018-052/2006 MDDSZ

Številka: 018-52/06-34-641

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana mag. Francija Kodele kot predsednika senata ter predsednika dr. Aleksija Mužine in članice Vesne Cukrov kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje naročila "Izvedba gradbeno obrtniških in instalacijskih del ter zunanje ureditve pri gradnji Zavoda dr. Miha Pintarja, Dobrna" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik VEGRAD d.d., Stari trg 35, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika RS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3.3.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na zahtevo za ugotovitev, da je ponudba vlagatelja pravilna, zavrne kot neutemeljen.
2. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na razveljavitev dosedanjega postopka oddaje javnega naročila in na zahtevo za ugotovitev, da je ponudba ponudnika Primorje d.d., Ajdovščina nepravilna, zavrže.
3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 13.4.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega naročila. Predhodni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 17-18/05, z dne 25.2.2005, pod št. objave Ob-5320/05, javni razpis po odprtem postopku pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 65-67/05, z dne 15.7.2005, pod št. objave Ob-19724/05. Dne 16.12.2005 je naročnik sprejel sklep št. 66305-5/2005-35 o oddaji predmetnega javnega naročila, s katerim je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudbo ponudnika Primorje d.d., Vipavska cesta 3, Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi sklepa o oddaji naročila je naročnik navedel, da je ponudbo vlagatelja zavrnil kot nepravilno, ker ni podpisal obrazca IV/2a razpisne dokumentacije, s čimer ni izpolnil zahteve iz četrtega odstavka 4. člena Navodila. Vlagatelj je z dopisom z dne 21.12.2005 v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval dodatno obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila in vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Iz zapisnika o vpogledu v ponudbo št. 66305-5/2005/41 je razvidno, da je naročnik dne 10.1.2006 vlagatelju omogočil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17.1.2006 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik ugotovi nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, razveljavi dosedanji postopek oddaje javnega naročila in ugotovi, da je vlagateljeva ponudba pravilna in najugodnejša. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. V obrazložitvi vlagatelj navaja, da je zahteval dodatno obrazložitev odločitve o dodelitvi naročila, ki pa je naročnik ni izdal. Vlagatelj nadaljuje, da je njegova ponudba pravilna, saj nikjer v razpisnih pogojih ni zapisana zahteva, da morajo biti obrazci opremljeni z žigom in podpisom. Podpis je bil izrecno zahtevan le za predračun in obrazec pogodbe, kar pomeni, da podpis ni bil obligatoren za preostale dokumente. Zato vlagatelj s tem, ko ni podpisal obrazca IV/2a, ni kršil pogojev. Razlaga nejasnih določil v naročnikovih razpisnih pogojih pa ne more iti na škodo ponudnika. Vlagatelj dodaja, da je kljub temu, da ni bilo zahtevano, izjavi na obrazcu IV/2a priložil še potrdilo Okrožnega sodišča v Celju, iz katerega izhaja, da zoper njega ni uveden kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali kakšnega drugega kaznivega dejanja niti ni njegovo poslovanje s sodno odločbo prepovedano. To pomeni, da vlagatelj izpolnjuje pogoje o nekaznovanosti, katerih izkaz je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Naročnik bi moral upoštevati, da je bila vlagateljeva ponudba najugodnejša, načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev pa v tem primeru nadvlada nad načelom formalnosti. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Pri vpogledu v ponudbo je vlagatelj ugotovil, da je izbrani ponudnik na obrazcu III. - Podatki o ponudniku napravil popravek pod kolono število redno zaposlenih delavcev, katerega pa ni opremil z žigom in podpisom pooblaščene osebe, kot to določajo Navodila v petem odstavku 4. člena. Pri vpogledu v ponudbo je vlagatelj tudi ugotovil, da je izbrani ponudnik podal skupno ponudbo s partnerjem Rudis d.d., Trbovlje. Iz 9. člena Navodil izhaja, da morajo vsi izvajalci v skupnem nastopu dokumentirati izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti v skladu s prvim odstavkom tega člena in v skladu s 47. členom ZJN-l. To pomeni, da morajo tudi vsi ponudniki pri skupni ponudbi izdelati ponudbo na originalnih obrazcih oz. dokumentih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in so opremljeni z žigom naročnika (obrazec naročnika). Vlagatelj navaja, da izvajalec Rudis d.d. ni izpolnil tega pogoja, saj dokumentacije ni podal na ustreznih obrazcih, temveč je dokumentacijo za ugotavljanje sposobnosti ter ostale izjave podal na lastnih obrazcih.
Naročnik je dne 2.2.2006 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je že na javnem odpiranju ponudb ugotovil, da vlagatelj v svoji ponudbi ni podpisal obrazca IV/2a, to je izjave ponudnika, da ni v kazenskem postopku zaradi suma kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije je na vsakem obrazcu posebej predvideno mesto oz. črta, da ponudnik izpiše ime in priimek, mesto oz. črta za podpis in mesto za žig ponudnika. Po mnenju naročnika vlagatelj ni izpolnil naročnikove zahteve iz četrtega odstavka 4. člena Navodil, ki določa, da mora ponudnik izpolniti vsa prazna mesta v ponudbenih obrazcih. Vlagatelj je namreč v svoji ponudbi na vseh drugih izjavah (razen obrazcu IV/2a) in ostalih obrazcih, kjer je naročnik na enak način zahteval izpolnitev vseh praznih mest, tudi le-te pravilno izpolnil. Naročnik meni, da samo žigosan obrazec IV/2a v vlagateljevi ponudbi ne zadostuje za ugotovitev, da se vlagatelj strinja z vsebino obrazca, neizpolnitev vseh zahtev iz razpisne dokumentacije pa pomeni, da se ponudba izloči iz postopka." Glede vlagateljevih trditev o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbeni dokumentaciji na obrazcu III. - Podatki o ponudniku naredil popravek pod kolono "število redno zaposlenih delavcev", vendar pa je v skladu s petim odstavkom 4. člena Navodil, ki določa: "Morebitne popravke v ponudbi mora ponudnik opremiti z žigom in podpisom svoje pooblaščene osebe", to tudi storil. Kot je razvidno iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, je le-ta omenjeni obrazec in popravek opremil s podpisom in žigom. Po mnenju naročnika tudi ne drži vlagateljeva trditev, da morajo vsi ponudniki pri skupni ponudbi izdelati ponudbo na originalnih obrazcih oz. dokumentih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in so opremljeni z žigom naročnika. V drugem odstavku 9. člena Navodil je določeno: "Vsi izvajalci v skupnem nastopu morajo dokumentirati izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti v skladu s prvim odstavkom tega člena in v skladu s 47. členom ZJN-l". Nikjer pa ni natančno določeno, da bi morali tudi partnerji izpolnjevanje pogojev dokumentirati na originalnih obrazcih. Naročnik je namreč samo zahteval, da v primeru skupne ponudbe vsi izvajalci dokumentirajo izpolnjevanje pogojev. Razpisna dokumentacija je namreč sestavljena iz le enega originalnega izvoda vsake strani. Tako izbrani ponudnik niti ni imel na razpolago več originalih izvodov originalnih obrazcev iz razpisne dokumentacije. Po naročnikovem mnenju je izbrani ponudnik zadostil zahtevam iz razpisne dokumentacije (kjer je določeno, da vsi izvajalci dokumentirajo izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti) s tem, ko je za svojega partnerja predložil ustrezne podpisane in žigosane izjave.

Po prejetem obvestilu vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (vloga z dne 6.2.2006), je naročnik zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo posredoval Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Kot je razvidno iz dokumentacije je naročnik vlagateljevo ponudbo izločil iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila kot nepravilno, in sicer zato, ker vlagatelj v ponudbi ni podpisal obrazca IV/2a, to je izjave ponudnika, da ni v kazenskem postopku zaradi suma kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen. Vlagatelj navaja, da nikjer v razpisnih pogojih ni bilo zahtevano, da morajo biti obrazci opremljeni z žigom in podpisom in da je bil podpis izrecno zahtevan le za predračun in obrazec pogodbe, kar naj bi pomenilo, da za preostale dokumente podpis ni bil obligatoren.

Naročnik je v četrtem odstavku 4. člena Navodil določil, da mora ponudnik v razpisni dokumentaciji izpolniti vsa prazna mesta, bodisi s tušem, črnilom ali pisalnim strojem, z jasnimi tiskanimi črkami. V 2. točki prvega odstavka 9. člena Navodil je naročnik zahteval, da ponudniki kot dokazilo, da niso v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem, predložijo potrdilo Ministrstva za pravosodje ter izjavo, da niso v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem. Na strani 22 razpisne dokumentacije je naročnik na obrazcu IV/2a določil besedilo izjave, da ponudnik ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen. Kot je razvidno iz strukture in vsebine obrazca IV/2a je naročnik na zgornji levi strani obrazca določil, da ponudnik, ki izpolnjuje obrazec, vpiše naziv ponudnika, na spodnji levi strani, pod izjavo, pa vpiše ime in priimek tistega, ki podaja izjavo, njegov podpis ter žig ponudnika.

Iz ponudbene dokumentacije vlagatelja je razvidno, da je slednji v obrazcu IV/2a v zgornjem levem kotu navedel naziv ponudnika, spodaj desno pa je vpisal le ime in priimek osebe, pooblaščene za podpis ponudbe, ter odtisnil svoj žig, prostor za podpis pa je pustil prazen.

Glede na zgoraj navedeno gre ugotoviti, da vlagatelj ni izpolnil zahteve iz četrtega odstavka 4. člena Navodil, ki je od ponudnikov izrecno zahteval, da izpolnijo vsa prazna mesta. V obrazcu IV/2a, predvidenem za podpis izjave o tem, da ponudnik ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem, je naročnik predvidel ne samo žig in navedbo imena in priimka tistega, ki daje izjavo za ponudnika, temveč tudi podpis tistega, ki podaja izjavo, pri čemer je bil za podpis te osebe predviden poseben prazen prostor oz. črta. Ker je vlagatelj prostor, predviden za podpis izjave, pustil neizpolnjen, gre tako ugotoviti, da izjava na obrazcu IV/2a ni podpisana in posledično da ne izpolnjuje zahteve iz četrtega odstavka 4. člena Navodil.

V skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja, ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-1 mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Pri tem naročnik nima diskrecijske pravice in je dolžan ponudbo, ki ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zavrniti ne glede na njeno morebitno ekonomsko ugodnost. Ker ponudba vlagatelja ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, je ni mogoče obravnavati kot pravilno, naročniku pa ni mogoče očitati kršitve pravil ZJN-1, ko je vlagateljevo ponudbo izločil kot nepravilno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena (Aktivna legitimacija v postopku revizije) določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V skladu z navedeno določbo mora vlagatelj zahtevka za revizijo za to, da bi se mu priznalo procesno upravičenje za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti, da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda. Obstoj aktivne legitimacije se presoja na podlagi konkretnih okoliščin posameznega primera, kar pomeni, da je treba status vlagatelja v procesnem smislu presojati na podlagi vrste spremenljivk, kot so faza, v kateri se nahaja postopek v trenutku vložitve zahtevka za revizijo, konkretne navedbe in/ali očitki v zahtevku za revizijo, razvrstitev ponudb glede na pogoje in merila itd.. Če se pri tem ugotovi, da vlagatelj zaradi konkretnih okoliščin posameznega primera nima nobenih dejanskih možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik in da bi s tem pridobil konkretno javno naročilo oz. da tudi ne bi moglo priti do razveljavitve celotnega postopka oddaje javnega naročila in začetka novega, mu ni mogoče priznati procesnega upravičenja za vložitev zahtevka za revizijo.

V predmetnem revizijskem postopku je vlagatelj v zahtevku za revizijo predlagal, naj se ugotovi, da je njegova ponudba pravilna, naj se razveljavi dosedanji postopek oddaje javnega naročila in naj se ugotovi, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna. Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagateljeva ponudba nepravilna in da je njegov zahtevek v tem delu neutemeljen, gre ugotoviti, da vlagatelj v preostalem delu ne izkazuje aktivne legitimacije. Tudi v primeru, če bi bil njegov zahtevek v delu, v katerem predlaga ugotovitev nepravilnosti izbranega ponudnika, utemeljen, vlagatelj namreč zaradi predložitve nepravilne ponudbe ne bi bil upravičen do dodelitve javnega naročila. Hkrati vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni zatrjeval, da bi lahko prišlo do takega pravnega položaja, ki ne bi omogočal oddaje javnega naročila v tem postopku (76. člen ZJN-1), ali da obstajajo razlogi za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila.

Iz sklepa o oddaji javnega naročila je namreč razvidno, da je naročnik od osmih pravočasnih ponudb štiri izločil kot nepravilne oz. neprimerne, za štiri ponudbe pa je ugotovil, da so pravilne, primerne in sprejemljive. V primeru torej, če bi se v predmetnem revizijskem postopku izkazalo, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika, utemeljen, vlagatelj zaradi ugotovljene nepravilnosti njegove ponudbe ne bi bil upravičen do dodelitve naročila, pač pa bi bilo naročilo v skladu z merili oddano naslednjemu najugodnejšemu ponudniku od tistih, za katere je naročnik ugotovil, da so predložili pravilno ponudbo. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da bi tudi ostali trije ponudniki predložili nepravilno ponudbo in da bi zato lahko prišlo do položaja, ko naročnik ne bi mogel oddati naročila v tem postopku oddaje javnega naročila, hkrati pa vlagatelj tudi ne navaja razlogov za razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, vlagatelju celo v primeru, če bi se ponudba izbranega ponudnika izkazala za nepravilno, ne bi mogla nastati škoda, zaradi česar mu posledično ob upoštevanju prvega odstavka 9. člena ZRPJN ni mogoče priznati procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da vlagatelj v delu, ki se nanaša na razveljavitev dosedanjega postopka oddaje javnega naročila in ugotovitev o nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika, ni izkazal verjetnosti nastanka škode kot enega izmed elementov aktivne legitimacije iz prvega odstavka 9. člena ZRPJN, je zahtevek za revizijo v skladu s prvo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN v tem delu zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker zahtevek za revizijo ni utemeljen, je Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 3.3.2006

predsednik senata
mag. Franci Kodela, univ.dipl.prav.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- RS, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, Ljubljana,
- VEGRAD d.d., Stari trg 35, Velenje,
- Primorje d.d., Vipavska c. 3, Ajdovščina,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.