018-414/2005 MJU

Številka: 018-414/2005-31-343

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Metke Cerar, kot predsednice senata, ter članice Vesne Cukrov in člana Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja mednarodnega mejnega prehoda Središče ob Dravi" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Vegrad, d.d., Stari trg 35, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave, Gregorčičeva 27a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 03.02.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljev zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 17.06.2005 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Javni razpis, pod oznako "Izgradnja mednarodnega mejnega prehoda Središče ob Dravi", je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 87/2005, z dne 30.09.2005, pod številko objave Ob-26248/05. Predmetno javno naročilo je sofinancirano s sredstvi Phare, naročnik pa je postopek oddaje javnega naročila vodil na podlagi določil GGAPP (Guide on Grants and Public Procurement under Pre-accession Instruments).

Dne 02.11.2005 je naročnik opravil javno odpiranje ponudb, dne 09.11.2005 pa je Ministrstvu za finance, Sektorju za upravljanje s sredstvi EU, Centralni finančni in pogodbeni enoti, posredoval končno poročilo s predlogom izbora najugodnejšega ponudnika. Z dokumentom, z dne 11.11.2005, je Ministrstvo za finance, Sektor za upravljanje s sredstvi EU, Centralna finančna in pogodbena enota, potrdilo naročnikovo poročilo.

Na zahtevo vlagatelja, z dne 03.11.2005, je naročnik slednjemu posredoval zapisnik o odpiranju ponudb. Vlagatelj je zapisnik prejel dne 09.11.2005.
Dne 11.11.2005 je naročnik na vlagatelja naslovil dopis, s katerim je slednjega obvestil, da je bila njegova ponudba ocenjena kot pravilna, vendar pa ponudbena cena, ki jo je ponudil, ni bila najnižja.

Dne 17.11.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil vlogo "Pritožba in zahteva za dodatno obrazložitev ter vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnikaâ??". Na slednjo je naročnik odgovoril dne 24.11.2005, ob čemer je vlagateljevo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, ravno tako pa je zavrnil vpogled v razpisno dokumentacijo, zapisnike, sklepe in odločitve komisije za odpiranje in ocenjevanje ponudb.

Z vlogo, z dne 28.11.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da je naročnikova odločitev, da vlagatelju ne omogoči vpogleda v razpisno dokumentacijo, neutemeljena. Naročnik je vpogled namreč dolžan omogočiti skladno z načelom transparentnosti oziroma javnosti (drugi odstavek 6. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1)) ter skladno z načelom zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva (prvi odstavek 3. člena ZRPJN). Naročnik je kršil omenjeni načeli, saj bi moral vlagatelju dovoliti vpogled v javne dele ponudbene dokumentacije, kar predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ocenjuje pravilnost ponudb, torej tudi pravilnost ponudbe izbranega ponudnika. V nadaljevanju zahtevka vlagatelj navaja, da naročnik doslej še ni izkazal oziroma vlagatelja ni obvestil, katera ponudba je bila izbrana kot najugodnejša, zato slednji zgolj ugiba, da je to ponudba izbranega ponudnika. Vlagatelj izpostavlja, da je naročnik pri aritmetični kontroli cen spremenil končno ceno izbranega ponudnika, z upoštevanjem popusta 14,2%. Ob tem vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik očitno ravnal z namenom špekulacije, saj je nemogoče, da bi se pri oblikovanju oziroma izračunavanju končne cene zmotil kar za 13,8%. Vlagatelj izpostavlja, da sme naročnik popravljati le dejanske, resnične računske napake, ne pa napak, ki jih pri pripravi ponudbe napravi ponudnik in imajo za posledico nepravilnost same ponudbe. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v primeru, če je korigiral končno ponudbeno ceno izbranega ponudnika, ravnal nepravilno, saj iz zapisnika o ocenjevanju ponudb ne izhaja jasno, ali je izbrani ponudnik v resnici podal pravilno končno ceno (v kateri je upoštevan popust v višini 1,42%) in se mu je napaka "pripetila" zgolj pri zapisu višine ponujenega popusta (torej namesto 1,42% je zapisal 14,2%) ali je izbrani ponudnik mislil ponuditi 14,2%, vendar je pri izračunu upošteval zgolj 1,42% popust. V takšnem primeru ne gre za jasno aritmetično napako, ampak gre za spreminjanje ene od ponudbenih postavk, to je višine danega popusta na osnovno ceno. Naročnik je ravnal napačno, ko izjeme od osnovnega pravila nespremenljivosti ponudb ni obravnaval restriktivno, in je navkljub temu zatrjevano napako, ki naj bi jo storil izbrani ponudnik, opredelil kot napako po prvem odstavku 54. člena ZJN-1 (oziroma Navodil ponudnikom v točki 30.2. oziroma GGAPP v točki 6.3.9.5.). Poleg tega naročnik v dosedanjem postopku še ni izkazal, da je pridobil soglasje izbranega ponudnika za odpravo po naročniku zatrjevane računske napake. Slednje bi moral pridobiti pred izdajo sklepa oziroma odločitve o oddaji javnega naročila, sicer je tak sklep izpodbojen.
Vlagatelj zato zahteva, da naročnik razveljavi dosedanji postopek oddaje predmetnega javnega naročila ter ugotovi, da je vlagateljeva ponudba najugodnejša, slednjemu pa povrne tudi vse stroške, nastale v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločitve o zahtevku za revizijo, do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Dne 30.11.2005 je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.
Predsednik Državne revizijske komisije je dne 30.11.2005 izdal sklep, št. 018-385/2005-35-2978, s katerim je odločil, da se naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ugodi.

Dne 01.12.2005 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo in naročnika naslovil svoje mnenje o predlogu naročnika za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN. V njem izraža prepričanje, da Državna revizijska komisija naročnikovemu predlogu ne bi smela slediti, zato predlaga, da se sklep, št. 018-385/2005-35-2978, z dne 30.11.2005, razveljavi.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 13.12.2005, s katerim je le-tega zavrnil, ravno tako pa vlagatelju ni priznal priglašenih stroškov revizije. V obrazložitvi svojega sklepa je glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na vpogled v razpisno dokumentacijo in v ponudbo izbranega ponudnika, navedel, da je bil postopek izbire izvajalca za projekt, ki je sofinanciran iz programa Phare, voden po določilih Postopkovnika GGAPP, ki zavezuje naročnika, da vodi postopek v popolni tajnosti. Postopkovnik v točki 6.3.8.2 natančno določa, kako mora naročnik ravnati s prejetimi ponudbami. Tako določa, da so vse prejete ponudbe stalno v zaprtem prostoru in na noben način dostopne tretjim osebam. Prav tako Postopkovnik v točki 6.3.9.7 določa, da je delo komisije za ocenjevanje ponudb tajno in da morajo člani komisije pred pričetkom dela podpisati osebno izjavo o zaupnosti in nepristranskosti. Ta določila zagotavljajo, da se v delo komisije ne vpletajo tretje osebe, ki bi lahko vplivale na odločitve komisije. Tajnost in nedostopnost tretjim osebam velja tudi za vse dokumente, ki jih, skladno s Postopkovnikom, v času svojega delovanja ustvari komisija za ocenjevanje ponudb. Natančno izpolnjevanje teh določil spremlja in nadzoruje odgovorni in pooblaščeni organ Ministrstva za finance (CFPE), ki ima v takih primerih pristojnost razveljaviti delo komisije, oziroma ne izdati potrebnega soglasja k predlogu, ki ga izdela komisija za ocenjevanje ponudb naročnika. Zaradi navedenega naročnik ne sme dopustiti vpogleda v dokumentacijo, ki je predmet javnega naročila. Glede revizijskih navedb, ki se nanašajo na odpravo napake v ponudbi izbranega ponudnika, naročnik navaja, da Postopkovnik GGAPP v točki 6.3.9.5 in točki 30.2. Navodil ponudnikom določata, da je komisija za ocenjevanje ponudb dolžna izvesti aritmetično kontrolo cen pri vseh prejetih ponudbenih predračunih. Ugotovljene aritmetične napake, ki so nedvoumne, lahko komisija za ocenjevanje ponudb v okviru svojih pristojnosti samostojno popravi. V primeru, da gre za nesporne napake, jih lahko komisija popravi sama, v primeru dvoma pa mora dati priložnost ponudniku, da tako ugotovljeno napako pojasni. Naročnik poudarja, da je bila na javnem odpiranju ponudb iz obrazca ponudbe prebrana cena ponudbe, odstotek popusta, znesek popusta in končna ponudbena cena. Naročnik je že pri odpiranju ugotovil, da je znesek popusta napačno izračunan. Komisija je zato na osnovi določil točke 6.3.9.5 Postopkovnika in točke 30.2 Navodil ponudnikom v postopku ocenjevanja natančno in na enak način preverila vse zmnožke in seštevke vseh postavk v predračunih vseh ponudnikov, ki so oddali ponudbo, in tako določila končno ponudbeno ceno za vse ponudnike. Na osnovi ugotovljene aritmetične napake v ponudbi izbranega ponudnika pri izračunu zneska popusta, ki je bila kot napaka izračuna popusta že omenjena na odpiranju ponudb, je komisija po opravljeni aritmetični kontroli cen pravilno izračunala znesek popusta in tako določila pravilno ponudbeno ceno ponudbe izbranega ponudnika. Pri tem naročnik poudarja, da je šlo izključno za aritmetični popravek ponudbenega predračuna in ponudbe, ki je po izvršeni aritmetični kontroli cen, v skladu s točko 6.3.9.5 Postopkovnika GGAPP in točko 30.2 Navodil ponudnikom, matematično eksakten in pravilen. Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil, vlagatelju pa ni priznal niti priglašenih stroškov revizije.

Z vlogo, z dne 16.12.2005, je vlagatelj naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. V svoji vlogi je tudi dodatni pojasnil svoja stališča do obravnavane zadeve.

V prilogi dopisa, z dne 22.12.2005, je naročnik Državni revizijski komisiji posredoval del dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je deloma dopolnil dne 29.12.2005 ter dne 05.01.2006.

Z dopisom, z dne 10.01.2006, je Državna revizijska komisija naročnika pozvala k posredovanju nekaterih pojasnil o vodenju predmetnega postopka oddaje javnega naročila ter k predložitvi celotne dokumentacije o le-tem. Naročnik je svoja pojasnila ter dodatno dokumentacijo Državni revizijski komisiji posredoval dne 19.01.2006.


Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej obravnavala vlagateljev predlog za razveljavitev sklepa predsednika Državna revizijske komisije, št. 018-385/2005-35-2978, z dne 30.11.2005. Ob tem je ugotovila, da vlagatelj v svojem mnenju o predlogu naročnika za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN ni uspel izkazati razlogov, ki bi, skladno s šestim odstavkom 11. člena ZRPJN, narekovali razveljavitev sklepa predsednika Državne revizijske komisije. Iz navedenih razlogov vlagateljevemu predlogu za razveljavitev sklepa predsednika Državna revizijske komisije ni sledila.


V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na nedovolitev vpogleda v razpisno dokumentacijo in v ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med strankami v predmetni zadevi ni spora o tem, da je bilo predmetno javno naročilo sofinancirano s sredstvi Evropske Unije, in sicer s sredstvi programa Phare, katerih koriščenje je opredeljeno v Finančnem memorandumu, sklenjenim med Evropsko komisijo in Vlado Republike Slovenije dne 19.09.2003.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je naročnik predmetni postopek oddaje javnega naročila vodil po postopkovniku (priročniku) "Guide on grants and public procurement under pre-accession instruments" (v nadaljevanju: GGAPP), pri čemer vlagatelj izbire tega postopkovnika v svojem revizijskem zahtevku ne izpodbija kot sporne.

Iz določil GGAPP v točki "6.3.8.2 Impartiality and Confidentiality" med drugim izhaja:
"â??Save to the extent that the contracting authority will be required by the directive and national legislation to notify its award decisions and to provide de-briefing on request, no information about the examination, clarification, evaluation or comparison of tenders or decisions about the contract award can be disclosed before the signature of the contract by the Contracting Authority and the successful tenderer.

Apart from the tender opening session, the proceedings of the Evaluation Committee are conducted in camera and are confidential... ".

Iz določil GGAPP v točki "6.3.9.7 Conclusions of the Evaluation Committee" dalje izhaja:
"â??Save to the extent that the contracting authority will be required by the directive and national legislation to notify its award decisions and to provide de-briefing on request, the entire tender procedure is confidential from the end of the tender opening 116 session to the signature of the contract by both parties. In particular, the Evaluation Committee's decisions are collective and its deliberations must remain secret. The Evaluation Committee members and any observers are bound to secrecy.

The Evaluation Report, in particular, is for official use only and may be divulged neither to tenderers nor to any party outside the authorised services of the Contracting Authority, the European Commission and the supervisory authorities (e.g., the Court of Auditors). It may be given to a competent court under an open court case.".

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v točki 25.7 le-te določil: "After the public opening of the Tenders, no information about the examination, clarification, evaluation or comparison of Tenders or decisions about Contract Award may be disclosed before the signing of the Contract by the Contracting Authority and the successful Tenderer. ".

V poglavju "26. Secrecy of procedure", je naročnik v točki 26.1 dalje določil: "Information concerning checking, explanations, opinions and comparison of Tenders and recommendations concerning the award of Contract, may not be disclosed to Tenderers or any other person not officially involved in the procurement process until the name of the successful Tenderer is announced".

Iz zgoraj citiranih določil GGAPP in razpisne dokumentacije izhaja, da vlagatelj do podpisa pogodbe z izbranim ponudnikom ni upravičen do seznanitve z informacijami o pregledovanju, pojasnjevanju, ocenjevanju ali primerjavi ponudb. GGAPP še posebej določa, da je dokument "Evaluation Report" zgolj za uradno rabo in ponudnikom ne sme biti razkrit.

Državna revizijska komisija na tem mestu izpostavlja, da bi moral vlagatelj, v kolikor je zgoraj opredeljena določila razpisne dokumentacije in dejstvo uporabe GGAPP v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ocenjeval kot sporno, s tem povezane kršitve navajati že pred potekom roka za oddajo ponudb. Skladno z določili petega odstavka 12. člena ZRPJN vlagatelj namreč po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. V konkretni zadevi je bil vlagatelj z zgoraj opredeljenimi določili razpisne dokumentacije seznanjen že z dnem prevzema le-te, zato je bil z morebitno spornostjo le-teh nedvomno seznanjen že pred potekom roka za oddajo ponudb. V tej fazi postopka oddaje javnega naročila tako ni več dopustna presoja utemeljenosti opredeljenih določb razpisne dokumentacije in uporabe GGAPP za vodenje postopka, temveč je lahko predmet presoje zgolj naročnikovo (ne)spoštovanje določb teh dokumentov.

V konkretni zadevi je vlagatelj zahtevek za revizijo vložil pred objavo imena izbranega ponudnika in pred podpisom pogodbe s slednjim, pri čemer je kot sporno izpostavljal naročnikovo odločitev o tem, da mu ne omogoči vpogleda v razpisno dokumentacijo in v ponudbo izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi vpogled v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila (ki jo vlagatelj poimenuje "razpisna dokumentacija") in v ponudbo izbranega ponudnika pomenil z GGAPP in razpisno dokumentacijo neskladno razkritje informacij o vodenem postopku, saj bi bile z njim razkrite informacije o pregledovanju, pojasnjevanju, ocenjevanju in primerjavi ponudb (v neskladju z GGAPP) oziroma o pregledovanju, razlagah, mnenjih in primerjavah ponudb (v neskladju z razpisno dokumentacijo). Naročnik je vlagateljevo zahtevo za dovolitev vpogleda v dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in v ponudbo izbranega ponudnika zato utemeljeno zavrnil, s tem povezane revizijske navedbe slednjega pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija na tem mestu pripominja še, da zaradi dejstva, da je bil predmetni postopek oddaje javnega naročila voden po določilih GGAPP, v reviziji tega postopka ni možno sklicevanje na določila ZJN-1. Izpostaviti pa velja tudi, da zahteva po "javnosti" postopkov oddaje javnih naročil, v smislu njene ureditve v ZJN-1, iz določil Direktiv, ki urejajo področje oddaje javnih naročil, ne izhaja.

Kot slednje je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, v katerih vlagatelj napada pravilnost naročnikove odprave aritmetične napake v ponudbi izbranega ponudnika. Ob tem je ugotovila, da tudi s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja niso utemeljene.

Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika ugotavlja, da je slednji na obrazcu "3 TENDERER'S DECLARATIONS" navedel ponudbeno ceno svoje ponudbe v višini 3.369.753,40 â??, brez DDV. Na omenjeni obrazec je dalje zapisal, da na ponudbeno ceno priznava popust v višini 14,2 %, navedel pa je tudi, da ponudbena cena s popustom znaša 3.274.052,40 â??, brez DDV.

Z vpogledom v razdelek vlagateljeve ponudbe "Breakdown of the Overall Price" Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je slednji po postavkah "1. EXTERNAL ARRANGEMENTS AND ROADS", "2. STRUCTURES AND CANOPIES" ter "3. PROJECT AND TECHNICAL DOCUMENTS" razdelano ponudil ponudbene cene, ki v seštevku znašajo 3.369.753,40 â??, brez DDV. Takšno skupno ponudbeno ceno je navedel tudi vlagatelj, ki pa je ob tem ponovno navedel, da ponuja popust v višini 14,2%, pri čemer naj bi ponudbena cena, upoštevajoč popust, znašala 3.274.052,40 â??.

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre kot slednje ugotoviti, da je v odgovor na "Clarification request No 1", z dne 07.11.2005, s katerim so bila sicer zahtevana druga pojasnila, izbrani ponudnik naročniku istega dne posredoval pojasnilo, iz 1. točke katerega med drugim izhaja, da ponudbena cena njegove ponudbe brez DDV znaša 2.891.248,42 â??. Izbrani ponudnik v pojasnilu navaja tudi, da je pri pripravi svoje ponudbe naredil napako, pri čemer s formulo pojasnjuje, kako naj bi prišlo do napačnega izračuna ponudbene cene.

Državna revizijska komisija na podlagi zgoraj navedenih dejstev ugotavlja, da je izbrani ponudnik pri izračunu končne ponudbene cene, upoštevajoč ponujeni popust, naredil aritmetično napako. Po pregledu ponudbe izbranega ponudnika ne more biti dvoma o tem, da je zapis izhodiščne ponudbene cene pred upoštevanjem popusta točen; naročnik je namreč na dveh mestih v svoji ponudbi zapisal, da znaša slednja 3.369.753,40 â??, tudi seštevek posameznih cen, kot so podane v razdelku "Breakdown of the Overall Price", pa znaša enako. Ker izračun pokaže, da nesporna izhodiščna cena, z upoštevanjem ponujenega popusta, ni enaka končni ponudbeni ceni, navedeni v ponudbi izbranega ponudnika, pa je potrebno razjasniti, ali je prišlo v ponudbi izbranega ponudnika do napake pri zapisu višine ponujenega popusta, ali pa pri izračunu končne ponudbene cene. Z nadaljnjim vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika je mogoče ugotoviti, da je slednji tako podatek o popustu v višini 14,2 %, kot podatek o končni ponudbeni ceni, v višini 3.274.052,40 â??, v ponudbi navedel na dveh mestih. Zgolj na podlagi tega dejstva tako ni mogoče sklepati na to, ali je izbrani ponudnik napačno navedel višino popusta (ki bi tako dejansko znašal 2,84 % in ne 1,42 %, kot v svojem revizijskem zahtevku napačno navaja vlagatelj), ali pa je napačno izračunal končno ponudbeno ceno (ki bi ob upoštevanju popusta v višini 14,2 % znašala 2.891.248,42 SIT). Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v ostalo dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila, ob čemer je ugotovila, da je izbrani ponudnik, kot že navedeno zgoraj, v odgovor na "Clarification request No 1", z dne 07.11.2005, naročniku istega dne posredoval pojasnilo, iz 1. točke katerega med drugim izhaja, da ponudbena cena njegove ponudbe brez DDV znaša 2.891.248,42 â??. Kot je ravno tako že bilo navedeno, izbrani ponudnik v pojasnilu navaja tudi, da je pri pripravi svoje ponudbe naredil napako, pri čemer s formulo pojasnjuje kako naj bi prišlo do napačnega izračuna ponudbene cene.

Na podlagi zgornjih ugotovitev in upoštevajoč pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni uspel utemeljiti, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi napravil napako pri zapisu višine popusta (in je namesto popusta v višini 1,42% pomotoma navedel popust v višini 14,2 %). Skladno s takšnim zaključkom gre kot utemeljeni šteti stališči izbranega ponudnika in naročnika, da je prišlo v ponudbi izbranega ponudnika do aritmetične napake, v posledici katere je bila končna ponudbena cena, upoštevajoč ponujeni popust, napačno izračunana.

Iz določil GGAPP (skladno s katerim je bil, kot argumentirano zgoraj, voden predmetni postopek oddaje javnega naročila), v točki 6.3.9.5 "Evaluation of Financial Offers", izhaja: "Once the technical evaluation has been completed, the Committee checks that the financial offers contain no arithmetical errors. Arithmetical errors which can be corrected without prejudice to the tenderer must be corrected and notified to the tenderer concerned. Otherwise the tenderer must be given the opportunity to correct the error.".

Iz določil razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila v razdelku "30. CORRECTION OF ERRORS", pod točkama 30.1 ter 30.2, izhaja:
"30.1 Admissible Tenders will be checked for arithmetical errors by the Evaluation Committee. Errors will be corrected by the Evaluation Committee as follows:

â"˘ Where there is a discrepancy between amounts in figures and words, the amount in words will prevail.

30.2 The amount stated in Tender will be adjusted by the Evaluation Committee in the event of error, and the Tenderer will be bound by that adjusted amount. If the Tenderer does not accept the adjustment, his tender will be rejected and his Tender Guarantee forfeited. ".

Iz zgoraj citiranih določil GGAPP in razpisne dokumentacije izhaja, da je bil naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila upravičen (oziroma celo dolžan) preveriti aritmetično pravilnost prispelih ponudb in v primeru ugotovljenih napak izvesti njihovo popravo oziroma k temu pozvati ponudnika, v katerega ponudbi je prišlo do napake.

Tako, kot je bilo v tem sklepu že storjeno glede dopustnosti vlagateljevega vpogleda v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila in v ponudbo izbranega ponudnika, gre tudi na tem mestu izpostaviti, da bi moral vlagatelj, v kolikor je zgoraj opredeljena določila razpisne dokumentacije in dejstvo uporabe GGAPP v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ocenjeval kot sporno, s tem povezane kršitve navajati že pred potekom roka za oddajo ponudb (peti odstavek 12. člena ZRPJN). V tej fazi postopka oddaje javnega naročila tako ni več dopustna presoja utemeljenosti opredeljenih določb razpisne dokumentacije in uporabe GGAPP za vodenje postopka, temveč je lahko predmet presoje zgolj naročnikovo (ne)spoštovanje določb teh dokumentov.

Državna revizijska komisija se strinja z vlagateljem, ki izpostavlja, da v dani situaciji po odpiranju ponudb ni bilo nedvoumno jasno, ali je izbrani ponudnik napačno zapisal višino ponujenega popusta ali končno ponudbeno ceno. Naročnik je v takšni situaciji presodil, da je potrebno uporabiti določila točke 6.3.9.5 GGAPP (in točk 30.1 ter 30.2 razpisne dokumentacije), izbrani ponudnik pa mu je ob tem posredoval pojasnilo, iz katerega izhaja, da znaša končna ponudbena cena 2.891.248,42 â?? (to je izhodiščna ponudbena cena s popustom v višini 14,2%).

Ker vlagatelj ob zapisanem ni uspel utemeljiti svoje domneve, da je izbrani ponudnik zapisal pravilno končno ponudbeno ceno "v kateri je upoštevan popust v višini 1,42%" (popust bi v primeru pravilnosti s strani izbranega ponudnika v ponudbi zapisane končne ponudbene cene namreč znašal 2,84%), oziroma da je ta napravil napako pri zapisu višine popusta, pri čemer končna ponudbena cena ponudbe izbranega ponudnika med slednjim in naročnikom ni sporna, pa gre v konkretnem primeru zaključiti, da vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel izkazati neskladja naročnikovih ravnanj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila z določili GGAPP, razpisne dokumentacije in zakonodaje, uporabljive v tem postopku. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, njegov revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom ni uspel, zato je Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, zavrnila tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 03.02.2006

Predsednica senata:
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave, Gregorčičeva 27a, Ljubljana
- Vegrad, d.d., Stari trg 35, Velenje,
- izbrani ponudnik,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.