018-022/2006 Ministrstvo za zdravje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata ter člana mag. Francija Kodele in članice mag. Metke Cerar kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo 18 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo, enega kosa prelagalne mize ter enega kosa dekontaminacijske komore za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, SB Izola, SB Maribor in Onkološki inštitut Ljubljana, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mollier d.o.o., Opekarniška cesta 3, Celje, ki ga zastopa odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 24.02.2006 soglasno

odločila:

1. Razveljavi se odločitev naročnika o zahtevku za revizijo, kot je razvidna iz odgovora na zahtevek za revizijo, št. 3511-2/2005-143, z dne 27.12.2005.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan omogočiti vpogled v spisovno in ponudbeno dokumentacijo predmetnega javnega naročila najkasneje v roku 10 dni po prejemu tega sklepa.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.04.2005 sprejel sklep, št. 3511-2/2005-1, o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je javni razpis za dobavo in montažo 18 kosov operacijskih miz s pripadajočo opremo, enega kosa prelagalne mize ter enega kosa dekontaminacijske komore za: SB Murska Sobota, SB Novo mesto, SB Izola, SB Maribor in Onkološki inštitut Ljubljana, objavil v Uradnem listu RS, št. 60/05, z dne 24.06.2005, pod številko objave Ob-17866/05 ter popravkov v Uradnem listu RS, št. 64/05, z dne 08.07.2005, pod številko objave Ob-19299/05 in Uradnem listu RS, št. 69/05, z dne 22.07.2005, pod številko objave Ob-20827/05.

Naročnik je izdal obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 3511-2/2005-120, z dne 15.11.2005, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila, z dne 30.11.2005, vložil zahtevek za revizijo, z dne 09.12.2005, v katerem izpodbija zakonitost obvestila o oddaji javnega naročila, v katerem je naročnik ugotovil nepravilnost njegove ponudbe ter navaja, da je njegova ponudba pravilna. V nadaljevanju vlagatelj izpodbija tudi ugotovitve naročnika v zvezi s pravilnostjo ponudb izbranega ponudnika ter ponudnika AICO-MED d.o.o. (v nadaljevanju: AICO-MED) ter navaja, da sta ponudbi teh ponudnikov nepravilni. Vlagatelj v primeru, da bi bilo iz razlogov zahtevanih strokovnih znanj to potrebno, predlaga postavitev neodvisnega izvedenca, po potrebi pa izvede tudi druge dokaze (prezentacijo in primerjavo ponujene opreme, ipd.).
Vlagatelj opozarja, da je naročnik vpogled vlagatelju omejil tako časovno (3 ure), kakor tudi glede števila oseb (na 3 osebe), in sicer brez posebnega vsebinskega razloga, po zaprosilu vlagatelja za ponovni vpogled oziroma dodaten vpogled v spis (vlagatelj navaja, da v omejenem času ni bilo mogoče kvalitetno in celovito pregledati spisa javnega naročila) pa mu je naročnik le-tega omogočil, vendar ga je še dodatno omejil (zgolj na 1,5 ure in zgolj na 2 osebi). Vlagatelj navaja, da obstaja utemeljen sum, da je v ponudbeni dokumentaciji izbranega ponudnika in ponudnika AICO-MED še več takšnih nepravilnosti in pomanjkljivosti, vendar pa vlagatelj zaradi časovne omejitve vpogleda v ponudbeno dokumentacijo in omejitve vpogleda po številu oseb drugih takšnih pomanjkljivosti ni mogel nedvoumno ugotoviti in preveriti. Vlagatelj opozarja, da takšno ravnanje naročnika ni v skladu s pravili javnega naročanja in transparentnostjo porabe javnih sredstev, predvsem pa tudi ne v skladu z načelom enakega obravnavanja ponudnikov. Na drugi strani je naročnik, kot navaja vlagatelj, brez težav omogočil vpogled izbranemu ponudniku, pri čemer vlagatelj poudarja, da je pojasnilo naročnika, da je vpogleda obeh ponudnikov združil zaradi ekonomičnosti postopka, absurdno, saj je naročnik potreboval več kot 4 mesece, da je pregledal ponudbe v predmetnem postopku, vlagatelju pa je omejil vpogled na 3 ure in 3 osebe, pri čemer je dopustil, da je bil vlagatelj pri vpogledu še dodatno moten s strani izbranega ponudnika.
Enako sporno ravnanje se kaže tudi v dejstvu, da je naročnik že v septembru 2005, torej že po odpiranju ponudb, vpogled v celoti in nemoteno omogočil tudi ponudniku AICO-MED. Naročnik je torej omogočil neoviran vpogled v spis postopka med odpiranjem ponudb in odločitvijo naročnika o izbiri najugodnejšega ponudnika (t.j. v fazi ocenjevanja in presoje ponudb), pri tem pa vsaj vlagatelja o tem ni obvestil, prav tako pa ni jasno, zakaj naj bi ponudnik AICO-MED v takšni fazi sploh pregledoval ponudbe pri naročniku - saj je jasno, da v tej fazi ni imel razloga vložiti zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja, da je bil na ta način neenakopravno obravnavan pri vodenju postopka oddaje javnega naročila, saj je naročnik določenim ponudnikom omogočil bistveno več oziroma večje pravice in možnosti, medtem ko druge ponudnike omejuje in jih načrtno ovira pri izvrševanju njihovih pravic.
Vlagatelj predlaga da se razveljavi odločitev o oddaji naročila in da se ugotovi, da je ponudba vlagatelja najugodnejša ter se javno naročilo odda vlagatelju, podrejeno, za primer, da naročnik ne bi ugodil primarnemu predlogu in ne bi ugotovil, da je vlagateljeva ponudba pravilna pa vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila in spremeni tako, da se ugotovi, da sta ponudbi vlagatelja in AICO-MED nesprejemljivi in nepravilni.
Vlagatelj v postopek revizije priglaša stroške postopka, in sicer za sestavo zahtevka za revizijo 3.000 odvetniških točk, povečano za DDV.

Naročnik je s sklepom, št. 3511-2/2005-143, z dne 27.12.2005, zahtevku za revizijo delno ugodil, in sicer v točkah 5.), 6.), 7.2.4.), 7.2.6.), 7.4.1.), 7.4.4.), 7.4.5.), 7.5.2.) ter zavrnil zahtevo vlagatelja po povrnitvi stroškov kot neutemeljeno. V obrazložitvi sklepa naročnik kot neutemeljene zavrača vse ostale navedbe vlagatelja, katerim ni izrecno ugodil.
Naročnik zavrača tudi očitke vlagatelja v zvezi z omogočanjem oziroma neomogočanjem ali omejevanjem vpogleda v dokumentacijo. V postopku predmetnega javnega naročila so za vpogled v dokumentacijo zaprosili trije ponudniki, in sicer AICO-MED v avgustu, izbrani ponudnik v novembru in vlagatelj dvakrat, najprej v novembru ter ponovno v decembru 2005. Dokumentacija spisa je bila ponudnikom na voljo za vpogled vse od 01.09.2005 dalje. Naročnik je na podlagi pisne zahteve vsem, ki so zahtevo vložili, vsakič dovolil vpogled. Naročnik poudarja, da zakon ne vsebuje izrecnih določb glede opredelitve vpogleda. Glede na to, da se dokumentacija nahaja pri naročniku, je organizacija ogleda v pristojnosti naročnika. Zaradi redne organizacije dela naročnika, organizacije samega vpogleda, načela formalnosti v postopku ter varnega ravnanja z listinami dokumentacije je naročnik vsem ponudnikom v naprej opredelil način ogleda in namerava tako ravnati tudi v bodoče.
Naročnik navaja, da je vlagatelju bil omogočen vpogled v ponudbeno dokumentacijo, in sicer dvakrat po 3 ure, kar izhaja iz zapisnika o vpogledu, vlagatelj pa tudi ni bil moten s strani izbranega ponudnika. Naročnik je izbranemu ponudniku omogočil vpogled skladno z načelom enake obravnave vseh ponudnikov. Naročnik pripominja, da je očitek vlagatelja, da naj bi prišlo do diskriminacije in neenakopravnega obravnavanja, ker se je ponudniku AICO-MED omogočil vpogled po odpiranju ponudb in pred odločitvijo o oddaji javnega naročila, neutemeljen. Ogled se je namreč omogočil tudi vlagatelju, vedno, ko je to zahteval.

