018-055/2006 Komunala Novo mesto d.o.o.

Številka: 018-55/2006-31-636

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Metke Cerar, kot predsednice senata, ter članov mag. Francija Kodela in Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za nabavo vodomerov in opreme za daljinsko odčitavanje in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Jordan, d.o.o., Draga 1, šmarješke toplice, ki ga zastopa Odvetniška družba Čeferin, o.p., Taborska cesta 13, Grosuplje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Komunala Novo mesto, d.o.o., Podbevškova 12, Novo mesto, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 02.03.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi Sklep o oddaji javnega naročila, št. 60-BK-4160/05, z dne 15.12.2005.

2. Dopolnitev zahtevka za revizijo, kot smiselno izhaja iz Pripravljalne vloge, z dne 26.01.2006, se zavrže.

3. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo, stroške nastale v zvezi z revizijo, v znesku 200.000,00 SIT, v roku 15 - ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

4. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 18.08.2005 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 81, z dne 02.09.2005, pod številko objave Ob-23316/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 165, z dne 27.08.2005, pod številko objave 164387.

Dne 15.12.2005 je naročnik izdal sklep o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da se le-to odda ponudniku Enerkon, d.o.o., Radomlje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz sklepa izhaja tudi, da je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil, saj naj bi slednja ne izpolnjevala vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je dne 30.12.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem ugotavlja, da je naročnik v sklep o oddaji javnega naročila zapisal, da je na podlagi pregleda ponujenega vzorca vodomerov in na podlagi izvedenega testiranja ugotovil, da vlagatelj ne ponuja, v razpisni dokumentaciji izrecno zahtevane, klip izvedbe vodomera in oddajnika, saj naj bi bil oddajnik pripet z vezico in preko kabla priključen na HRI impulzni dajalnik.
Vlagatelj nadalje navaja, da se strinja z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa v tistem delu, v katerem je navedeno, da sta vlagatelj in izbrani ponudnik oddala vse, v razpisni dokumentaciji zahtevane dokumente. Po mnenju vlagatelja pa ne držijo ugotovitve naročnika o tem, da ponudba vlagatelja ne ustreza vsem razpisanim pogojem.
Vlagatelj ugotavlja, da se je naročnik zavezal izbrati ponudbo, ki bo skladna z zahtevami in pogoji iz razpisne dokumentacije in bo hkrati najugodnejša glede na merilo (najnižja cena) in dodaja, da je ponudil ceno v višini 445.310.898,56 SIT z DDV, izbrani ponudnik pa ceno v višini 464.447.577,60 SIT z DDV.
Vlagatelj nadalje opozarja, da je naročnik v točki 1.4.8 določil, ali so variantne ponudbe dovoljene in je opredelil posebne pogoje v zvezi s tem in hkrati ugotavlja, da so variantne ponudbe tiste, ki niso povsem skladne s specifikacijo naročnika, ponujajo pa rešitev, ki prav tako zadovoljuje potrebe naročnika.
Vlagatelj še ugotavlja, da je v obrazcu A-10 (specifikacije) pri dodatnem opisu predmeta naročila zapisano, da je predmet javnega naročila dobava opreme za daljinsko odčitavanje vodomerov ter dobava batnih vodomerov dimenzij 3/4", 1", 5/4" in 6/4" z možnostjo priklopa "klip" radijskega oddajnika. Iz iste točke še izhaja, da morajo imeti vodomeri 3/4" zamenljiv in tipsko odobren vložek, ki omogoča menjavo brez demontaže vodomera.
Kot navaja vlagatelj, iz dodatnega opisa še posebej izhaja, da je klip izvedba zapisana kot možnost (in ne kot zahteva), zato meni, da je naročnik njegovo ponudbo zavrnil nezakonito.
Vlagatelj meni, da je bilo testiranje vodomerov in opreme obeh ponudnikov (vlagatelja in izbranega ponudnika) uspešno, edina razlika med ponujenima predmetoma je v zunanjim izgledu (oddajnik in impulzni dajalnik sta pri vlagatelju v ločenem ohišju, pri izbranem ponudniku pa v enem ohišju), funcionalno pa sta popolnoma enaka. Vlagatelj zatrjuje, da je pri izvedbi, ki jo je ponudil, impulzni dajalnik HRI in oddajnik celota, čeprav nista v skupnem ohišju. Samo skupaj omogočata radijski prenos stanja. Navedeno pomeni, zatrjuje vlagatelj, da v kolikor se želi vodomer opremiti z radijskim oddajnikom, na vodomer priključimo HRI impulzni dajalnik v klip izvedbi, ki je vedno že tovarniško povezan z radijskim oddajnikom. V tem primeru torej ni predvideno nobeno dodatno kabelsko povezovanje med oddajnikom in HRI impulznim oddajnikom, kot je ugotovil naročnik. Ta povezava je izvedena tovarniško in fiksna zaradi zaščite IP68. HRI impulzni dajalnik z oddajnikom se lahko tako kadarkoli odstrani in postavi na drug vodomer. V tehnični specifikaciji pa, kot dalje navaja vlagatelj, ni nikjer navedeno, kako mora biti izvedeno pritrjevanje oddajnika na vodomer oziroma v konkretnem primeru HRI impulznega dajalnika z oddajnikom na vodomer.
Vlagatelj v nadaljevanju še poudarja, da ni samo izpolnil vse tehnične zahteve naročnika temveč je tudi ponudil opremo, ki ima celo boljše tehnične karakteristike kot je to zahtevala razpisna dokumentacija in tozadevno ponuja več kot izbrani ponudnik.

Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se izpodbijani sklep o oddaji spremeni tako, da se izbere njega, oziroma podrejeno, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti razveljavi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločitve do plačila.

Naročnik je s sklepom, z dne 11.01.2006, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik uvodoma navaja, da je po prejemu zahtevka za revizijo, vlagatelja pozval k dopolnitvi le-tega z dokazi, ki jih je vlagatelj navedel v zahtevku za revizijo. Naročnik je tako dne 10.01.2006 prejel dopolnitev zahtevka za revizijo, v le-tem pa je vlagatelj navedel, da v roku treh dni ne more predložiti izvedenskih mnenj ter da je v zahtevku za revizijo sam predlagal izvedence, ki naj bi jih postavil naročnik in da bi se tudi sicer lahko zgodilo, da bi, z njegove strani pridobljenim izvedenskim mnenjem, nasprotovala tako naročnik kot tudi izbrani ponudnik. Naročnik navaja, da sam ne namerava postaviti izvedencev, saj je njegova strokovna komisija sama opravila testiranje vodomerov in opreme ter ugotovila, da vodomeri in oprema, ki jih ponuja vlagatelj, ne ustrezajo naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije.
Naročnik navaja, da je v obravnavanem primeru ravnal v skladu z 76. členom ZJN-1 in po opravljenem pregledu ponudb, zavrnil vlagateljevo (neprimerno) ponudbo ter javno naročilo oddal naslednjemu najugodnejšemu ponudniku.
Naročnik nadalje navaja, da je v obrazcu A-10 (Specifikacije), in sicer v postavkah 8 do vključno 12, izrecno zahteval klip varianto montaže radijskega oddajnika (v 8. postavki je zahteval "Radijski oddajnik za priključitev na vodomer (klip varianta); v postavkah od 9 do 12 pa je zahteval "možnost montaže radijskega oddajnika - "klip varianta"), kar je še dodatno potrdil v istem obrazcu, in sicer pod postavko Dodatni opis, kjer je navedel, da je "predmet naročila dobava batnih vodomerov dimenzij 3/4", 1", 5/4" in 6/4" z možnostjo priklopa "klip" radijskega oddajnika in da morajo imeti vodomeri 3/4" zamenljiv in tipsko odobren vložek, ki omogoča menjavo brez demontaže vodomera" Iz specifikacij tako, po naročnikovem mnenju, evidentno izhaja, da so morali ponudniki ponuditi oddajnik v klip varianti, ter da to ni bila (le) ena izmed možnosti, kakor zatrjuje vlagatelj. Besedna zveza "z možnostjo priklopa klip radijskega oddajnika" je bila tako zapisana kot zahteva, ki so jo morali ponudniki v celoti izpolniti. Kot navaja naročnik, slednje potrjuje tudi dejstvo, da je v točki 6.4 (Obrazca A-5 - Navodila ponudnikom) izrecno določil, da variantne ponudbe niso dovoljene.
Naročnik nadalje zatrjuje, da so vlagateljeve navedbe o tem, "da je bilo po njegovem vedenju testiranje vodomerov in opreme obeh ponudnikov uspešno", zgolj pavšalne in da v ta namen ni ponudil nikakršnih dokazov. Kljub temu pa naročnik pojasnjuje, da je bil namen testiranja preveritev izpolnjevanja tehničnih in funkcionalnih pogojev - torej skladnosti ponujenega predmeta s specifikacijami iz razpisne dokumentacije. Tako je naročnik pri testiranju vlagateljevega vzorca ugotovil, da sta impulzni dajalnik HRI in oddajnik dve samostojni enoti z lastnim napajanjem, ki lahko funkcionirata samostojno kot dajalnik impulza oziroma oddajnik. Omenjeni enoti sta spojeni v celoto preko povezovalnega kabla. Priključevanje omenjenega sklopa na vodomer je težje, saj zahteva, da del enote (HRI imp. dajalnik) privijačimo na glavo vodomera, drugi del (oddajnik) pa je na glavo vodomera pritrjen s plastično vezico. Opisan način montaže je bistveno zamudnejši od pritrditve oddajnika v klip izvedbi, ki se na vodomer pritrdi povsem brez uporabe pritrdilnih elementov.
V zvezi z ostalimi vlagateljevimi očitki naročnik navaja, da so neutemeljeni ter da vlagatelj ni predložil nikakršnih dokazov.

Naročnik zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer za stroške odvetniškega zastopanja ter priprave sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo v višini 3000 točk in DDV ter 3% materialnih stroškov (skupaj tako 407.880,00 DSIT).

Vlagatelj je z dopisom, z dne 17.01.2006, obvestil naročnika, da bo postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo.

Dne 24.01.2006 je naročnik izdal "Sklep o ustavitvi postopka revizije".

Zoper sklep o ustavitvi postopka je vlagatelj pravočasno vložil pritožbo, kateri je Država revizijska komisija s sklepom, št. 018-33/2006-31-445, z dne 14.02.2006, ugodila in zahtevek za revizijo sprejela v meritorno objavo.

Vlagatelj je dne 21.02.2006 Državni revizijski komisiji posredoval pripravljalno vlogo (dokument, z dne 26.01.2006), v kateri ugotavlja, da je bila oprema ocenjevana po merilih, ki mu niso bila znana in niso bila navedena v razpisni dokumentaciji. Vlagatelj še zatrjuje, da je zmotna ugotovitev naročnika o tem, da med ponujenima opremama v tehničnih karakteristikah ni razlik in v nadaljevanju našteva prednosti, ki naj bi jo imela oprema, ki jo je ponudil. Vlagatelj se tudi ne strinja s tem, da z njegove strani ponujena izvedba ni klip in hkrati ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji ni posebnih zahtev v zvezi s kabelsko povezavo ali pritrjevanjem oddajnika in da naročnik ni definiral, kaj pomeni klip izvedba. Vlagatelj navaja, da ne drži naročnikova ugotovitev o tem, da njegov ročni terminal nima bluetooth povezave, ravno tako pa se z naročnikom tudi ne strinja v tem, da se v primeru Itronixa oddajniki programirajo samo preko pc-ja oziroma prenosnika. Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da je naročnikova ugotovitev o tem, da je oprema izbranega ponudnika tehnično boljša in naprednejša povsem pristranska in nestrokovna.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali s pripravljalno vlogo, in sicer 100 točk za konferenco s stranko, 3000 točk za sestavo pripravljalne vloge in 20% DDV.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru je med strankama v tem postopku spor v tem, ali je vlagatelja ravnal v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na tehnične zahteve oziroma lastnosti predmeta javnega naročnika. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudil točno takšen izdelek, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji oziroma, da je naročnik "klip varianto" v razpisno dokumentacijo zapisal (zgolj) kot možnost. Nasprotno, naročnik pa navaja, da je v specifikacijah povsem nedvoumno določil, da morajo ponujeni vodomeri imeti možnost klip priklopa radijskega oddajnika in da je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot neprimerno, ker zahtevane klip izvedbe ni ponudil.

V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji, in sicer v Obrazcu A-10 (Specifikacije) določil vrsto, lastnosti, kakovost in izgled predmeta obravnavanega javnega naročila. V predmetni zadevi so relevantne predvsem točke 8 (Radijski oddajnik za priključitev na vodomer), 9 (Volumetrični vodomer 3/4"), 10 (Volumetrični vodomer 1"), 11 (Volumetrični vodomer 5/4") in točka 12 (Volumetrični vodomer 6/4"). Iz 8. točke izhaja, da je naročnik za radijski oddajnik zahteval klip varianto ("Radijski oddajnik za priključitev na vodomer (klip varianta)", pri volumetričnih vodomerih (9., 10., 11. in 12. točka) pa (samo) "možnost montaže radijskega oddajnika v klip varianti".
V istem obrazcu, in sicer iz rubrike "Dodatni opis" pa je za zgoraj navedeno opremo naročnik (med drugim) še navedel, da je "predmet naročila dobava opreme za daljinsko odčitavanje vodomerov, ter dobava batnih vodomerov dimenzij 3/4", 1", 5/4" in 6/4" z možnostjo priklopa "klip" radijskega oddajnika".

Kljub temu, da je vsaj iz dikcije naročnikove sporne zahteve, ki se nanaša na radijski oddajnik mogoče razbrati, da je zahtevana "klip varianta" pa je glede na opis le-te kot "variante" (izraz "klip izvedba" je, kot ugotavlja Državna revizijska komisija, naročnik začel uporabljati šele v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb; iz same razpisne dokumentacije pa je na več mestih navedena le besedna zveza "klip varianta"), naročnik lahko (ne)namerno zavedel ponudnike, da so le-ti domnevali, da je dopustil oddajo variantnih ponudb (čeprav je oddajo le-teh prepovedal v 6.4. točki Navodil ponudnikom - Obrazec A-5, ni pa tega storil tudi v objavi predmetnega javnega razpisa v Uradnem listu in s tem ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 52. člena ZJN-1) bodisi, da so domnevali, da je takšna izvedba zahtevana le primeroma oziroma kot ena izmed možnosti. Iz vseh preostalih naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na obravnavano problematiko pa je mogoče razumeti (kot navaja tudi vlagatelj), da je bila takšna izvedba določena zgolj kot možnost in ne kot (izrecna) zahteva v smislu pogoja (ZJN-1 v 10. točki 3. člena namreč določa, da je "pogoj" element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave).

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da je sporna zahteva oblikovana nejasno in dvoumno, zaradi česar omogoča različne razlage. Sporni pogoj je zaradi nejasnosti posledično prepuščal oceno izpolnjevanja le-tega zgolj naročnikovi subjektivni presoji. Potrebno je namreč opozoriti, da so ponudniki pri pripravi svojih ponudb, da bi bile le-te pravilne (primerne), dolžni izpolniti zahteve, ki jih je naročnik zapisal v razpisno dokumentacijo. Kot pravilno ugotavlja vlagatelj, je potrebno njegov očitek presojati predvsem v povezavi s pristojnostmi naročnika, ki pripravi celotno razpisno dokumentacijo (vključno z opisom predmeta obravnavanega javnega naročila), ponudbe pa je potrebno jemati kot njeno zrcalno sliko. Ponudniki so torej pri pripravi svojih ponudb, da bi bile le-te pravilne (primerne), dolžni izpolniti zahteve, ki jih naročnik zapiše v razpisno dokumentacijo. V kolikor slednje ocenjujejo kot sporne ali nejasne, lahko zoper njih vložijo zahtevek za revizijo (pri čemer velja omejitev petega odstavka 12. člena ZRPJN). V obravnavanem primeru, ko so bile ponudbe že oddane, naročnik pa je tudi že izbral najugodnejšega ponudnika, je pravilnost (primernost) vlagateljeve ponudbe potrebno presojati glede na naročnikovo zahtevo, kot je bila zapisana v razpisni dokumentaciji; ta namreč sama po sebi ne nasprotuje določilom predpisov s področja javnih naročil, kot sporno pa je ne ocenjuje niti sam vlagatelj (slednji navaja le, da jo je izpolnil). Ob presoji pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika tudi ni mogoče izhajati iz namena, ki naj bi ga imel naročnik; to je, da bi morali ponudniki (torej tudi vlagatelj) ponuditi "klip izvedbo". Čeprav je naročnik sam potrdil, da je bil njegov namen res takšen, slednjega v primeru, ko le-ta ni hkrati tudi jasno zapisan v razpisno dokumentacijo, ni mogoče upoštevati saj, kot je Državna revizijska komisija odločila že večkrat, presoja (ne) pravilnosti (neprimernosti) ponudb ne more biti prepuščena arbitrarni presoji naročnika, temveč mora temeljiti na obstoječi razpisni dokumentaciji oziroma odločila, da naročnik od ponudnika v fazi ocenjevanja ponudb ni upravičen zahtevati izpolnjevanja zahtev, ki jih vnaprej ni izrecno in nedvoumno zapisal v razpisno dokumentacijo in/ali da od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več (ali drugače) kot je od njih terjala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.

V konkretni zadevi gre posledično zaključiti, da je vlagatelj sporno naročnikovo zahtevo izpolnil skladno z opredelitvijo te zahteve v razpisni dokumentaciji. Pri tem je, ob upoštevanju zgoraj navedenega popolnoma irelevantno, ali je ponudil "klip izvedbo" ali ne (iz zahtevka za revizijo je mogoče vsaj smiselno razbrati, da vlagatelj ponuja klip izvedbo).

Ob vsem doslej navedenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila, ravnal v nasprotju z zakonom in določili razpisne dokumentacije ter da je naročnikova trditev o tem, da naj bi bila vlagateljeva ponudba v tem smislu neprimerna (in s tem nepravilna), neutemeljena.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo ugotovila, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določila ZJN-1, je skladno s 3. alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj v Pripravljalni vlogi, z dne 26.01.2006 (ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 21.02.2006), razširil svoj zahtevek za revizijo z dodatnimi navedbami, katerih pa Državna revizijska komisija pri presojanju utemeljenosti vlagateljevega zahtevka za revizijo ni mogla upoštevati, saj jih je vlagatelj uveljavljal po preteku 10-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev zahtevka za revizijo. ZRPJN namreč v prvem odstavku 12. člena določa: "Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila." V zakonu določen rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da ponudnik, v kolikor zamudi rok, določene pravice ne more več uveljavljati. Citirana določba udejanja temeljni načeli revizije postopkov javnega naročanja, in sicer načelo hitrosti in načelo učinkovitosti ter velja tako za vložitev zahtevka, kot tudi za morebitno dopolnitev zahtevka. Zaradi navedenega Državna revizijska komisija ni meritorno obravnavala vlagateljevih navedb iz predmetnega dokumenta, saj po poteku zgoraj navedenih rokov, ni mogoče uveljavljati novih dejstev in dokazov, ker naročnik ni imel možnosti, da bi se o teh dejstvih izjavil. Zaradi navedenega je bilo potrebno dopolnitve zahtevka za revizijo, kot smiselno izhajajo iz vlagateljevega dopisa (iz Pripravljalne vloge, z dne 26.01.2006), v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavreči.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer 200.000,00 SIT za takso in povrnitev stroškov, ki so mu nastali s sestavo pripravljalne vloge (100 točk za konferenco s stranko, 3000 točk za sestavo pripravljalne vloge ter 20% DDV).

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim in šestim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo stroški, ki so bili potrebni za vodenje tega revizijskega postopka, in sicer stroški v višini plačane takse (200.000,00 SIT), Priznane stroške, nastale z revizijo, je naročnik dolžan povrniti vlagatelju v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Ker je Državna revizijska komisija pripravljalno vlogo vlagatelja zavrgla, je zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov v zvezi z le-to.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

Naročnik je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku ugodila, četrti odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev stroškov, ki naročniku nastanejo z revizijo, veže na neutemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN naročnikovo zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 4. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 02.03.2006

Predsednica senata:
mag. Metka Cerar, univ.dipl.ekon.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- Odvetniška družba Čeferin, o.p., Taborska cesta 13, Grosuplje
- Enerkon, d.o.o., Volčji Potok 24b, Radomlje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana