentacije o postopku oddaje predmetnega javnega naročila je razvidno tudi, da je naročnik s tem povezano "pojasnilo" podal dne 12.12.2005, istega dne pa je posredoval tudi vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije (vlagatelj je pojasnilo tako prejel dne 13.12.2006). Skladno z zapisanim gre ugotoviti, da naročniku ne glede ne presojo vprašanja, ali njegovo "pojasnilo", z dne 12.12.2005, pomeni spremembo razpisne dokumentacije, kot to zatrjuje vlagatelj, ali pa le njeno pojasnjevanje ali razlago, kot zatrjuje naročnik, ni mogoče očitati ravnanja v neskladju s prvim odstavkom 25. člena ZJN-1. Svoje "pojasnilo", z dne 12.12.2005, ki je v primeru spreminjanja razpisne dokumentacije del le-te, je namreč brezplačno posredoval vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije, s tem pa so izpolnjene tako zahteve, ki veljajo v primeru podajanja pojasnil, kot tudi zahteve, ki skladno z ZJN-1 veljajo v primeru spreminjanja razpisne dokumentacije.
- točka VI. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene, pri čemer v utemeljitev te ugotovitve smiselno veljajo argumenti, podani k V. točki revizijskega zahtevka.
- točka VII. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik z določitvijo načina, na katerega naj se zahtevajo pojasnila razpisne dokumentacije, ni omejeval dostopa do informacij ali onemogočal priprave pravilnih ponudb. Naročnik prepričljivo izkazuje, da je pri določitvi načina posredovanja zahtev za pojasnila ravnal skladno z namenom učinkovitosti pri podajanju in posredovanju odgovorov na takšne zahteve, hkrati pa vlagatelj ni z ničemer izkazal, kako naj bi bil zaradi spornega mu načina podajanja zahtev za pojasnila kakorkoli oškodovan (vlagatelj namreč ne zatrjuje, da na katerokoli od svojih zahtev za pojasnila razpisne dokumentacije ni prejel odgovora). S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja je zato potrebno zavrniti kot neutemeljene.
- točka VIII. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Državna revizijska komisija z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila ugotavlja, da je vlagatelj dne 07.12.2005 na naročnika naslovil zahtevo za pojasnila razpisne dokumentacije. Isto zahtevo naj bi naročniku posredoval po elektronski pošti že dne 06.12.2005. Naročnik je prvi del odgovorov na zastavljena vprašanja ponudnikom posredoval na dokumentu, z dne 12.12.2005, drugi del odgovorov pa na dokumentu, z dne 14.12.2005. Iz določil tretjega odstavka 25. člena ZJN-1 izhaja, da mora v primeru, če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi z razpisno dokumentacijo v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik mu mora pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik odgovora na vlagateljevo zahtevo za dodatna pojasnila slednjemu ni posredoval v zakonsko določenem roku treh dni od prejema zahteve. Ob zapisanem pa je potrebno ugotoviti, da vlagatelj ni uspel z ničemer izkazati, kako naj bi navedena kršitev določil ZJN-1 vplivala na njegovo zmožnost priprave pravilne ponudbe. Izpostaviti je namreč potrebno, da so imeli ponudniki od dne prejema dodatnega pojasnila, z dne 14.12.2005, do dne poteka roka za oddajo ponudbe, na voljo še 26 dni, pri čemer vlagatelj niti z besedo ne pojasnjuje, zakaj naj v navedenem času ne bi bil zmožen pripraviti pravilne in popolne ponudbe. Upoštevajoč navedeno, torej tudi dejstvo, da vlagatelj ni uspel izkazati, v čem naj bi mu lahko zaradi ugotovljene kršitve ZJN-1 nastala škoda, je Državna revizijska komisija s tem povezane revizijske navedbe slednjega zavrnila kot neutemeljene.
- točka IX. zahtevka:
Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v tej točki revizijskega zahtevka opozarja na domnevno kršitev drugega odstavka 5. člena ZJN-1, ki govori o tem, da pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe, hkrati pa s tem povezane očitke navezuje na domnevno spornost zahteve po predložitvi certifikata projektni management. Tako podane revizijske navedbe je potrebno obravnavati ločeno; najprej je tako potrebno preveriti, ali je podana kršitev v zvezi z drugim odstavkom 5. člena ZJN-1, ločeno od tega pa je potrebno preveriti zatrjevano spornost zahteve, ki se nanaša na predložitev omenjenega certifikata. Glede prvega dela navedb državna revizijska komisija ugotavlja, da v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko (zaradi vložitve revizijskega zahtevka) še ni prišlo do poteka roka za oddajo ponudb, ni mogoče ugotavljati, ali je pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov v še ne oddanih ponudbah nastopal kot ponudnik ali kot podizvajalec oziroma, ali je sodeloval s ponudnikom pri pripravi ponudbe. Zgolj hipotetična možnost, na katero v svojem revizijskem zahtevku opozarja vlagatelj, da do te situacije dejansko pride, ne more biti predmet revizijskega postopka, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene. Glede nedopustnosti certifikata projektni management se Državna revizijska komisija opredeljuje v nadaljevanju predmetnega sklepa, ob presoji točke XIX. zahtevka za revizijo, kjer vlagatelj s tem povezane revizijske navedbe dodatno konkretizira.
- točka X. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Državna revizijska komisija tako, kot je bilo navedeno že zgoraj, ugotavlja, da v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, ko (zaradi vložitve revizijskega zahtevka) še ni prišlo do poteka roka za oddajo ponudb, ni mogoče ugotavljati, ali je pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov v še ne oddanih ponudbah nastopal kot ponudnik ali kot podizvajalec oziroma, ali je sodeloval s ponudnikom pri pripravi ponudbe. Zgolj hipotetična možnost, na katero v svojem revizijskem zahtevku opozarja vlagatelj, da do te situacije dejansko pride, ne more biti predmet revizijskega postopka, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa niso utemeljene. Glede navedb o navajanju točno določenega patenta, brez zapisa besed "ali podobno", Državna revizijska komisija ugotavlja, da patenta, št. 20996, kot je omenjen v dokumentu študija upravičenosti vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku, ni mogoče šteti kot pogoj, ki bi ga bili ponudniki dolžni izpolniti, da bi bila njihova ponudba pravilna. Patentirana rešitev je v navedenem dokumentu, kot pravilno navaja tudi naročnik, namreč omenjena zgolj primeroma, ne pa kot izključna zahteva, ki bi jo morali izpolniti ponudniki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Skladna z navedenim je pravilna tudi ugotovitev naročnika, da zapis patenta, ki ne predstavlja pogoja, ne more biti v neskladju s z Direktivo 2004/52/EC. Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.
- točka XI. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Državna revizijska komisija z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila ugotavlja, da je naročnik v le-tej, pri napravi za cestninjenje v vozilu, predvidel testiranje možnosti "vzpostavitve interoperabilnosti z obstoječo tehnološko rešitvijo (sistem ABC)". V dodatnih pojasnilih, z dne 15.12.2006, je naročnik na zahtevo enega od potencialnih ponudnikov po predložitvi dokumentacije ABC sistema navedel, da je ta del v razpisni dokumentaciji nekoliko nejasno zapisan. Ob tem je navedel: "Naročnik je s sistemom ABC hotel opredeliti "nadgrajeni ABC sistem", za katerega je bilo po planih v letu 2005 predvidena nadgradnja na mikrovalovno tehnologijo s 5,8 GHz, ki bi bila skladna z direktivo 2004/52/EC. Ker je realno pričakovati prehodno obdobje (prehod iz obstoječega stanja cestninskega sistema v Sloveniji na bodoči cestninski sistem), naročnika zanima možnost vzpostavitve interoperabilnosti ponudnikove rešitve elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN z mikrovalovno tehnologijo.". V dodatnih pojasnilih, z dne 16.12.2005, je naročnik navedel še: "Naročnik želi, da bi izbran ponudnik preizkusil interoperabilnost med ponudnikovo rešitvijo in čim več rešitvami, ki so skladne z direktivo 2004/52/EC. Trenutni cestninski sistem v Sloveniji še ni usklajen z direktivo 2004/52/EC. Prav tako je tudi v okviru EU zelo malo rešitev, ki so skladne z omenjeno direktivo, jih je pa trenutno kar nekaj v fazi načrtovanja. Zato naročnik od ponudnika pričakuje, da bo v okviru prikaza delovanja svoje rešitve pokazal interoperabilnost med ponudnikovo rešitvijo in katerokoli rešitvijo, ki je skladna z direktivo 2004/52/EC. Za potrebe preizkusa interoperabilnosti med ponudnikovo rešitvijo in rešitvijo, ki je skladna z direktivo 2004/52/EC, bo zagotovil potrebno infrastrukturo naročnik, če je ne bo zagotovil izvajalec sam.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s podanimi pojasnili spremenil v razpisni dokumentaciji prvotno postavljeno zahtevo po testiranju možnosti "vzpostavitve interoperabilnosti z obstoječo tehnološko rešitvijo (sistem ABC)" tako, da sedaj predvideva testiranje interoperabilnosti "med ponudnikovo rešitvijo in katerokoli rešitvijo, ki je skladna z direktivo 2004/52/EC". Za zmožnost izpolnitve takšne zahteve vlagatelj ne potrebuje tehnične dokumentacije "nadgrajenega ABC sistema", s tem povezane revizijske navedbe slednjega pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.
- točka XII. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila od ponudnikov med drugim zahteval tudi podajo predlogov in izhodišč, ki bodo omogočala ustrezno dopolnitev zakonodaje, in sicer je poleg pravnih relacij med vključenimi entitetami potrebno ločeno opredeliti tudi pravne možnosti za izterjavo kazni oziroma preganjanje kršiteljev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da umestitev takšne zahteve v razpisno dokumentacijo ni nedopustna, oziroma vlagatelj takšne nedopustnosti ni uspel izkazati. Kot utemeljeno navaja naročnik, specifične tehnične rešitve, ponujene s strani ponudnikov v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ob njihovi implementaciji s seboj prinašajo zahteve po različnem pravnem urejanju (umestitvi v okvire veljavnega pravnega reda). Ker naročnik v postopku ne izbira vnaprej določene specifične tehnične rešitve, s tem povezanih posledic ni mogoče vnaprej opredeliti. Skladno z navedenim nikakor ni nedopustna naročnikova zahteva, da ponudniki v okviru predstavitve svoje rešitve, predstavijo tudi s to povezane pravne posledice. Naročnik od ponudnikov ob tem ne zahteva podaje npr. končnih in celostno usklajenih besedil sprememb ali dopolnitev zakonov, temveč zgolj "predloge in izhodišča, ki bodo omogočala ustrezno dopolnitev zakonodaje na tem področju". Na opisani način opredeljeno podajanje predlogov in izhodišč pa ni aktivnost, ki bi jo izvajali le državni organi. Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe zavrniti kot neutemeljene. Glede "ovrednotenja pravnih rešitev in izhodišč v merilih" Državna revizijska komisija ugotavlja, da so s tem povezane revizijske navedbe pavšalne in neobrazložene, zato jih je skladno s pravili o dokaznem bremenu potrebno zavrniti. Iz istih razlogov je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo navedbo, da je na tem mestu obravnavana zahteva naročnika negospodarna, saj naj ne bi zagotovila objektivno najbolj strokovne rešitve.
- točka XIII. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske so utemeljene. Državna revizijska ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila določil več pogojev, ki jih morajo izpolnjevati morebitni podizvajalci, s katerimi nastopajo ponudniki v svojih ponudbah. Takšna določitev pogojev je skladna z določili 46. člena ZJN-1. Ob zapisanem pa gre ugotoviti, da je naročnik v 7. členu obrazca "Pogodba o izvedbi projektaâ??", podanem kot del razpisne dokumentacije, določil, da mora ponudnik v primeru, če namerava za izvedbo pogodbe uporabiti podizvajalce, za njih predhodno pridobiti soglasje naročnika. Tako postavljeno zahtevo je naročnik v svojih podanih pojasnilih razlagal v smeri naročnikovega upravičenja po preverjanju sposobnosti podizvajalcev "v vseh fazah javnega naročanja in tudi med izvajanjem same pogodbe". Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikova zahteva po predhodnem soglasju k izvajalčevim podizvajalcem ni dopustna. Naročnik je sposobnost ponudnika in njegovih podizvajalcev upravičen preverjati v fazi ocenjevanja prispelih ponudb, skladno s 45. členom ZJN-1 pa mora pred oddajo javnega naročila preveriti, če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, izpolnjuje pogoje glede sposobnosti, opredeljene v 42. členu tega zakona. V fazi po sklenitvi pogodbe ZJN-1 ne predvideva ponovnega preverjanja sposobnosti izvajalca ali njegovih podizvajalcev. Ker bi dopustitev le-tega lahko hkrati privedla do situacije, ko bi naročnik z nepodajo soglasja k vlagateljevim podizvajalcem slednjega onemogočil pri izvedbi javnega naročila, naročnikova pridržana pravica do soglasja k podizvajalcem pa je po vsebini tudi neopredeljena, je potrebno s tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja priznati utemeljenost.
- točka XIV. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z v tej točki revizijskega zahtevka podanimi navedbami izkazuje naročnikov namen ustvariti situacijo za uporabo določb 3. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1, s čemer naj bi se slednji izognil uporabi odprtega postopka, ter naročnikovo neutemeljeno obogatitev, saj naj bi slednji pridobil pravice, ki niso predmet javnega naročila. Glede prvega od navedenih očitkov Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni utemeljen. Iz določil 3. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1 izhaja, da sme naročnik oddati javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec gradenj ali storitev. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja, da naročnik s pridobitvijo avtorskih pravic in pravic intelektualne lastnine "dejansko kupi celoten sistem cestninjenja, ki ga lahko kasneje bodisi sam implementira na celotno cestno omrežje bodisi to možnost podeli tretji osebi". Ker vlagatelj tudi sam meni, da lahko izbrani sistem implementira bodisi naročnik bodisi tretja oseba, gre sledeč njegovemu stališču ugotoviti, da pri predmetnem javnem naročilu ne gre za naročilo, ki bi ga, skladno s 3. točko prvega odstavka 20. člena ZJN-1, lahko izpolnil "le določen dobavitelj". Iz navedenih razlogov gre revizijske navedbe o naročnikovem ustvarjanju situacije za uporabo določb 3. točke prvega odstavka 20. člena ZJN-1 zavrniti kot neutemeljene. Ravno tako pa niso utemeljene niti revizijske navedbe, ki se nanašajo na naročnikovo neutemeljeno obogatitev. Izpostaviti gre namreč, da je vlagatelj s predmetom in vsebino javnega naročila seznanjen vnaprej, upoštevajoč slednja pa v svoji ponudbi prosto oblikuje tudi ponudbeno ceno. Skladno z zapisanim naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ne bo pridobil ničesar, kar ni predmet javnega naročila in česar vlagatelj nima možnosti vračunati v svojo ponudbeno ceno. Iz navedenih razlogov je potrebno revizijske navedbe, ki se nanašajo na naročnikovo neutemeljeno obogatitev, zavrniti kot neutemeljene.