Vlagatelj je naročnika z vlogo, z dne 06.01.2006, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo ter dodaja, da naročnik v nekem postopku, ki ga trenutno vodi, in v katerem je prav tako dvema ponudnikom omogočil vpogled v ponudbo, jasno in nedvoumno o tem takoj (transparentno) obvestil vse druge ponudnike v postopku, medtem ko je v konkretnem postopku ponudniku AICO-MED že v septembru 2005, v času analize in ocenjevanja ponudb, omogočil pregledovanje ponudb v spisu, o tem pa ni obvestil nikogar (niti ne vlagatelja), vlagatelj pa je za to izvedel šele v decembru 2005 ob vpogledu v spis in šele po izrecnem vprašanju vlagatelja, ali je naročnik kateremu izmed ponudnikov že omogočil pregledovanje ponudbene dokumentacije.

Državna revizijska komisija je dne 20.01.2006 prejela dopis, s katerim je naročnik odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navaja, da mu je naročnik omejil pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov, in sicer tako časovno, kakor tudi glede števila oseb, na drugi strani pa je brez težav omogočil vpogled izbranemu ponudniku, ponudniku AICO-MED pa je omogočil neoviran vpogled celo pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila.

V zvezi s pravico do vpogleda v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov gre ugotoviti, da je eno od temeljnih načel ZJN-1 načelo transparentnosti porabe javnih sredstev, ki je določeno v 6. členu ZJN-1. Zahteva po transparentnosti postopkov oddaje javnih naročil vključuje tudi javnost (publiciteto). Drugi odstavek 6. člena ZJN-1 določa, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu z določbami ZJN-1.

Namen načela transparentnosti oziroma javnosti je na eni strani zagotoviti konkurenco, enakopraven položaj vseh ponudnikov na trgu javnih naročil in posledično gospodarno porabo javnih sredstev, na drugi strani pa je javnost postopka vrednotenja in ocenjevanja ponudb in s tem povezana možnost vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila nujen predpogoj za uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, ki ga ponudnikom kot enega izmed temeljnih načel zagotavlja ZRPJN. V primeru, ko posamezna oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila, zahteva vpogled v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, ji je naročnik v skladu z načelom transparentnosti oz. javnosti (drugi odstavek 6. člena ZJN-1) to dolžan omogočiti, in sicer tako glede dokumentacije, ki jo sprejema sam naročnik, kot tudi glede dokumentacije, ki jo naročnik pridobi od posameznih ponudnikov.

Načelo javnosti pa v postopkih oddaje javnih naročil ni brez izjem. 8. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik kot zaupne varovati vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis, ter da mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah. Zaupnost ponudbenih podatkov varuje tudi tretji odstavek 43. člena ZJN-1, ki med drugim določa, da mora naročnik dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih tehničnih in poslovnih skrivnosti. Kadar ponudnik zahteva dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, mora naročnik zavrniti zahtevo po obrazloženem obvestilu delno ali v celoti, če bi lahko bilo razkritje takih podatkov v nasprotju s predpisi ali bi lahko kako drugače v nasprotju z javnim interesom s tem razkril poslovno skrivnost ponudnika, če bi obvestilo vsebovalo podatke, ki jih drug predpis določa kot zaupne ali bi sporočeni podatki lahko vplivali na pošteno konkurenco med ponudniki ali drugimi udeleženci v postopku, skladno z določili o varstvu podatkov v postopkih naročanja (tretji odstavek 78. člena ZJN-1). Navedena določila ZJN-1 torej zavezujejo naročnika, da varuje pridobljene zaupne podatke oz. jih v postopku ne posreduje konkurenčnim ponudnikom ali tretjim osebam, s čimer omejujejo načelo javnosti in pravico ponudnikov, da se (v celoti) seznanijo z vsebino ponudb drugih ponudnikov.

ZJN-1 se glede vprašanja, katere podatke iz ponudbene dokumentacije mora naročnik varovati kot zaupne, primarno sklicuje na predpis o gospodarskih družbah (prvi odstavek 8. člena ZJN-1). Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/99, 6/99, 54/99, 45/01, 59/01, 57/2004, 139/2004) poslovno skrivnost definira v 39. členu na subjektiven in objektiven način. Za poslovno skrivnost se štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe. Ne glede na to, ali so določeni s tovrstnimi sklepi, pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, pri čemer so družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe odgovorni za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov.

Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od podjetja, ki lahko kot zaupne določi tudi manj pomembne podatke, pa mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna - gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. V nobenem primeru pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Podatki, ki so po zakonu javni, že pojmovno ne morejo biti poslovna skrivnost. Iz navedenega je razvidno, da pri presoji, kateri ponudbeni dokumenti so zaupne narave in kateri javni, naročnik ni nujno vezan na izrecno oznako ponudnika. Na eni strani je namreč naročnik dolžan varovati kot zaupne vse tiste ponudbene dokumente, ki sicer niso označeni kot zaupni, a predstavljajo objektivno poslovno skrivnost, na drugi strani pa je dolžan konkurenčnim ponudnikom omogočiti vpogled tudi v tiste ponudbene dokumente, ki jih ponudnik označi za zaupne, vendar vsebujejo podatke, ki so že po zakonu javni ali pa pomenijo kršitev zakona oz. dobrih poslovnih običajev. Ob tem gre poudariti, da je Državna revizijska komisija že v več primerih odločila, da javni del ponudbe predstavljajo ne le tisti podatki, ki so objavljeni ob javnem odpiranju ponudb, temveč tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ugotavlja izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije ter ocenjuje ponudbe in skladno z merili iz razpisne dokumentacije izbere najugodnejšo ponudbo.

Kot izhaja iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila je naročnik z dopisom, z dne 02.12.2005, vlagatelja na njegovo zaprosilo povabil na vpogled dokumentacije dne 05.12.2005. Naročnik je v dopisu navedel, da bo vpogled spisa možen med 9.00 in 12.00 uro, iz varnostnih in logističnih razlogov pa bo vpogled v spis omogočen le do trem osebam ponudnika. Naročnik je sestavil zapisnik o ogledu ponudb, prispelih na predmetni javni razpis, z dne 05.12.2006, iz katerega izhaja, da je vpogled pričel ob 9.00 uri in bil zaključen ob 12.30 uri, s strani vlagatelja pa je bilo na vpogledu prisotnih pet oseb. Vpogledu so na zahtevo izbranega ponudnika prisostvovali tudi trije njegovi predstavniki, naročnik pa se je iz razloga racionalnosti odločil oba ponudnika povabiti istočasno. Iz zapisnika tudi izhaja, da je naročnik vlagatelju na vprašanje, ali je bil že izveden kakšen ogled spisa oziroma ponudbe ponudnikov, odgovoril, da je dne 10.08.2005 prejel zahtevo ponudnika AICO-MED za vpogled v ponudbe, sam vpogled pa je bil opravljen dne 01.09.2005, o čemer se je vodil zapisnik.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 07.12.2005, na naročnika naslovil zahtevo za dodaten vpogled v spis predmetnega postopka. V zahtevi za dodaten vpogled vlagatelj navaja, da je po analizi vpogledanih podatkov ugotovil, da so pri izbranem ponudniku in ponudniku AICO-MED v tehničnem delu ponudbe pomanjkljivosti oziroma nelogičnosti, ki jih ni mogoče razjasniti brez dodatnega vpogleda v ponudbeno dokumentacijo teh dveh ponudnikov oziroma v naročnikov spis, ki se nanaša na ti dve ponudbi. Vlagatelj dodaja, da je bil vpogled spisa pri naročniku časovno omejen na 3 ure in omejen po številu oseb. Naročnik je z dopisom, z dne 08.12.2005, vlagatelja obvestil, da mu omogoča ponoven vpogled v spis, in sicer dne 09.12.2005, ki bo zaradi poslovanja naročnika časovno omejen na uro in pol, sočasni ogled pa bo omogočen največ dvema osebama na enkrat. Naročnik je sestavil zapisnik o vpogledu v dokumentacijo, z dne 09.12.2006, iz katerega je razvidno, da je vpogled pričel ob 9.00 uri in bil zaključen ob 10.30 uri, s strani vlagatelja pa sta bili na vpogledu prisotni dve osebi.