- točka XV. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila postavil zahtevo po tem, da je "ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec /je/ registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila". V dokaz izpolnjevanja te zahteve je naročnik predvidel "izpisek iz sodne ali druge enakovredne evidence". Državna revizijska komisija ugotavlja, da takšna naročnikova zahteva ni v neskladju z določbo 42. člena ZJN-1. 1. alineje prvega odstavka 42. člena ZJN-1, ki določa, da mora ponudnik izpolnjevati pogoj, "da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu", v nasprotju s prepričanjem vlagatelja namreč ni mogoče interpretirati na način, da zadostuje, da je ponudnik registriran za opravljanje katerekoli dejavnosti, temveč je zato, da bi se mu priznala sposobnost za izvedbo javnega naročila, potrebno, da je registriran za dejavnost, ki je predmet javnega naročila. Tako podani, namenski (teleološki) razlagi tega določila ZJN-1, pritrjuje tudi dosedanja praksa Državne revizijske komisije (tako npr. v zadevi 018-47/02). S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja je tako potrebno zavrniti kot neutemeljene. Glede revizijskih navedb o tem, da naročnik ni navedel za katere dejavnosti mora biti registriran ponudnik, gre pritrditi naročniku, ki navaja, da zaradi različnosti možnih tehničnih rešitev ni mogoče vnaprej predvideti vseh dejavnosti, za katere bi morali biti ponudniki registrirani, da bi se jim priznala sposobnost za izvedbo predmetnega javnega naročila. Tudi s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej neutemeljene. Gre pa ob zapisanem izpostaviti, da naročnik v fazi ocenjevanja ponudb od ponudnikov ni upravičen zahtevati izpolnjevanja pogojev, ki niso bili določeni že v razpisni dokumentaciji javnega naročila. Dejstvo, da naročnik v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni določil, za katere dejavnosti morajo biti ponudniki registrirani, v fazi ocenjevanja ponudb slednjim ne bo moglo iti v škodo.
- točka XVI. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila med pogoji za priznanje ponudnikove finančne in poslovne sposobnosti med drugim postavil zahtevo po tem, da "ponudnikovi čisti letni prihodki od prodaje v letu 2004 presegajo vsaj 750.000.000,00 SIT (prihodki od prodaje podizvajalca se ne prištevajo); v primeru prijave soponudnikov pa mora vsota čistih letnih prihodkov od prodaje v letu 2004 vseh soponudnikov presegati 1.000.000.000,00 SIT". Ravno tako je naročnik med pogoji za priznanje sposobnosti postavil tudi zahtevo po tem, da "sodi ponudnik najmanj v bonitetni razred 2B (BON 1/P) za leto 2004 (v primeru prijave podizvajalcev mora vsaj 50% podizvajalcev v letu 2004 soditi v najmanj v bonitetni razred 2A); v primeru prijave soponudnikov mora vsaj 75% soponudnikov v letu 2004 soditi najmanj v bonitetni razred 2B". Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti tudi, da znaša ocenjena vrednost predmeta javnega naročila 250.000.000,00 SIT brez DDV, oziroma 300.000.000,00 SIT z DDV. Glede prve od zgoraj opredeljenih zahtev, to je zahteve, ki se nanaša na čiste letne prihodke od prodaje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je nedopustna. Skladno z določili ZJN-1 lahko naročnik za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da obravnavani pogoj ni skladen z obsegom predmetnega javnega naročila. Ugotoviti gre namreč, da je naročnik, brez da bi to kakorkoli utemeljil, pogoj, ki se nanaša na čiste letne prihodke od prodaje, določil v višini, ki kar dvakrat presega ocenjeno vrednost predmetnega javnega naročila brez DDV. V primeru, ko s ponudbo nastopi več soponudnikov skupaj, je ocenjena vrednost pri obravnavanem pogoju presežena kar trikrat. Tako oblikovan pogoj ni skladen z 42.a členom ZJN-1, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene. V nasprotju s slednjimi, pa vlagatelj ni uspel izkazati utemeljenosti revizijskih navedb, ki se nanašajo na zahtevo po bonitetnem razredu. Ni namreč mogoče slediti vlagateljevemu stališču, da se tveganje pri razpisih lahko prepreči z instrumenti najrazličnejših zavarovanj in garancij; pravico postavljati ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske pogoji za priznanje sposobnosti, z namenom zmanjšanja takšnega tveganja, naročniku namreč izrecno omogoča ZJN-1, v svojem 42.a členu. Podobno ni mogoče slediti vlagateljevemu argumentu, da pri boniteti ne gre za krivdo na strani ponudnika, pač pa le za finančno nedisciplino dolžnikov potencialnega ponudnika, ki pa vpliva na bonitetno oceno; izpostaviti gre namreč, da "finančna nedisciplina dolžnikov potencialnega ponudnika" ni edini element, ki vpliva na bonitetno oceno, poleg tega pa ta element vpliva na doseganje vseh bonitetnih razredov, ne zgolj na tistega, ki ga je kot zahtevanega postavil naročnik. Nedopustnosti zahteve po konkretno zahtevanem bonitetnem razredu vlagatelj torej ne izkazuje, zahteva po izkazu bonitetnega razreda (kateregakoli) pa sama po sebi ni nedopustna (oziroma vlagatelj njene nedopustnosti ni uspel izkazati). Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.
- točka XVII. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, na strani 10, med drugim določil tudi naslednji pogoj: "Ponudnik mora predložiti finančno zavarovanje (npr. bančno garancijo) za resnost ponudbe v višini 6.000.000 SIT, ki jo v primeru prijave soponudnikov predloži poslovodeči partner. Trajanje zavarovanja je 30 dni po datumu veljavnosti ponudbe.". V dokaz izpolnjevanja tega pogoja je naročnik določil "originalno finančno zavarovanje (npr. bančno garancijo) za resnost ponudbe v vrednosti 6.000.000 SIT)". V točki 2.1.7 razpisne dokumentacije, poimenovani "Finančno zavarovanje za resnost ponudbe", je naročnik med drugim dodatno določil, da mora ponudnik "k ponudbi predložiti finančno zavarovanje (bančno ali enakovredno garancijo) za resnost ponudbe, v višini 6.000.000 SIT, v skladu s priloženim obrazcemâ?? Vzorec bančne garancije je priložen v poglavju "Vzorci in obrazci" razpisne dokumentacije. Če bo ponudnik podal drugačno finančno zavarovanje, naj ga odda v vsebinsko enakovredni obliki.". Tretji odstavek 2. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj med drugim določa, da mora vrsto finančnih zavarovanj in način predložitve, višino, roke ter vzorec finančnega zavarovanja naročnik določiti že v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija upoštevajoč citirana določila razpisne dokumentacije in opredeljeno pravno podlago ugotavlja, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni dovolj jasno opredelil dopuščenih vrst finančnih zavarovanj za resnost ponudbe, tako pa je ravnal v neskladju s tretjim odstavkom 2. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj. Ugotoviti gre namreč, da nejasno postavljenega pogoja v zvezi z zavarovanjem za resnost ponudbe, kot je opredeljen na strani 10 razpisne dokumentacije (naročnik zahteva "npr. bančno garancijo"), ne konkretizirajo niti ostala določila razpisne dokumentacije. Iz slednjih namreč izhaja, da naročnik dopušča "bančno ali enakovredno garancijo", pri čemer pa na nobenem mestu razpisne dokumentacije ni pojasnjeno, kaj naročnik pojmuje pod pojmom "bančni enakovredna garancija". Ker Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj od naročnikov zahteva izrecno opredelitev dopuščenih vrst finančnih zavarovanj, naročnik pa le-teh ni jasno definiral, so s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja utemeljene. V nasprotju z navedenim pa niso utemeljene vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na zahtevano trajanje zavarovanja. Tako glede očitka o spreminjanju razpisne dokumentacije s pojasnili, podanimi v zvezi s trajanjem finančnega zavarovanja, Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da ni utemeljen, pri čemer v utemeljitev te ugotovitve smiselno veljajo argumenti, podani k V. točki revizijskega zahtevka. Glede trajanja finančnega zavarovanja je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila in v pojasnilih določil, da mora biti le-to vsaj 30 dni po datumu prenehanja veljavnosti ponudbe, ki je predviden do 30.06.2006. Iz določil 7. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj med drugim izhaja, da je "trajanje garancije /je/ 30 dni po datumu, ki je določen za sprejem odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe. Pri tem mora naročnik upoštevati tudi čas, ki je potreben za rešitev spora v primeru vložitve revizijskega zahtevka.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati neskladja naročnikove zahteve po trajanju finančnega zavarovanja z določili citiranega člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj. Izpostaviti je namreč potrebno, da omenjeni pravilnik (kot tudi ostali predpisi s področja oddaje javnih naročil) ne opredeljuje načina določitve datuma, določenega za sprejem odločitve o izbiri najugodnejše ponudbe, tako pa naročniku tudi ni mogoče očitati, da je takšen datum, in nanj vezano trajanje garancije, določil v neskladju z določili Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj. Ob zapisanem je potrebno izpostaviti tudi, da vlagatelj niti z besedo ne navaja, kako naj bi zanj sicer sporno postavljena zahteva po trajanju finančnega zavarovanja vplivala na njegov položaj v postopku oziroma ga onemogočala pri pripravi pravilne ponudbe. Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene. Kot neutemeljene je potrebno zavrniti tudi vlagateljeve revizijske navedbe, ki se nanašajo na višino finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. V zvezi s slednjimi gre namreč izpostaviti, da prvi odstavek 7. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj določa tudi, da se "garancija za resnost ponudbe /se/ izda v višini do največ 10% od vrednosti javnega naročila ali dela javnega naročila, na katerem konkurira ponudnik". Ker je v konkretnem primeru naročnik od ponudnikov zahteval finančno zavarovanje za resnost ponudbe v znesku, ki ne presega 10% vrednosti javnega naročila, vlagatelj pa ni uspel izkazati razlogov za spornost zahtevane višine finančnega zavarovanja, je s tem povezane revizijske navedbe slednjega potrebno zavrniti kot neutemeljene. Ker se je Državna revizijska komisija v tem sklepu že opredelila do očitka o spornosti pogoja, ki se nanaša na zahtevano višino čistih prihodkov, na tem mestu ni obravnavala revizijskih navedb, ki se nanašajo na nesorazmernost med tem pogojem in zahtevano višino finančnega zavarovanja za resnost ponudbe.
- točka XVIII. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v pogoju pod točko 9., določil, da mora imeti ponudnik (skupaj s podizvajalci) "v rednem delovnem razmerju vsaj deset zaposlenih z vsaj višjo izobrazboâ??". Iz določil v tem sklepu že citiranega 42. a člena ZJN-1 izhaja, da lahko za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev naročnik določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni uspel izkazati, da je obravnavani pogoj potreben in sorazmeren z vsebino in namenom predmetnega javnega naročila. Kot pravilno izpostavlja vlagatelj, namreč ni mogoče slediti naročnikovemu stališču, da je glede na vsebino in predmet javnega naročila (ne glede na različne tehnične rešitve, ki se lahko ponudijo) kadrovsko sposobnost ponudnika dopustno izkazovati z vsako osebo, v delovnem razmerju pri ponudniku, ki ima doseženo vsaj višjo izobrazbo, ne glede na smer izobraževanja, v kateri je svojo izobrazbo pridobila. To bi namreč pomenilo, da je po obravnavanem pogoju kadrovsko sposoben tudi ponudnik, katerega noben od zaposlenih desetih delavcev z vsaj višjo izobrazbo le-te ni pridobil v smeri izobraževanja, kakorkoli povezani s predmetom javnega naročila. Tak pogoj ni sorazmeren z vsebino in namenom predmetnega javnega naročila, naročnik pa ravno tako ni uspel izkazati njegove potrebnosti. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej utemeljene.
- točka XVIII.1 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. V utemeljitev te ugotovitve smiselno veljajo argumenti, podani k V. točki revizijskega zahtevka.
- točka XVIII.2 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v pogoju pod točko 9, določil tudi, da mora imeti ponudnik "vsaj eno ustrezno referenco na podobnih integracijskih projektih, katere vrednost presega 100.000.000 SIT". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tako postavljen pogoj potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila, oziroma vlagatelj njegove nepotrebnosti ali nesorazmernosti ni uspel izkazati. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja torej niso utemeljene. Vlagateljeve navedbe, da se s predmetnim pogojem možnost sodelovanja omejuje le na "tiste ali tistega potencialnega ponudnika, ki je sodeloval pri pripravi dveh ali treh podobnih projektov tega cenovnega ranga v Sloveniji", so podane pavšalno in zanje niso bili predloženi nikakršni dokazi, zato jih je skladno s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu potrebno zavrniti kot neutemeljene.
- točka XIX. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v pogoju pod točko 10, postavil zahtevo po tem, da mora biti "v projektni skupini ponudnika (skupaj s podizvajalci) /mora biti/ skupaj vsaj deset članov. Izmed njih mora imeti vsaj en član certifikat "projektni manager" (PMI, IPMA- ZPM, PRINCE ali podobno) in vsaj en član certifikat "Revizor informacijskih sistemov" (Slovenski inštitut za revizijo, CISA- ISACA ali podobno). Projektni manager in revizor informacijskih sistemov morata imeti vsaj deset let delovnih izkušenj". Na zahtevo po dodatnih pojasnilih v zvezi delom citiranega pogoja, ki se nanaša na certifikat "projektni manager", je naročnik dne 14.12.2005 podal odgovor, iz katerega izhaja, da pogoja ne izpolnjuje oseba, ki je opravila izpit iz predmeta na univerzitetnem študiju računalništvo in informatika Univerze v Ljubljani, da ga ne izpolnjuje oseba, ki je opravila tak izpit na isti fakulteti na podiplomskem programu, da pogoju ne zadošča oseba, ki je magistrirala s temo, v kateri se je ukvarjala s projektnim vodenjem, ter da pogoja ne izpolnjuje oseba, ki predava na to temo na fakulteti. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pogoj v zgoraj opredeljeni vsebini v delu, kjer se nanaša na certifikat "projektni manager", neskladen z določili 42.a člena ZJN-1. Tako gre izpostaviti, da naročnikova zahteva po posedovanju certifikata "projektni manager" sama po sebi ni nedopustna (oziroma vlagatelj njene dopustnosti ni uspel izkazati), je pa nedopustno naročnikovo stališče, izraženo v dodatnih pojasnilih, skladno s katerim ponudnikom ni omogočeno dokazovanje izpolnjevanja zahtev, ki jih vsebujejo omenjeni certifikati, na druge ustrezne načine. Naročnikova apriori zavrnitev dokazovanja ustrezne kadrovske sposobnosti s programi rednega izobraževanja, brez preverjanja, ali ti dejansko morebiti obsegajo vsa znanja (zahteve), ki se ugotavljajo z zahtevanimi certifikati, je neskladna z načeloma zagotavljanja enakopravnosti med ponudniki in konkurence med ponudniki, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so utemeljene. Državna revizijska komisija kot utemeljene priznava tudi vlagateljeve revizijske navedbe, v katerih slednji opozarja na spornost zahteve po tem, da imata projektni manager in revizor informacijskih sistemov vsaj deset let delovnih izkušenj. Ugotoviti gre namreč, da naročnik ne zahteva, da imata omenjeni osebi delovne izkušnje s področja projektnega managementa ali področja revizije informacijskih sistemov, kot tudi ne delovne izkušnje na področju predmeta javnega naročila. Priznavanje delovnih izkušenj z drugih področij ni potrebno in sorazmerno z vsebino in namenom predmetnega javnega naročila, oziroma naročnik potrebnosti in sorazmernosti ni uspel izkazati. Tudi s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so zato utemeljene.
- točka XIX.1 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. V nasprotju z argumenti, podanimi ob obravnavi prejšnje točke vlagateljevega revizijskega zahtevka, gre na tem mestu ugotoviti, da z navedbami iz te točke revizijskega zahtevka vlagatelj ni uspel izkazati neskladja dela zgoraj opredeljenega pogoja, ki se nanaša na certifikat "Revizor informacijskih sistemov", z 42.a členom ZJN-1, oziroma njegovega nezagotavljanja enakopravnosti med ponudniki. Vlagatelj v zvezi s tem pogojem namreč ne navaja, da naročnik ni dopustil njegovega izpolnjevanja na druge ustrezne načine, temveč zatrjuje le, da navedeni certifikat poseduje "30 do 40 ljudi, ki so večino zaposleni na bankah ali v revizijskih hišah, ki niso strokovno usposobljene za tehnično izvedbo tega posla", ter da je naloga revizorja pregled informacijskega sistema, to je opravljanje nalog, ki jih mora tekom testiranja opravljati naročnik. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik svojo zahtevo po navedenem certifikatu ustrezno utemeljil, navajajoč, da se z njo zmanjša tveganje izvedbe predmetnega javnega naročila. Vlagatelj po drugi strani ni uspel izkazati, zakaj naj takšna zahteva ne bi zagotavljala enakopravnosti med ponudniki oziroma bila neskladna z 42. a členom ZJN-1, kot tudi ni uspel s svojo navedbo, da zahtevani certifikat poseduje le "30 do 40 ljudi"; vpogled na spletno stran organizacije ISACA, kot izdajatelja enega izmed dopuščenih certifikatov, namreč pokaže, da je zgolj ta organizacija doslej izdala več kot 44.000 certifikatov "Revizor informacijskih sistemov" (Certified Information Systems Auditor). Vlagatelj s svojem revizijskim zahtevkom torej ni uspel izkazati neskladnosti zgoraj opredeljenega pogoja v delu, ki se nanaša na certifikat "Revizor informacijskih sistemov", z 42.a členom ZJN-1, oziroma njegovega nezagotavljanja enakopravnosti med ponudniki (razen v delu, ki se nanaša na zahtevane delovne izkušnje, kot je bilo to argumentirano pri obravnavi prejšnje točke vlagateljevega revizijskega zahtevka).
- točka XIX.2 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Iz dodatnega pojasnila, ki ga je naročnik podal dne 14.12.2005, je razvidno, da je na vlagateljevo vprašanje, ali so sprejemljivi tudi certifikati ISO standard 9001:2000, Standard informacijske varnosti BS7799-2:2002, Vodilo Tickit, Business Continuity Master Class (Business Continuity Institut London), Lead Auditor BS7799 ter Information security risk management course odgovoril, da je izmed naštetih ustrezen le Lead Auditor BS7799. Glede tega, zakaj ostali standardi niso ustrezni, naročnik ni podal pojasnila. Državna revizijska komisija izpostavlja, da je naročnik dolžan obrazložiti, zakaj s strani vlagatelja ponujeni certifikati ne ustrezajo zahtevam razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila, saj sicer ravna neupravičeno diskriminatorno in v neskladju z načelom enkopravnosti med ponudniki. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej utemeljene.
- točka XX. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v pogoju pod točko 16, postavil naslednjo zahtevo: "Med ponudnikom, soponudnikom oziroma podizvajalcem in slovensko državno upravo v zadnjih (12) mesecih ni bilo prekinjeno nobeno pogodbeno razmerje zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.". V dodatnih pojasnilih, z dne 14.12.2005, je naročnik v zvezi s tem pogojem pojasnil tudi, da zgornja zahteva ne velja, če je bilo pogodbeno razmerje prekinjeno zaradi krivde državne uprave, na ta odgovor pa se je skliceval tudi pri vprašanju o tem, ali je pogoj relevanten v primeru, če pogojev ni izpolnila državna uprava. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati neskladja tako opredeljenega pogoja z določili 42.a člena ZJN-1. Iz vlagateljevih navedb namreč ne izhaja, da bi bil obravnavani pogoj nepotreben ali nesorazmeren z naravo, vsebino, namenom ali obsegom javnega naročila. Ravno tako pa v nasprotju z drugačnim mnenjem vlagatelja tudi ni možna razlaga pogoja, po katerem bi bila neustrezna tudi ponudba tistega ponudnika, ki je odpovedal pogodbo iz naslova dostopa do poslovnega registra, ker te storitve ni več potreboval; odpovedi pogodbe iz navedenega razloga namreč ni mogoče šteti za "neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti" v smislu vsebine in v pojasnilih podane interpretacije obravnavanega pogoja. Tudi na tem mestu gre sicer omeniti še, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne zatrjuje, da omenjenega pogoja ne bi izpolnjeval, tako pa iz zahtevka tudi ni razvidno, kakšna škoda bi mu utegnila nastati v zvezi z le-tem. Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.
- točka XXI. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v pogoju pod točko 16, postavil naslednjo zahtevo: "Ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec ima izkušnje pri razvoju, upravljanju in vzdrževanju informacijskega sistema, s katerim se izvaja varne transakcije z uporabo ustrezne tehnologije (npr. digitalni podpis, digitalno potrdilo, pametna kartica ali podobno) za zagotavljanje varnosti podatkov". Vlagatelju je sporen del te zahteve, ki se nanaša na reference za upravljanje in vzdrževanje sistema. Izpostaviti gre, da je naročnik kot predmet obravnavanega javnega naročila navedel "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN", v odgovoru na vlagateljev revizijski zahtevek pa hkrati izrecno poudarja, da je namen javnega naročila "zbiranje idej, ki mu bodo omogočile evaluacijo različnih tehnologij in pripravo izhodišč za implementacijo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, kar pa bo predmet samostojnih postopkov javnih naročil". Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da so reference s področja razvoja informacijskega sistema, s katerim se izvaja varne transakcije z uporabo ustrezne tehnologije, dopustne, umestitve zahteve po predložitvi referenc s področja upravljanja in vzdrževanja takšnega informacijskega sistema, med pogoje razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, pa naročnik ni uspel utemeljiti. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej utemeljene. Navedbe o tem, da z navedenim pogojem "naročnik tudi zelo verjetno diskriminatorno preferira osebo, ki že sedaj skrbi za vzdrževanje in upravljanje sistemov cestnnjenja", je Državna revizijska komisija, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, zavrnila, saj so s tem povezane navedbe podane pavšalno in zanje niso bili predloženi nikakršni dokazi.
- točka XXII. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v pogoju št. 19, postavil zahtevo po tem, da mora imeti "ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec /mora imeti/ dokazilo, da je sposoben izdelati testno napravo za izvajanje cestninjenja v skladu z ustreznimi homologacijskimi predpisi s področja vozil, ki bo elektromagnetno kompatibilna". V dokazi izpolnjevanja te zahteve je naročnik določil "Certifikat o prejetju homologacije za tip elektronskega podsklopa glede Pravilnika ECE R 10 (lahko fotokopija) ali podobno dokazilo, ki je skladno z direktivo 72/245/EC in ga predloži ponudnik ali soponudnik ali podizvajalec". V dodatnih pojasnilih, z dne 14.12.2005, je naročnik v zvezi s to zahtevo navedel še, da "ne pričakuje, da bi ponudnik imel omenjeno dokazilo za testno napravo. S tem certifikatom, ki se ne nanaša nujno na testno napravo, bo ponudnik dokazal le, da je sposoben izdelati primerno napravo za testno izvajanje cestninjenja.". Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da revizijske navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z dodatnim pojasnilom, ki se nanaša na obravnavani pogoj, neskladno z ZJN-1 spremenil razpisno dokumentacijo, niso utemeljene. V utemeljitev te ugotovitve smiselno veljajo argumenti, podani k V. točki revizijskega zahtevka. Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da med strankama ni sporen sam pogoj, da ima "ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec /mora imeti/ dokazilo, da je sposoben izdelati testno napravo za izvajanje cestninjenja v skladu z ustreznimi homologacijskimi predpisi s področja vozil, ki bo elektromagnetno kompatibilna", temveč je sporen način dokazovanja izpolnjevanja tega pogoja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da slednji ni skladen z 42. a členom ZJN-1. Kot pravilno izpostavlja vlagatelj, dokazovanje, da je potencialni ponudnik sposoben pridobiti homologacijo za neko napravo, ki ni v nikakršni zvezi s predmetom javnega naročila, ne more predstavljati dokazila o sposobnosti potencialnega ponudnika, da izdela "testno napravo za izvajanje cestninjenja v skladu z ustreznimi homologacijskimi predpisi s področja vozil, ki bo elektromagnetno kompatibilna". Tako opredeljen način dokazovanja izpolnjevanja obravnavanega pogoja ni v skladu z 42. a členom ZJN-1, saj ni potreben in sorazmeren z naravo, vsebino in namenom javnega naročila oziroma naročnik njegove potrebnosti in sorazmernosti ni uspel izkazati. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej utemeljene.
- točka XXIII. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v pogoju št. 20, postavil zahtevo po tem, da ima "ponudnik, soponudnik oziroma podizvajalec /ima/ vsaj eno referenco na področju razvoja sistemov za spremljanje vozil na podlagi satelitske tehnologije in nadzora nad kršitvami". Med strankama je sporen del zahteve, ki se nanaša na zahtevo po referenci s področja nadzora nad kršitvami. Državna revizijska komisija tudi ne tem mestu izpostavlja, da je naročnik kot predmet obravnavanega javnega naročila navedel "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN", v odgovoru na vlagateljev revizijski zahtevek pa hkrati izrecno poudarja, da je namen javnega naročila "zbiranje idej, ki mu bodo omogočile evaluacijo različnih tehnologij in pripravo izhodišč za implementacijo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, kar pa bo predmet samostojnih postopkov javnih naročil". Skladno z navedenim Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahteva po referenci s področja nadzora nad kršitvami ni skladna z 42.a členom ZJN-1, oziroma naročnik njene skladnosti ni uspel izkazati. Opozoriti gre, da bi bil naročnik od ponudnikov upravičen zahtevati npr. referenco s področja razvoja sistemov za nadzor nad kršitvami, saj bi tehnična rešitev načina izvajanja nadzora sodila v okvir predmeta javnega naročila; ni pa naročnik od ponudnikov upravičen zahtevati reference s področja izvajanja samega nadzora, kot to izhaja iz vlagateljeve utemeljene interpretacije obravnavanega določila razpisne dokumentacije. Takšna zahteva namreč ni potrebna in sorazmerna z naravo, vsebino in namenom javnega naročila oziroma naročnik njene potrebnosti in sorazmernosti ni uspel izkazati. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej utemeljene. Revizijske navedbe, ki se nanašajo na "kršitev določb ZVOP", je Državna revizijska komisija, na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, zavrnila, saj so s tem povezane navedbe podane pavšalno in neopredeljeno.
- točka XXIV. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. V obravnavani točki revizijskega zahtevka vlagatelj navaja, da so merila, kot so predvidena v razpisni dokumentaciji in jim vlagatelj nasprotuje, v neskladju z drugim in tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1. Skladno s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu je Državna revizijska komisija v tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe zavrnila kot neutemeljene, saj so podane pavšalno in zanje niso bili predloženi nikakršni dokazi. Glede konkretiziranih očitkov o neustreznosti posameznih meril, podanih v nadaljevanju zahtevka, se Državna revizijska komisija opredeljuje ob presoji preostalih točk vlagateljevega revizijskega zahtevka.
- točka XXV. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Vlagatelj kot sporna izpostavlja merila "Reference glede števila naprav, s katerimi upravlja nadzorni center na različnih lokacijah (Trx1)", "Reference glede števila uporabnikov, ki uporabljajo informacijski sistem, s katerim se izvajajo varne transakcije (Trx2)" ter "Reference glede sposobnosti ponudnika za vzpostavitev sistema za opravljanje varnih transakcij (Trx3)", saj naj ne bi zagotavljali nediskriminatornega vrednotenja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni sporno, da prvo od navedenih meril z maksimalnim številom točk nagradi ponudnike, ki predložijo reference za 300 naprav, s katerimi upravlja nadzorni center pri spremljanju transakcij na različnih lokacijah, da drugo od navedenih meril z maksimalnim številom točk nagradi ponudnike, ki izkažejo reference za 400.000 uporabnikov informacijskega sistema, s katerim se izvajajo varne transakcije, ter da tretje od navedenih meril z maksimalnim številom točk nagradi ponudnike, ki izkažejo reference za 130.000.000 varnih transakcij preko sistema, ki ga je vzpostavil ponudnik. Naročnik ne prereka niti vlagateljeve navedbe, da ponudniki ne glede na to, če izkažejo reference za večje število naprav/uporabnikov/transakcij, kot so opredeljene zgoraj, ne morejo prejeti več točk, ravno tako pa med strankama ni sporno tudi, da število točk z zniževanjem ponujenega števila referenc pada. Ob upoštevanju vseh navedenih dejstev pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ni uspel izkazati neskladja obravnavnih meril z določili prvega in drugega odstavka 50. člena ZJN-1. Izpostaviti gre namreč, da je naročnik svojo odločitev o umestitvi obravnavanih meril v razpisno dokumentacijo, na zgoraj opredeljen način, ustrezno argumentiral, izhajajoč pri tem iz obstoječega števila blagajn na cestninskih postajah, števila voznikov, ki v Sloveniji uporabljajo avtocestno omrežje, ter ocenjenega letnega števila transakcij med napravami v vozilih in nadzornim centrom. Tako naročnik utemeljeno navaja, da so zanj popolnoma enakovredni ponudniki, ki opredeljene mejne vrednosti dosegajo, kot tisti, ki jih presegajo; mejne vrednosti so namreč opredeljene skladno z naročnikovimi potrebami. Nedvomno gre ugotoviti tudi, da je število prejetih točk po obravnavanih merilih, v nasprotju z mnenjem vlagatelja, sorazmerno s številom naprav/uporabnikov/transakcij, izkazanih v referencah (do mejnih vrednosti); ob tem sicer drži, da to sorazmerje ni premo, kar pa samo po sebi ni nedopustno. Neupoštevne so tudi vlagateljeve navedbe, da naročnik zahteva reference za 300-krat več naprav, kot jih je trenutno na predpisanem področju. Četudi je naročnik določil, da naj bi se cestninski sistem testiral na koridorju Jesenice - Ljubljana, to določilo razpisne dokumentacije ni v ničemer povezano z na tem mestu obravnavanimi merili za ocenjevanje prispelih ponudb; pri tem velja izpostaviti, da tudi sam cestninski sistem, ko bo izveden, ne bo izveden le na koridorju, kjer naj bi se v okviru predmeta javnega naročila izvajalo njegovo testiranje. V povzetku navedenega gre ugotoviti, da vlagatelj ni uspel izkazati neskladja v tej točki obravnavanih meril z določili prvega in drugega odstavka 50. člena ZJN-1, zato je potrebno s tem povezane revizijske navedbe slednjega zavrniti kot neutemeljene.
- točka XXVI. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe niso utemeljene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ni navedel, s katerimi pojasnili, ki se nanašajo na merilo "Trx4", naj bi naročnik neskladno z ZJN-1 spremenil razpisno dokumentacijo. Ker so s tem povezane revizijske navedbe podane pavšalno in neopredeljeno, jih je Državna revizijska komisija, skladno s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu, zavrnila kot neutemeljene.
- točka XXVII. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so delno utemeljene. Glede revizijskih navedb, v katerih vlagatelj zatrjuje, da so "Reference glede ustrezne kadrovske zasedbe (Trx5)" diskriminatorne in ne omogočajo ponudniku, da pripravi pravilno dokumentacijo in da vnaprej ovrednosti kolikšno število točk lahko prejme na podlagi svoje ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da so podane pavšalno in neobrazloženo, zato jih je skladno s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu potrebno zavrniti kot neutemeljene. Državna revizijska komisija se je v tem sklepu že opredelila do zatrjevane spornosti naročnikovega pogoja, ki se nanaša na zahtevo po certifikatu "projektni manager (PMI, IPMA- ZPM, PRINCE ali podobno)". Ker naročnik v merilu "Reference glede ustrezne kadrovske zasedbe (Trx5)" ponovno nagrajuje le ponudnike s pridobljenimi certifikati "projektni manager", pri čemer ponudnikom ne dopušča izkazovanja izpolnjevanja vseh zahtev certifikata na druge ustrezne načine, takšnega ravnanja pa ni uspel utemeljiti, gre šteti, da je tako postavljeno merilo v neskladju z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1. Naročnik ni uspel izkazati prispevka obravnavanega merila k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Glede revizijskih navedb, v katerih vlagatelj zatrjuje, da je naročnik omenjeno merilo tudi spreminjal, gre ugotoviti, da so utemeljene. Z vpogledom v razpisno dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre tako ugotoviti, da je naročnik pri obravnavanem merilu, pod oznako "Trx5.6", navedel, da bo skupno število točk po merilu izračunal med drugim tudi upoštevajoč "število doseženih točk za člane projektne skupine z izkušnjami na pravnem področju". V dodatnem pojasnilu v zvezi z razpisno dokumentacijo, z dne 14.12.2005, je naročnik na vprašanje v zvezi z obravnavanim pogojem navedel: "Izkušnje na pravnem področju izkazujejo pravniki. Ta oseba mora imeti pravno izobrazbo. Temu pogoju ne zadošča oseba, ki je pridobila in vodila postopek pridobitve dovoljenja za izpeljavo določenega postopka pred državnimi organi, če nima obenem pravne izobrazbe". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s citiranim pojasnilom spremenil merilo "Reference glede ustrezne kadrovske zasedbe (Trx5)", saj je zahteva po tem, da so člani projektne skupine pravniki, bistveno ožja od priznavanja referenc za člane projektne skupine, "z izkušnjami na pravnem področju". Z opisanim ravnanjem je naročnik ravnal v neskladju s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da naročnik po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku ne sme več spreminjati meril. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej utemeljene.
- točka XXVIII. zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Naročnik je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila med drugim določil tudi merilo "Reference glede sposobnosti izdelave naprav v skladu s primernimi standardi avtomobilske industrije (Trx 6)". V obrazložitvi tega merila je naročnik med drugim navedel, da se "število točk za priznanje sposobnosti izdelave naprav za izvajanje cestninjenja v skladu s primernimi standardi, ki veljajo v avtomobilski industriji ponudbe x (Trx6) /se/ vrednosti na podlagi priloženih referenc, ki dokazujejo dobavo opreme za cestna vozilaâ??". Na vprašanje enega od potencialnih ponudnikov, kaj je primerni standard avtomobilske industrije, je naročnik dne 14.12.2005 podal pojasnilo, skladno s katerim se "kot primerni standard avtomobilske industrije /se/ pri merilu 3.4.2 smatrajo standardi, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji". Državna revizijska komisija ugotavlja, da v nasprotju z argumentacijo naročnika, podano v odgovoru na vlagateljev revizijski zahtevek, na opisan način opredeljenega merila ni mogoče interpretirati na način, da bi iz njega izhajalo upoštevanje zgolj tistih standardov, ki se nanašajo na "naprave za izvajanje cestninjenja". Ker se skladno z opisom obravnavnega merila pri le-tem tako očitno upoštevajo vsi standardi avtomobilske industrije, ne glede na to, na kaj se nanašajo (to namreč v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila ni bilo pojasnjeno), gre zaključiti, da naročnik zaradi nezadostne opredeljenosti tega merila ni uspel izkazati njegove smiselne povezanosti z vsebino javnega naročila in njegovega prispevka k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena ZJN-1). S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.
- točka XXVIII.1 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je merilo "Reference glede sposobnosti izdelave naprav v skladu s primernimi standardi avtomobilske industrije (Trx 6)" nezadostno opredeljeno tudi v delu, ki se nanaša upoštevanje "referenc, ki dokazujejo dobavo opreme za cestna vozila". Kot pravilno izpostavlja vlagatelj, je pod pojmom "oprema za cestna vozila" namreč mogoče razumeti vse vrste opreme (specifična vrsta opreme, na katero bi se morale nanašati reference, v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila namreč ni bila opredeljena), tako pa tudi opremo, ki s predmetom javnega naročila ni v prav nikakršni povezavi (npr. avtomobilske prevlekeâ??). V posledici takšne neopredeljenosti merila gre ugotoviti, da naročnik ni uspel izkazati smiselne povezanosti le-tega z vsebino javnega naročila in njegovega prispevka k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb (drugi odstavek 50. člena ZJN-1). S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so utemeljene.
- točka XXIX. zahtevka:
Vlagatelj v tej točki revizijskega zahtevka navaja zgolj nekatera dejstva, ne pa tudi kršitev, ki bi iz njih izhajale.
- točka XXIX.1 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Državna revizijska komisija je v tem sklepu (ob obravnavi točke III. revizijskega zahtevka) že ugotovila, da vlagatelj s tem, ko je v razpisni dokumentaciji konkretiziral merila, ki so bila sicer navedena tako v razpisni dokumentaciji, kot v objavi javnega razpisa, ni ravnal v neskladju s prvim odstavkom 50. člena ZJN-1, saj merila kljub izvedbi konkretizacije še vedno ostajajo enaka. V nasprotju z zapisanim pa Državna revizijska komisija ob obravnavi predmetne točke vlagateljevega revizijskega zahtevka ugotavlja, da je naročnik (pod)merilo "Opis testov posameznih cestninskih sklopov in opis zaključnega testa celotnega cestninskega sistema, vključno z opisom pravno formalnih predlogov", spreminjal po objavi naročila, s čemer je ravnal v neskladju s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1. Tako gre ugotoviti, da je naročnik v dodatnih pojasnilih, z dne 14.12.2005, v zvezi z na tem mestu obravnavnim (pod)merilom podal naslednje dodatno pojasnilo: "Naročnik se je že vnaprej zavedal možnosti pridobitve popolnoma različnih rešitev, ki bodo skladne s predmetom javnega naročila. V ta namen je oblikoval multidisciplinarno strokovno razpisno komisijo, ki bo verodostojno ocenila opis testov posameznih cestninskih sklopov in opis zaključnega testa celotnega cestninskega sistema, vključno z opisom pravnoformalnih predlogov v vsaki ponudbi. Vsak izmed članov multidisciplinarne strokovne razpisne komisije bo najprej ločeno ocenil vsak opis in nato bodo člani omenjene komisije soglasno sprejeli sklep o dodelitvi ustreznega števila točk posamezni ponudbi v okviru tega sklopa. Pri ocenjevanju ponudb bodo imeli člani omenjene komisije na voljo 5 stopenjsko lestvico, po kateri bodo posamezni ponudbi namenili 0 točk (opisi so neustrezni), 2 točki (opisi so delno ustrezni), 4 točke (opisi so ustrezni), 6 točk (opisi so nadpovprečni) ali 8 točk (opisi so odlični)â??". S takšnim dodatnim pojasnilom je naročnik spremenil v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila (ne)opredeljen način ocenjevanja prispelih ponudb po obravnavanem (pod)merilu, s čemer je ravnal v neskladju s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1. S tem povezane revizijske navedbe vlagatelja so torej utemeljene. Zaradi ugotovljene nedopustnosti izvedbe spremembe obravnavanega (pod)merila, Državna revizijska komisija ni preverjala zatrjevane neskladnosti spremembe s prvim in drugim odstavkom 50. člena ZJN-1.
- točka XXIX.2 zahtevka:
V tej točki revizijskega zahtevka podane revizijske navedbe so utemeljene. Tako kot je bilo že navedeno pri presoji prejšnje točke vlagateljevega revizijskega zahtevka, gre z vpogledom v dodatna pojasnila, z dne 14.12.2005, ugotoviti, da je naročnik po objavi naročila spremenil tudi (pod)merila, ki jih vlagatelj kot sporna navaja v na tem mestu obravnavani točki revizijskega zahtevka, to je podmerila "Izdelava testnih naprav ter njihova vgradnja v testna vozila", "Vzpostavitev zbirke koordinat obračunskih in kontrolnih točk na testnem koridorju", "Plačevanje na obračunskih točkah (pred in poplačniški način plačevanja)", "Izračunavanje višine plačila cestnine in možnosti prilagodljivega plačevanja na obračunski točki", "Prenašanje in nalaganje ažurnih podatkov iz nadzornega centra v napravo v vozilu", "Demonstracija in prikaz zagotavljanja varnosti osebnih podatkov", "Kontrola in nadzor nad pravilnostjo delovanja sistema in naprave v vozilu" ter "Zagotavljanje fizičnega nadzora". Vsa navedena (pod)merila je naročnik v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila ovrednotil le z maksimalnim številom točk, ni pa opredelil, kako bo prispele ponudbe točkoval znotraj obsega tako opredeljenega števila točk. V dodatnih pojasnilih, z dne 14.12.2005, pa je naročnik v odgovor na vprašanje v zvezi s (pod)merilom "vzpostavitev in upravljanje nadzornega centra" podal naslednje pojasnilo: "Točke pri tem merilu bodo ponudnikom razdeljene na naslednji način. Naročnik bo najprej pregledal vseh deset sklopov tehnične ustreznosti rešitev vseh ponudb. Znotraj posameznih sklopov tehnične ustreznosti rešitev bo naročnik izdelal unijo vseh funkcionalnosti, ki jih ponujajo vse ponudbe skupaj. Naročnik bo preštel vse različne funkcionalnosti v tej uniji in s tem oblikoval "število funkcionalnosti v uniji vseh ponudb". Nabor funkcionalnosti posamezne ponudbe bo naročnik primerjal z unijo funkcionalnosti vseh ponudb pri posameznem sklopu in premo sorazmerno s tem (število točk= število različnih funkcionalnosti posamezne ponudbe/število funkcionalnosti v uniji vseh ponudb) dodelil ustrezno število točk.". Na navedeno pojasnilo se je naročnik skliceval tudi pri zahtevah za posredovanje pojasnil v zvezi z vsemi zgoraj navedenimi pod(merili) iz sklopa "Ustreznost tehnične rešitve". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je s takšnim dodatnim pojasnilom naročnik spremenil v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila (ne)opredeljen način ocenjevanja prispelih ponudb po obravnavanih (pod)merilih, s čemer je ravnal v neskladju s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1. Državna revizijska komisija iz razloga ugotovljene nedopustnosti opisane spremembe zgoraj navedenih podmeril ni presojala siceršnje spornosti opredelitve le-teh v razpisni dokumentaciji, kot jo v svojih preostalih revizijskih navedbah iz obravnavane točke revizijskega zahtevka navaja vlagatelj. Državna revizijska komisija v okviru presoje na tem mestu obravnavane točke vlagateljevega revizijskega zahtevka ni presojala niti navedb, ki se nanašajo na (pod)merilo "Opis testov posameznih cestninskih sklopov in opis zaključnega testa celotnega cestninskega sistema, vključno z opisom pravno formalnih predlogov", saj se je do spornosti tega merila opredelila že ob obravnavi prejšnje točke vlagateljevega revizijskega zahtevka.

V povzetku zgornji ugotovitev gre zaključiti, da je vlagatelj s svojem revizijskim zahtevkom uspel izkazati neskladje nekaterih delov razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila in naročnikovih ravnanj v tem postopku s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Ker so s slednjimi neskladna tudi nekatera izmed (pod)meril, naročnik pa po objavi naročila le-teh ne sme več spreminjati (tretji odstavek 50. člena ZJN-1), ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče sanirati drugače, kot z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila in je v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila "Pilotsko testiranje elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku po sistemu GNSS/CN", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 103/2005, z dne 18.11.2005, pod številko objave Ob-31663/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 216, z dne 10.11.2005, pod številko objave 213360.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- pregled dokumentacije (5 ur)- 500 točk po Odvetniški tarifi,
- zahtevek za revizijo- 3000 točk po Odvetniški tarifi,
- zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka in obrazložena vloga- 50+ 3000 točk po Odvetniški tarifi,
- pavšalni pisarniški stroški- 2%,
vse zgoraj navedeno povečano za 20% DDV,
- taksa- 200.000,00 SIT.

Vlagatelj je z revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik dolžan povrniti potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- za zahtevek za revizijo- znesek v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 396.000,00 SIT,
- za zahtevek za nadaljevanje revizijskega postopka- znesek v protivrednosti 50 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 6.600,00 SIT,
- za materialne stroške- znesek v višini 2% od protivrednosti 1000 točk po Odvetniški tarifi in 1% od presežka (2050 točk), povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 5.346,00 SIT,
- za plačilo takse za revizijo- 200.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava ostalih priglašenih stroškov, ker teh ne ocenjuje za potrebne oziroma za njihovo priznanje podlage ni najti. Državna revizijska komisija vlagatelju ni sledila tudi pri predlaganem pričetku teka zakonskih zamudnih obresti na priznane stroške z dnem "odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije", saj za upoštevanje takšnega predloga podlage ni najti.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 607.946,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državna revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 14.03.2006

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, Langusova 4, Ljubljana,
- Odvetnik mag. Janez Tekavc, Hacquetova 8, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.