Iz opisanega dejanskega stanja izhaja, da je naročnik vlagatelju očitno omejil pravico do vpogleda (tako časovno kot po številu oseb, ki lahko prisostvujejo vpogledu) v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, pri tem pa za takšno omejitev ne navaja objektivnih razlogov. Naročnik je vlagatelju sicer dvakrat omogočil vpogled v dokumentacijo, vendar pa je obakrat možnost vpogleda pogojil, in sicer prvič s sklicevanjem na "varnostne in logistične razloge" (naročnik je sicer dopustil, da je bilo na vpogledu dne 05.12.2005 prisotnih pet oseb, vpogled pa je trajal tri ure in pol) ter drugič na "poslovanje naročnika". Upoštevaje dejstvo, da je v konkretnem postopku naročnik za pregled in ocenjevanje ponudb, (tudi) zaradi očitne kompleksnosti predmeta javnega naročila, potreboval tri mesece in pol (naročnik je odpiral ponudbe dne 02.08.2005, obvestilo o oddaji javnega naročila je izdal dne 15.11.2005), strokovno komisijo naročnika, odgovorno za izvedbo tega postopka oddaje javnega naročila in ocenjevanja ponudb pa je, kot izhaja iz sklepa o pričetku postopka, sestavljalo 16 oseb, bi moral naročnik zainteresiranim ponudnikom omogočiti zahtevnosti konkretnega postopka ocenjevanja primeren čas za vpogled ter omogočiti dostop ustreznemu številu oseb do dokumentacije tega postopka. Za eventualno omejitev pravice do vpogleda je naročnik dolžan navesti objektivno opravičljive razloge, ki izhajajo iz okoliščin konkretnega primera, česar pa v tem postopku naročnik ni uspel izkazati; tako npr. ni najti povezave med omejitvijo pravice do vpogleda in zatrjevanimi logističnimi, zlasti pa varnostnimi razlogi, na katere se naročnik sklicuje.

Ugotoviti gre, da je naročnik s takšnim ravnanjem posegel v načelo transparentnosti na način, da je bila vlagatelju posledično otežena pravica do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, ki mu ga zagotavlja ZRPJN. Ponudnikom mora biti namreč dana možnost, da se enakopravno seznanijo s pomembnimi dejstvi v konkretnih postopkih oddaje javnih naročil, ki so potrebna za pripravo ne samo pravilne in konkurenčne ponudbe, temveč tudi za sestavo zahtevka za revizijo za učinkovito pravno varstvo. Z nasprotnim ravnanjem namreč naročnik krši načelo transparentnosti, ki je eno najpomembnejših temeljnih načel javnega naročanja, preko katerega se zagotavlja uresničevanje drugih načel javnega naročanja. Spoštovanje tega načela vključuje tudi pravico ponudnikov, da preverijo vsako fazo oddaje javnega naročila ter pravilnost vodenja postopka oddaje javnega naročila. Zapisano se nanaša zlasti na postopek vrednotenja ponudb in postopek izbire najugodnejše ponudbe, kar v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni bilo v celoti zagotovljeno. S tem, ko je naročnik vlagatelju omejil vpogled v dokumentacijo ponudb, je bila kršena kontradiktornost postopka, kar predstavlja bistveno kršitev postopka pravnega varstva. Medtem ko naročniku sicer samo po sebi ni mogoče očitati, da je vlagatelju preprečil ali onemogočil vpogled v spis predmetnega postopka oddaje javnega naročila, pa je bila sama vsebina vpogleda v nasprotju z načelom transparentnosti; v tej zvezi Državna revizijska komisija naročnika opozarja na nujnost povezave med pravico do vpogleda in samo vsebino le-tega.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik pri uresničevanju pravice do vpogleda v ponudbeno in spisovno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila vseh ponudnikov tudi ni obravnaval enakopravno. Prepoved diskriminacije pomeni prepoved različnega obravnavanja podobnih situacij, razen kadar je različna obravnava potrebna iz objektivnih razlogov. Načelo nediskriminacije (enakopravnosti) ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil ob pravilni uporabi zagotavlja spoštovanje osnovnega namena javnih naročil, t.j. omejiti možnosti zlorabe položaja naročnika, zagotoviti enakopravne možnosti vsem zainteresiranim ponudnikom in s tem posledično racionalno porabo javnih sredstev.

Naročnik je namreč, kot je Državna revizijska komisija ugotovila že zgoraj, tudi ponudniku AICO-MED omogočil vpogled v ponudbe ostalih ponudnikov, in sicer že v fazi ocenjevanja ponudb, pri tem pa so si predstavniki ponudnika AICO-MED, kot izhaja iz zapisnika o ogledu ponudb, z dne 01.09.2005, nemoteno ogledovali vse na razpis prispele ponudbe (naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil dopis, z dne 11.08.2005, naslovljen na AICO-MED, v katerem je naročnik zapisal, da bo omogočil vpogled v ponudbe ponudnikov za predmetno javno naročilo, o času vpogleda pa ga bo naročnik še obvestil, ter dopis, z dne 31.08.2005, v katerem ponudnika AICO-MED obvešča, da je vpogled možen dne 01.09.2005 od 07.30 do 09.30 ure ali dne 02.09.2005 od 08.00 do 10.00 ure). Na drugi strani pa je naročnik vlagatelja pri obeh vpogledih, poleg zgoraj navedene časovne omejitve ter omejitve po številu oseb, ustno opozoril, da se vpogleda tonsko snemata, da dokumentacije ni dovoljeno odnašati iz prostora ogleda, niti je ni dovoljeno na noben način kakor koli poškodovati ali spreminjati, fotokopirati ali fotografirati, med ogledom v oglednem prostoru pa tudi ni dovoljeno telefonirati. Na drugi strani iz zapisnika o ogledu ponudnika AICO-MED, z dne 01.09.2005, takšnih omejitev ni zaslediti.

Kršitev načela enakopravnosti in transparentnosti izhaja tudi iz ravnanja naročnika, ko je izbranega ponudnika seznanil o nameravanem vpogledu vlagatelja, ki je bil opravljen dne 05.12.2005 (izbrani ponudnik je bil na tem vpogledu tudi prisoten), opustil pa je notifikacijo vlagatelju o vpogledu ponudnika AICO-MED v njegovo ponudbo.

Glede na vse navedeno gre tako ugotoviti, da je naročnik s postavitvijo omejitev pri vpogledu, neskladnih z okoliščinami konkretnega javnega naročila, nedvomno kršil drugi odstavek 6. člena ZJN-1, hkrati pa ni uspel zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja, pri čemer se Državna revizijska komisija pri izvedbi vpogledov ni opredeljevala do morebitne kršitve predpisov, ki se nanašajo na varovanje poslovnih skrivnosti. Ker je naročnik z opisanim ravnanjem kršil pravico do učinkovitega pravnega varstva, se Državna revizijska komisija v tej fazi postopka ni ukvarjala z ostalimi (vsebinskimi) navedbami iz zahtevka za revizijo, saj je treba razveljaviti vsa naročnikova dejanja, ki so tej kršitvi sledila. Naročnik je dolžan vlagatelju omogočiti ustrezen vpogled v ponudbeno in spisno dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila, skladno z zgornjimi izvajanji Državne revizijske komisije, v delu, ki ne predstavlja poslovne skrivnosti.

Državna revizijska komisija se tako ni izrecno opredeljevala do vlagateljeve navedbe, da je naročnik v konkretnem postopku ponudniku AICO-MED omogočil neoviran vpogled v ponudbe v fazi ocenjevanja ponudb, saj je ta domnevna kršitev nastala v postopku oddaje javnega naročila, glede katerega je potrebno vlagatelju ponovno, po dovolitvi vpogleda, omogočiti uveljavljanje ustavno zagotovljene pravice do pravnega sredstva. Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija razveljavila vsa naročnikova dejanja, ki so sledila kršitvi pravice do (ustreznega) vpogleda v dokumentacijo postopka oddaje javnega naročila.

Vlagatelj ima v zvezi z ugotovitvami pri vpogledu možnost vložiti pripravljalno vlogo (skladno s 105. členom in nasl. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04) v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), po prejemu le-te pa mora naročnik v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od tistega iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN, odločiti o zahtevku za revizijo, z dne 09.12.2005, pri čemer mora upoštevati tudi morebitne nove navedbe (kot posledica vpogleda) iz pripravljalne vloge.

Stroški, ki jih je vlagatelj priglasil v dosedanjem postopku, so del nadaljnjih stroškov postopka (skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. in 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 24.02.2006

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, štefanova 5, Ljubljana
- Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji o.p., d.n.o., Tivolska 48, Ljubljana
- SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran