018-025/2006 MJU

Številka: 018-25/06-35-547

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu predsednika dr. Aleksija Mužina kot predsednika senata ter članice mag. Metke Cerar in člana Jožefa Kocuvana kot članov senata, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za storitve podpore pri uporabi informacijske tehnologije za potrebe državnih organov RS in javnih zavodov, ki sodelujejo pri izvedbi javnega razpisa, z oznako ODPU.IT-04/2005 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje SRC.SI d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana skupaj s partnerjema v konzorciju ASTEC d.o.o., Tržaška cesta 118, Ljubljana in LIKO PRIS d.o.o., Verd 100a, Vrhnika (v nadaljnjem besedilu:prvi vlagatelj) ter zahtevka za revizijo, ki so ga vložila podjetja UNISTAR LC d.o.o., Kotnikova 32, Ljubljana, AVTENTA.SI d.o.o., šmartinska cesta 106, Ljubljana, MARAND INŽENIRING d.o.o., Cesta v Mestni log 55, Ljubljana, GENIS d.o.o., Tržaška cesta 40, Ljubljana, ki jih zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12 a, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: drugi vlagatelj) zoper ravnanje naročnika REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO, Tržaška cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 24.02.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov prvega vlagatelja, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahteva za povrnitev stroškov drugega vlagatelja, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

5. Zahteva za povrnitev stroškov naročnika, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 01.08.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za storitve podpore pri uporabi informacijske tehnologije za potrebe državnih organov RS in javnih zavodov, ki sodelujejo pri izvedbi javnega razpisa, z oznako ODPU.IT-04/2005. Za predmetno javno naročilo je naročnik objavil javni razpis po odprtem postopku v Uradnem listu RS, št. 76/05, z dne 12.08.2005, pod številko objave Ob-22119/05, popravek javnega razpisa je objavil dne 07.10.2005 v Uradnem listu RS, št. 89/05, pod številko objave Ob-27103/05, ter objavil javni razpis v Uradnem listu Evropske unije, z dne 12.08.2005, pod številko objave 2005/S 155-155031. Naročnik je prejel dve ponudbi in ju z odločitvijo o oddaji javnega naročila, št. 430-217/2005/49, z dne 16.12.2005, zavrnil in sicer ponudbo prvega vlagatelja kot nepravilno, ponudbo drugega vlagatelja pa kot nesprejemljivo.

Prvi vlagatelj je dne 03.01.2006 (dokument z dne 30.12.2005) vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v odločitvi o oddaji javnega naročila, št. 430-217/2005/49, z dne 16.12.2005, odločil, da je njegova ponudba nepravilna, ker je predložil bančno garancijo, ki vsebinsko ne ustreza vzorcu iz razpisne dokumentacije in zato ne izpolnjuje pogoja iz točke 2.9.1 navodil ponudnikom. Prvi vlagatelj ugotavlja, da med strankama ni spora glede bistvenih sestavin (vsebine) bančne garancije ter da so v predloženi bančni garanciji pravilno in skladno z vzorcem bančne garancije navedeni naslednji podatki:
- naziv banke - garanta,
- naziv naročnika (ponudnika oziroma izvajalca) bančne garancije,
- naziv upravičenca (naročnika v javnem naročilu) bančne garancije,
- datum izdaje in številka bančne garancije,
- podlaga za izdajo bančne garancije,
- maksimalni garantirani znesek,
- zaveza banke za izpolnitev bančne garancije, ki mora biti brezpogojna in plačljiva na prvi poziv,
- trajanje bančne garancije,
- primeri v katerih je upravičenec upravičen bančno garancijo uveljaviti.

Prvi vlagatelj v nadaljevanju navaja, da mu naročnik očita zgolj minorno in nebistveno neskladje med vzorcem bančne garancije in predloženo bančno garancijo in sicer, da predložena bančna garancija ne vsebuje stavka "Banka jamči, da bo upravičenec v primeru, da bo izbran na razpisu, z naročnikom sklenil pogodbo za izvedbo navedenega javnega naročila.". Iz vsebine predložene bančne garancije jasno in nedvoumno izhaja zaveza banke, da se bančna garancija lahko uveljavi v naslednjih primerih:
- če ponudnik umakne ponudbo po odpiranju ponudb v času veljavnosti ponudbe,
- če izbrani ponudnik v zahtevanem času ne podpiše pogodbe,
- če izbrani ponudnik v zahtevanem času ne predloži zahtevanega zavarovanja za dobro izvedbo posla,
- če se izbrani ponudnik v roku 8 dne ne odzove na poziv za sklenitev pogodbe, ki je vsebovana v odločitvi o oddaji naročila.

Po mnenju prvega vlagatelja iz navedene vsebine predložene bančne garancije jasno in nedvoumno izhaja tudi zaveza banke, da jamči, da bo upravičenec v primeru, da bo izbran na razpisu, z naročnikom sklenil pogodbo za izvedbo navedenega javnega naročila oziroma da bo banka v nasprotnem primeru plačala upravičencu garantirani znesek. Prvi vlagatelj poudarja, da četrti odstavek 2. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila, določa, da ponudnikova predložena bančna garancija ne sme bistveno odstopati od vzorca iz razpisne dokumentacije, vendar pa predložena bančna garancija ne sme vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih določi naročnik, nižjega zneska zavarovanja, kot ga določi naročnik ali spremenjene krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko oziroma zavarovalnico. Navedeni člen torej eksplicitno dopušča možnost, da predložena bančna garancija odstopa od vzorca iz razpisne dokumentacije, pri čemer pa določa, da odstopanje ne sme biti bistveno in eksemplatorično tudi navaja, katera odstopanja so bistvena. "Sporno" odstopanje je nedvoumno nebistveno, saj ne spreminja niti vsebine predložene bančne garancije niti zaveze banke. Prvi vlagatelj meni, da je stavek, ki je izpadel v predloženi bančni garanciji, pravzaprav odveč. Gre za čisto navaden jezikovni pleonazem (ista zahteva je namreč zapisana dvakrat), ki je v nasprotju s pravili slovenskega knjižnega jezika. Uporaba knjižnega jezika pa je eno temeljnih načel postopkov javnega naročanja, določenega v prvem odstavku 12. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1). Prvi vlagatelj zato zaključuje, da izdana bančna garancija Abanke Vipa d.d., št. 70190/4, z dne 09.09.2005, ne le da ne odstopa bistveno od vzorca iz razpisne dokumentacije (kar predpisi dovoljujejo), temveč vsebinsko prav v ničemer ne odstopa od njega. Odločitev naročnika, da "ponudnik ni predložil bančne garancije, ki bi vsebinsko ustrezala vzorcu iz razpisne dokumentacije", je napačna in v nasprotju s 76. členom ZJN-1 ter Pravilnikom o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno in nesprejemljivo. Prvi vlagatelj dodaja, da je namen bančne garancije za resnost ponudbe v tem, da banka garant jamči za izplačilo denarnega nadomestila - odškodnine v primeru, če ponudnik kot glavni dolžnik ne bi izpolnil razpisnih pogojev, če izbrani ponudnik v zahtevanem času ne bi podpisal pogodbe in ne, kot bi se dalo napačno sklepati iz vzorca bančne garancije, da jamči za izpolnitev razpisnih pogojev s strani ponudnika, kot izhaja tudi iz priloženega mnenja izdajatelja bančne garancije.

Prvi vlagatelj zahteva in predlaga, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, št. 430-217/2005/49, z dne 16.12.2005, ponudbo prvega vlagatelja šteje kot pravilno, primerno in sprejemljivo ter predmetno javno naročilo skladno z določili ZJN-1 odda najugodnejšemu ponudniku.
Prvi vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, in sicer stroškov takse v višini 200.000,00 SIT.

Naročnik je dne 17.01.2006 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja v celoti zavrnil ter mu posledično ni priznal prijavljenih stroškov. Naročnik v obrazložitvi navaja, da je v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom pod točko 2.9.1 jasno zapisal, da morajo biti bančne garancije izpolnjene na priloženih obrazcih ali na obrazcih, ki vsebinsko ne odstopajo od obrazcev iz razpisne dokumentacije. To pomeni, da vsakršno odstopanje pomeni bistveno neskladje z zahtevami razpisne dokumentacije, ponudba ponudnika pa v skladu z določbami Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo, ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije, zato jo mora naročnik kot nepravilno v skladu s 76. členom ZJN-1 zavrniti. Prvi vlagatelj je namreč v svoji ponudbi predložil bančno garancijo za resnost ponudbe, kateri je manjkal cel stavek, ki se glasi: "Banka jamči, da bo upravičenec v primeru, da bo izbran na razpisu, z naročnikom sklenil pogodbo za izvedbo navedenega javnega naročila.". Prvi vlagatelj je predložil bančno garancijo, kateri manjka stavek in se vsebinsko razlikuje od vzorca naročnika, zato naročnik svoje odločitve ne more spremeniti. Naročnik tudi zavrača trditev, da gre za pleonazem oziroma besedno preobilje, saj je le-to ponavljanje ali kopičenje istopomenskih besed, ne pa, kot trdi prvi vlagatelj, celih stavkov. Sama trditev na utemeljenost zahtevka po mnenju naročnika nima vpliva.

Prvi vlagatelj je z dopisom, z dne 20.01.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št.: 430-217/2005/71, z dne 25.01.2006, odstopil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja skupaj z dokumentacijo o javnem naročilu v odločanje Državni revizijski komisiji.

Drugi vlagatelj je dne 03.01.2006 (dokument z dne 29.12.2005) vložil zahtevek za revizijo, s katerim je zahteval, da naročnik oziroma Državna revizijska komisija razveljavi odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, št. 430-217/2005/49, z dne 16.12.2005, ter ugotovi, da je ponudba drugega vlagatelja pravilna, primerna in sprejemljiva (točka II. tega revizijskega zahtevka), ponudba prvega vlagatelja pa nepravilna, neprimerna in nesprejemljiva iz razlogov, navedenih v točkah III. - VII. revizijskega zahtevka ter se zato javno naročilo odda drugemu vlagatelju. V obrazložitvi zahtevka za revizijo drugi vlagatelj navaja naslednje:
I. Naročnik je v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kršil določbe ZJN-1, saj je neenakopravno obravnaval posamezne ponudnike, zato bi ob zakonito izvedenem postopku drugi vlagatelj nedvomno imel možnost pridobiti predmetno javno naročilo, oziroma bi ga glede na to, da je bilo edino merilo cena, njegova ponudbena cena pa je bila za več kot 100 milijonov SIT nižja od ponudbene cene prvega vlagatelja, moral pridobiti.
Drugi vlagatelj je predlagal naslednje dokaze:
-objava javnega razpisa v Uradnem listu RS, št. 76/05 in popravek objave javnega razpisa v Uradnem listu RS, št. 89/05,
-zapisnik o javnem odpiranju ponudb.

II. Drugi vlagatelj je v svoji ponudbi izkazal izpolnjevanje vseh pogojev iz točk št. 3.9.8.3 in 3.9.8.4 razpisne dokumentacije, saj imajo zaposleni, ki jih je prijavil, zadostno število certifikatov ter zadostno število višjih certifikatov za področja A, B in C; kadri, ki jih je prijavil, imajo skupaj celo več certifikatov, kot je bilo v razpisni dokumentaciji zahtevano za posamezna področja. Drugi vlagatelj je v ponudbi izkazal tudi izpolnjevanje vseh ostalih pogojev, ki se nanašajo na certifikate prijavljenih kadrov in ki izhajajo iz drugih delov razpisne dokumentacije in se nanašajo na vrsto in verzijo programske opreme, ki je predmet izvajanja storitev. Naročnik je s tem, ko je odločil, da je ponudba drugega vlagatelja nesprejemljiva zaradi neizpolnjevanja pogojev iz točk 3.9.8.3 in 3.9.8.4 razpisne dokumentacije, kršil načelo enakopravnosti, saj je povzročil razlikovanje med ponudniki; ponudbo prvega vlagatelja, ki dejansko ni izkazal izpolnjevanja pogojev iz točke 3.9.8.4 v povezavi s pogoji iz točke 3.9.8.1, kar vlagatelj navaja še kasneje, je očitno s tega vidika ocenil kot pravilno, primerno in sprejemljivo. Odločitev naročnika o oddaji naročila je nezakonita tudi zato, ker ni natančno opredelil razlogov za zavrnitev vsake izmed ponudb, kot to zahteva prvi odstavek 77. člena ZJN-1, zato je bilo ponudnikom preprečeno vložiti kvalitetno oziroma vsebinsko in strokovno utemeljeno pravno sredstvo - revizijski zahtevek.
Drugi vlagatelj je predlagal naslednje dokaze:
- razpisna dokumentacija s pojasnili,
- ponudbena dokumentacija drugega vlagatelja,
- kot doslej.

III. Drugi vlagatelj navaja, da se strinja z navedbo naročnika v odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna, ker bančna garancija za resnost ponudbe ni v celoti ustrezala vzorcu bančne garancije iz razpisne dokumentacije. Prvi vlagatelj pa ne izpolnjuje tudi vrste drugih pogojev in določil razpisne dokumentacije, o čemer je naročnika pisno obvestil dne 14.11.2005 in 16.12.2005. Naročnik nepravilnosti v ponudbi prvega vlagatelja ni upošteval oziroma jih ni navedel v odločitvi o oddaji naročila, zato je kršil načelo enakopravnosti ponudnikov. Naročnik je povzročil razlikovanje med ponudniki, saj je pri drugem vlagatelju navajal neizpolnjevanje pogojev iz točk 3.9.8.3 in 3.9.8.4 razpisne dokumentacije, kar drugi vlagatelj izpodbija, medtem ko prvemu vlagatelju, ki dejansko ni izkazal izpolnjevanja pogojev iz točke 3.9.8.4 razpisne dokumentacije v povezavi s pogoji iz točke 3.9.8.1, ki se prav tako nanašajo na certifikate, tega v odločitvi o oddaji naročila ni očital.
Drugi vlagatelj je predlagal naslednje dokaze:
- ponudbena dokumentacija prvega vlagatelja,
- dopisa drugega vlagatelja z dne 14.11.2005 in dne 16.12.2005 ,
- kot doslej.

IV. Drugi vlagatelj navaja, da je pri vpogledu v ponudbo prvega vlagatelja ugotovil, da izmed osmih prijavljenih kadrov štirje nimajo ustreznih višjih certifikatov za Novell (CNE, â??) in zato ne izpolnjuje pogojev, določenih v točki 3.9.8.4 razpisne dokumentacije, ki določa, da mora ponudnik izkazati skupno pet višjih certifikatov za Novell (CNE, â??). Trije kadri - S. L., M. A., in M. S. so višje certifikate pridobili pred letom 1996, zato bi morali certifikat obnoviti, sicer sklicevanje nanj ni več dovoljeno - certifikat je bil decertificiran, kar pomeni da je neveljaven. Takšno je tudi stališče Novella, kot izhaja iz tiska njegove spletne strani, ki ga vlagatelj prilaga. Certifikat A. S. pa se nanaša na starejše verzije strežnikov Novell NetWare, zato njegov certifikat ne zadosti razpisnemu pogoju, da se morajo certifikati nanašati na vrsto in verzijo programske opreme, ki je predmet izvajanja storitev. Naročnik iz tega razloga tega certifikata ne bi smel upoštevati. Dejstvo, da se v državnih organih Republike Slovenije uporabljajo verzije Novell NetWare 5.1, 6.0 in 6.5, ne pa starejše, je potrdil tudi Novell v "Confirmation letter", z dne 13.12.2005. Izmed prijavljenih kadrov prvega vlagatelja izpolnjujejo zahtevane pogoje glede minimalnega števila višjih certifikatov za Novell samo štirje kadri, namesto zahtevanih petih, zato bi naročnik moral tudi iz tega razloga ponudbo prvega vlagatelja izločiti kot nepravilno in nesprejemljivo.
Drugi vlagatelj je predlagal naslednje dokaze:
- tisk spletne strani http://www.noveel.com/training/certinfo/cneccrhistory.pdf,
- "Confirmation letter" z dne 13.12.2005,
- kot doslej.

V. Naročnik je v razpisni dokumentaciji na strani 29 določil, da so usposobljeni kadri tisti, ki so redno zaposleni in imajo ustrezno strokovno izobrazbo, ustrezne delovne izkušnje in ustrezna funkcionalna znanja za storitve, ki so predmet razpisa. Kot ustrezna funkcionalna izobrazba se po določbah razpisne dokumentacije šteje v času razpisa certifikat, posamezni zaposleni pa se lahko glede na znanja, ki jih ima, upošteva le za eno samo področje. Naročnik je v odgovoru na vprašanje številka 24. navedel, da bo moral podpisnik pogodbe vzdrževati zahtevano raven strokovnosti ves čas trajanja pogodbe in da bodo delo lahko opravljali le prijavljeni kadri. Prvi vlagatelj je med kadri navedel dva direktorja - M. S. in M. A. in enega tehničnega direktorja - A. S., ki po informacijah vlagatelja že več let ne opravljajo nalog, ki so predmet naročila, kar izhaja tudi iz njihovih funkcij, zato bi moral naročnik te kadre in njihove certifikate izločiti oziroma jih ne upoštevati, kar hkrati pomeni, da prvi vlagatelj nima zahtevanega števila (pet) višjih certifikatov za Novell (CNE, ...) za kadre, ki bodo opravljali storitve, ki so predmet razpisa. Poleg tega je prvi vlagatelj kot kadre z višjimi certifikati prijavil dva kadra - S. L. in R. G., ki se po informacijah drugega vlagatelja v praksi ne ukvarjata z vzdrževanjem Novell NetWare, kar za slednjega izhaja tudi iz navedbe delovnega mesta (vodja splošne službe). Po mnenju drugega vlagatelja gre za zavajanje naročnika, zato bi moral naročnik te informacije preveriti in ponudbo prvega vlagatelja na podlagi točk 2.9.4 in 3.9 razpisne dokumentacije izločiti. Prvi vlagatelj je prijavil samo tri kadre z zahtevanim višjim certifikatom Novell (CNE, â??), ki bi, v primeru dodelitve naročila tudi dejansko opravljali naloge s področja razpisa.
Drugi vlagatelj je predlagal dokaze:
- kot doslej.

VI. Naročnik je točki 2.8.2 razpisne dokumentacije določil, da bo morala skupina ponudnikov v primeru skupne ponudbe, če bo izbrana, predložiti pravni akt o skupni izvedbi naročila, v odgovoru na vprašanje ponudnika številka 8. navedel: "Akt naj ponudniki predložijo pred zahtevanimi obrazci iz poglavja "Priloge".". Glede na jasen odgovor naročnika drugi vlagatelj ugotavlja, da gre za spremembo razpisne dokumentacije, pri čemer bi morala konzorcialna pogodba vsebovati vse bistvene zahteve glede vsebine konzorcialne pogodbe, ki jih določa razpisna dokumentacija. Prvi vlagatelj je predložil konzorcialno pogodbo, vendar konzorcialni partnerji v njej niso opredelili nalog, niti odgovornosti posameznih ponudnikov, s čimer ni zadostil zahtevam razpisa, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo tudi iz tega razloga označiti kot nepravilno.
Drugi vlagatelj je predlagal dokaze:
- kot doslej.

VII. Prvi vlagatelj ni parafiral in žigosal, niti podpisal vseh strani ponudbene dokumentacije, kot je določil naročnik v razpisni dokumentaciji in v odgovoru na vprašanje ponudnika številka 18., npr. izpiska iz sodnega registra, potrdil o nekaznovanosti, pogodb, s katerimi izkazuje reference ipd.; ta dokazila pa so pogoj za priznanje sposobnosti v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Naročnik bi moral v skladu z načelom stroge formalnosti ponudbo prvega vlagatelja tudi iz tega razloga izločiti kot nepravilno, pri čemer se vlagatelj sklicuje na prakso Državne revizijske komisije.
Drugi vlagatelj je predlagal dokaze:
- kot doslej.

Drugi vlagatelj je zahteval povračilo stroškov revizijskega postopka in sicer za sestavo revizijskega zahtevka 3000 odvetniških točk, za konferenco s stranko 100 odvetniških točk, 2 % materialnih stroškov, povečano za 20 % DDV ter stroške plačane takse v znesku 200.000,00 SIT.

Naročnik je z dopisom, št.: 430-217/2005/59, z dne 04.01.2006, pozval drugega vlagatelja, da v skladu s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN dopolni zahtevek za revizijo z manjkajočim potrdilom o vplačilu takse iz 22. člena tega zakona ter z vsemi dokazi za kršitve, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega zakona.

Drugi vlagatelj je posredoval naročniku dopolnitev zahtevka za revizijo, z dne 09.01.2006, in sicer potrdilo o plačilu takse, overjen prevod spletne strani Novella, "Confirmation letter", z dne 13.12.2005, z overjenim prevodom ter tabele certifikatov prijavljenih kadrov drugega vlagatelja. Drugi vlagatelj je podal tudi popravek tipkarske napake v zahtevku za revizijo in sicer prvega stavka v četrtem odstavku IV. točke, ki sta ga tako naročnik kot Državna revizijska komisija upoštevala.

Naročnik je dne 13.01.2006 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, št.: 430-217/2005/64, s katero je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja v celoti zavrnil in posledično vlagatelju ni priznal prijavljenih stroškov. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo naročnik navaja naslednje:

1. Glede v razpisni dokumentaciji določenega merila in primerjave ponudb naročnik opozarja, da ponudb ni ocenjeval, saj v skladu z ZJN-1 za to niso bili izpolnjeni pogoji. Naročnik je, kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila, v predmetnem postopku ugotovil, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna, ponudba drugega vlagatelja pa nesprejemljiva v skladu s Pravilnikom o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04), saj drugi vlagatelj ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji. Ker nobena izmed ponudb ni zadostila 76. členu ZJN-1, je naročnik odločil, kot izhaja iz odločitve o oddaji naročila. Naročnik je na enak način obravnaval oba ponudnika in tako ravnal v skladu s 7. členom ZJN-1.

2. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom pod točko 3.9.8 postavil pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vsi prijavljeni kadri. Točki 3.9.8.3 in 3.9.8.4 znotraj te točke sta pogoja, ki se nanašata na usposobljenost kadrov in sicer za del funkcionalnih znanj, saj morajo prijavljeni kadri izpolnjevati vse pogoje iz te točke. Po pregledu ponudbe drugega vlagatelja je naročnik ugotovil, da ne izpolnjuje navedenih pogojev. Kadri na področju A in B ustrezajo vsem pogojem pod točko 3.9.8, na področju C pa ne zadoščajo pogoju 3.9.8.3 - minimalno število certifikatov in sicer pri znanjih in tehnologijah, ki se nanašajo na strežniški OS (Novell, Windows, Linux, â??) in prav tako ne zadoščajo pogoju 3.9.8.4 - minimalno število certifikatov, ki se nanašajo na tehnologijo Linux (RHCE, â??). Neizpolnjevanje omenjenih dveh pogojev je posledica izločitve dveh kadrov, prijavljenih za področje C in sicer B. M. in A. V., ki ne izpolnjujeta pogoja strokovne izobrazbe oziroma nimata vsaj V. stopnje strokovne izobrazbe. Naročnik je dne 07.11.2005 od ponudnika zahteval dodatno pojasnilo glede priloženega dokazila o izobrazbi za kader A. V., vlagatelj pa je v odgovoru navedel, da se predmetno dokazilo nahaja v ponudbeni dokumentaciji vlagatelja na strani 747/961 z oznako A16 - 12.1.2. Naročnik je zaradi preveritve svoje ugotovitve za uradno mnenje glede navedenega dokazila - dokumenta zaprosil Ministrstvo za šolstvo in šport, katerega odgovor je potrdil naročnikove ugotovitve. Naročnik dodaja, da je na enak način pregledoval obe ponudbi in pri obeh ponudnikih presojal izpolnjevanje vseh pogojev in zahtev razpisne dokumentacije ter oba ponudnika obravnaval enako in s tem ravnal v skladu s 7. členom ZJN-1.

Glede navedbe drugega vlagatelja, da naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni zadostil zahtevam prvega odstavka 77. člena ZJN-1, naročnik navaja, da nobena izmed ponudb ne izpolnjuje vseh pogojev oziroma zahtev iz razpisne dokumentacije, zaradi česar je obe ponudbi zavrnil. Ker naročnik ponudb ni zavrnil zgolj iz namena, ki ga dopušča 77. člen ZJN-1, da lahko namreč naročnik zavrne vse ponudbe, četudi so le-te pravilne, primerne in sprejemljive, ampak zaradi neizpolnjevanja pogojev in zahtev iz razpisne dokumentacije, je svojo odločitev pripravil v skladu z določilom prvega odstavka 78. člena ZJN-1. Drugi vlagatelj bi zato lahko v skladu z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 pri naročniku vložil zahtevo za dodatno obrazložitev navedene odločitve, ki je naročnik nikakor ne bi zavrnil. V vsakem primeru pa je bila drugemu vlagatelju zagotovljena pravica do vložitve revizijskega zahtevka. Ker drugi vlagatelj ni dokazal kršitev določil ZJN-1, je naročnik v tej točki zahtevek za revizijo zavrnil.

3. Naročnik je v delu, ki se nanaša na točko III. zahtevka za revizijo, na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZRPJN zahtevek zavrgel. Naročnik navaja, da drugi vlagatelj ni predložil dokazov, ki bi dokazovali obstoj kršitve načela enakopravnosti ponudnikov.

4. Naročnik navaja, da je v točki 3.9.8. razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom določeno, da se morajo certifikati nanašati na vrsto in verzijo programske opreme, ki je predmet izvajanja storitev. Naročnik je na vseh področjih tako preverjal certifikate, ki se nanašajo na vrsto in verzijo programske opreme, ki je predmet izvajanja storitev oziroma se dejansko uporablja v organih državne uprave. Na področju, ki ga navaja drugi vlagatelj, področju Novella, se v državni upravi RS oziroma državnih organih, ki so naročniku oddali pooblastila za izvedbo predmetnega postopka, uporabljajo naslednje verzije: 4.11, 5.x, 6 in 6.5. Glede na preverjeno dejansko stanje so se preverjali in upoštevali tudi certifikati. Skladno s tem dejanskim stanjem in razpisno dokumentacijo naročnik prvemu vlagatelju dejansko tudi ni priznal Novell certifikatov naslednjih kadrov: S. L. (področje A), M. A.in M. S. (področje B). Kljub temu prvi vlagatelj izpolnjuje zahtevani pogoj iz točke 3.9.8.4 glede višjih certifikatov, zaradi česar je njegova ponudba v tem delu sprejemljiva, zato je naročnik v tej točki zahtevek za revizijo zavrnil

5. Naročnik je v delu, ki se nanaša na točko V. zahtevka za revizijo, na podlagi četrtega odstavka 12. ZRPJN zahtevek zavrgel. Naročnik navaja, da drugi vlagatelj ni predložil dokazov za kršitve, ki jih navaja.

6. Naročnik navaja, da se strinja z navedbo drugega vlagatelja, da je na zastavljeno vprašanje dal jasen odgovor, ne strinja pa se z njegovo interpretacijo naročnikovega odgovora. Bistvo vprašanja in namen vprašanja ter podanega odgovora je namreč v "mestu" v ponudbeni dokumentaciji, kamor se naj priloži omenjeni akt, ne pa v tem, ali je akt potrebno priložiti ali ne. Naročnik je v točki 2.8.2 navodil ponudnikom v skladu s 47. členom ZJN-1 določil, da bo morala skupina ponudnikov, v primeru skupne ponudbe, če bo izbrana, predložiti pravni akt o skupni izvedbi naročila, v katerem so natančno opredeljene naloge in odgovornost posameznih ponudnikov za izvedbo naročila. Naročnik od ponudnikov ni zahteval predložitve kakšnega pravnega akta, ampak je ponudnike obvestil, da bo to moral storiti izbrani ponudnik. V konkretnem primeru je naročnik ponudnika samo napotil, kako naj ravna v primeru, da se je sam odločil, da bo takšen akt predložil. Ker drugi vlagatelj ni dokazal kršitve, je naročnik v tej točki zahtevek za revizijo zavrnil.

7. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji določil, da mora ponudnik vse relevantne strani ponudbene dokumentacije označiti z inicialkami osebe ali oseb, ki podpisujejo ponudbo. Kot relevantne strani ponudbene dokumentacije se štejejo vse strani ponudbe, razen prilog. Priloge so namreč dokumenti, ki jih praviloma izdajajo drugi organi (ponudnik jih ne pripravi sam, ampak jih pridobi od ustreznih organov), v določenih primerih pa tudi izjave ponudnika. Naročnik je zato določil, da za dokumente, pridobljene s strani drugih organov, ni potrebno parafiranje, prav tako ne za izjave samega ponudnika. Takšno izjavo mora namreč ponudnik v vsakem primeru podpisati in žigosati, ponovno parafiranje zato ni smiselno. Ravno iz tega razloga naročnik v isti točki razpisne dokumentacije tudi ne zahteva številčenja prilog, oziroma če že, se lahko posebej. Prvi del vprašanja št. 18 se je glasil: "Zahtevano je, da je vsaka stran ponudbe označena z inicialkami osebe ali oseb, ki podpisujejo ponudbo. Ali je v redu tudi podpis"". Naročnik je ponudniku odgovoril: "Podpis je v redu.". Kot je razvidno iz vprašanja, sta bistvo in smisel navedenega vprašanja, ali se lahko namesto inicialk osebe oziroma oseb, ki podpisujejo ponudbo, uporabi podpis teh oseb, ne pa, katere strani mora na navedeni način označiti ponudnik. Drugi del vprašanja št. 18. pa je bil: "Kako je v primeru, če gre za skupno ponudbo in kako je v primeru, če gre za skupno ponudbo, ko je potrebno podpisati skupne obrazce (predračun)"". Naročnik je odgovoril: "Pri skupni ponudbi vsi označijo z inicialkami ali podpišejo ponudbo na vseh straneh.". Naročnik opozarja, da gre za strani, ki so bile kot take določene v razpisni dokumentaciji. Smisel vprašanja je drugje, kot to interpretira drugi vlagatelj in sicer v osebah, ki morajo parafirati ponudbo in ne v straneh, ki jih je potrebno parafirati. Vlagatelj v tem delu navaja tudi žigosanje, kar pa ni zahteva razpisne dokumentacije. Naročnik dodaja, da iz sklepov Državne revizijske komisije, ki jih navaja vlagatelj, izhaja drugačno dejansko stanje, kot je v tem postopku. Naročnik je zahtevek drugega vlagatelja v tej točki zavrnil.

Drugi vlagatelj je z dopisom, z dne 19.01.2006, posredoval naročniku zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka in sicer za overjen prevod zgodovine CNE in potrdilnega pisma iz angleškega v slovenski jezik v znesku 21.000,00 SIT.

Drugi vlagatelj je dne 23.01.2006 vložil pritožbo zoper odločitev naročnika o zavrženju III. in V. točke zahtevka za revizijo oziroma zoper naročnikovo odločitev o zahtevku za revizijo v delih, ki se nanašajo na zavrženje v 3. in 5. točki odločitve, saj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo v omenjenih delih zavrgel neupravičeno.

Drugi vlagatelj je s posebnim dopisom, ki ga je naslovil "zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku", z dne 23.01.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu je dodatno navedel, da je bil pogoj glede strokovne izobrazbe določen v točki 3.9.8.1 razpisne dokumentacije in ne v točkah 3.9.8.3 in 3.9.8.4. Naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel, da drugi vlagatelj ne izpolnjuje pogojev iz točke 3.9.8.1, ampak je navedel, da ne izpolnjuje pogojev 3.9.8.3 in 3.9.8.4, ki pa se ne nanašajo na strokovno izobrazbo prijavljenih kadrov. Drugi vlagatelj je sicer prepričan, da je v svoji ponudbi izkazal tudi izpolnjevanje pogojev iz točke 3.9.8.1, vendar če je naročnik ocenil, da teh pogojev ne izpolnjuje, bi moral to v odločitvi o oddaji naročila tudi navesti. Ker pa tega ni navedel, je vlagateljevo izpolnjevanje tega pogoja postalo pravnomočno, naročnik pa ne more in ne sme po odločitvi o oddaji naročila navajati novih nepravilnosti, ki naj bi obstajale v ponudbi vlagatelja in ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji naročila, saj je s tem odvzel vlagatelju pravico do pravnega varstva zoper navedbe naročnika, kar je z vidika predpisov o javnem naročanju protipravno in nedopustno. Drugi vlagatelj še navaja, da ga naročnik ni seznanil z mnenjem Ministrstva za šolstvo in šport, na katerega se sklicuje.
Drugi vlagatelj je priglasil stroške za nadaljevanje postopka in sicer 50 odvetniški točk, 2 % materialnih stroškov ter 20 % DDV.

Naročnik je z dopisom, št.: 430-217/2005/71, z dne 25.01.2006, odstopil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja skupaj z dokumentacijo o javnem naročilu v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je pritožbi drugega vlagatelja ugodila in s sklepom št.: 018-25/06-35-269, z dne 30.01.2006, razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v dokumentu "odločitev o zahtevku za revizijo", št.: 430-217/2005/64, z dne 13.01.2006, v delu, ki se nanaša na točke 3. in 5. ter naročniku naložila, da o tem delu zahtevka za revizijo odloči v skladu s 16. členom ZRPJN.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št.: 018-025/2005-35-282, z dne 30.01.2006, naročnika zaprosila za dodatno pojasnilo, kateri državni organi uporabljajo starejše verzije Novell NetWare (4.11). Naročnik je zahtevano pojasnilo posredoval z dopisom št.: 430-217/2005/76, z dne 02.02.2006.

Naročnik je o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja sprejel dne 06.02.2006 "odločitev o zahtevku za revizijo v točkah III. in V.", št.: 430-217/2005/74, s katero je zahtevek v točkah III. in V. zavrnil ter drugemu vlagatelju posledično ni priznal prijavljenih stroškov. V obrazložitvi odločitve naročnik navaja, da ni kršil načela enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), kot trdi drugi vlagatelj v točki III. zahtevka za revizijo. Obe prispeli ponudbi sta namreč morali zadostiti enakim zahtevam, pogojem in merilom, kar pa je glavna zahteva načela enakopravnosti med ponudniki. Naročnik je prav tako zagotovil enako obravnavanje ponudnikov v vseh fazah postopka oddaje predmetnega javnega naročila, tako pri pripravi razpisne dokumentacije (s čimer se strinja tudi drugi vlagatelj) kot pri odpiranju in pregledu ter ocenjevanju ponudb. Naročnik je pregledal ponudbi obeh ponudnikov na način, določen z ZJN-1 in v skladu z razpisno dokumentacijo. Naročnik je preveril izpolnjevanje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije ter izpolnjevanje vseh postavljenih pogojev pri obeh ponudnikih. Po pregledu so bila ugotovljena dejstva, ki jih je naročnik navedel v svoji odločitvi in v odločitvi o zahtevku za revizijo št.: 430-217/2005/64, z dne 13.01.2006, v točki 2. Naročnik je pregledal dopisa z dne 14.11.2005 in 16.12.2005, ki ju je drugi vlagatelj poslal naročniku in upošteval pri pregledu ponudbe prvega vlagatelja. Naročnik je ugotovil, da pripombe, navedene v teh dopisih, razen ene (razvidno iz odločitve o oddaji naročila št..: 430-217/2005/49, z dne 16.12.2005), niso utemeljene.

Naročnik je po pregledu s strani drugega vlagatelja navedenih dokazov ugotovil, da nobeden izmed njih ni dokument, ki bi se lahko smatral kot dokaz za očitano kršitev načela enakopravnosti ponudnikov in nobeden izmed njih ne dokazuje očitane kršitve. Iz objave javnega razpisa, iz razpisne dokumentacije in iz zapisnika o odpiranju ponudb je jasno razvidno, da je naročnik oba ponudnika obravnaval enako. Prav tako ponudbeni dokumentaciji obeh ponudnikov nista dokaz za neenakopravno obravnavanje ponudnikov. Glede dopisov drugega vlagatelja pa je naročnik podal pojasnilo že zgoraj. Naročnik je iz tega razloga pozval drugega vlagatelja, da naj poda dokaze za očitano kršitev v tej točki, česar pa drugi vlagatelj ni storil

Naročnik v celoti oporeka tudi revizijskim navedbam drugega vlagatelja v točki V. zahtevka za revizijo. Kot drugi vlagatelj pravilno navaja, so bili pogoji iz razpisne dokumentacije glede kadrov navedeni v točki 3.9.8. Pogoj, katerega kršitev navaja drugi vlagatelj - status oziroma delovno mesto v podjetju, v točki 3.9.8 navodil ponudnikom, kot tudi v ostali razpisni dokumentaciji, ne obstaja, oziroma s strani naročnika ni bil zahtevan. Kršitev (ne)izpolnjevanja pogoja, ki ga naročnik ni postavil za nobenega izmed potencialnih ponudnikov, naročnik ponudnikom tudi ne more očitati. Naročnik še dodaja, da je za osebe, ki jih navaja drugi vlagatelj - M. S., M. A. in A. S., po pregledu ponudbe prvega vlagatelja ugotovil, da izpolnjujejo zahtevane pogoje, razen v delih, kot je že navedeno v točki 4. odločitve o zahtevku za revizijo, št.: 430-217/2005/64, z dne 13.01.2006 (M. S. in M. A. naročnik glede na dejansko stanje uporabe verzij Novell in razpisno dokumentacijo ni priznal Novell certifikatov za področje B). Glede funkcije tehničnega direktorja naročnik navaja, da po njegovih izkušnjah oseba, ki opravlja to funkcijo (A. S.), opravlja storitve, ki so predmet tega naročila, prav tako že iz same narave dela tehničnega direktorja izhaja, da je le-to povezano z opravljanjem storitev, ki so predmet tega naročila. Naročnik ponovno dodaja, da ni ugotovil, da prvi vlagatelj ne izpolnjuje pogojev, ki niso bili zahtevani. Naročnik se v samo organizacijo dela ponudnikov ne spušča, zaradi česar tudi ni postavil zahtev, ki jih navaja vlagatelj. Naročnik je postavil pogoje, ki mu zagotavljajo, da bo ponudnik, ki pogoje izpolnjuje, lahko v celoti in pravilno izvajal storitev, ki je predmet tega javnega naročila. Enako naročnik dodaja tudi za kadra S. L. in R. G., ki ju navaja drugi vlagatelj.

Naročnik v nadaljevanju navaja, da drugi vlagatelj v tej točki kot dokaze navaja naslednje dokumente: "kot doslej" (objava javnega razpisa in popravek objave v Uradnem listu RS, zapisnik o odpiranju ponudb, razpisna dokumentacija s pojasnili, ponudbena dokumentacija prvega in drugega vlagatelja, dopisa drugega vlagatelja z dne 14.11.2005 in 16.12.2005, tisk spletne strani http://www.noveel.com/training/certinfo/cneccrhistory.pdf in "Confirmation letter" z dne 13.12.2005). Očitane kršitve drugi vlagatelj skozi celotno točko V. utemeljuje z besedno zvezo "po informacijah vlagatelja". Navedeno nikakor ne more biti dokaz navedb drugega vlagatelja. Prav tako nobeden izmed dokumentov, ki jih navaja drugi vlagatelj v tej točki, ni dokument, ki bi se lahko smatral kot dokaz za očitano kršitev in nobeden izmed njih ne dokazuje očitane kršitve. Navedeni dokumenti ne izkazujejo zveze z očitano kršitvijo, smatrali bi jih lahko le kot dokaz ravno nasprotnega (kršitev, ki jo drugi vlagatelj očita naročniku, ne more obstajati, saj takšen pogoj ni bil zahtevan). Naročnik je iz tega razloga vlagatelja pozval, naj poda dokaze za očitano kršitev v tej točki, česar pa vlagatelj ni storil.

Naročnik je hkrati prijavil stroške, ki so mu nastali s predmetno revizijo in sicer za pripravo odločitve o zahtevku za revizijo, pripravo dopisa in dokumentacije za odstop Državni revizijski komisiji, pripravo odločitve o zahtevku za revizijo v točkah III. in V.: višji svetovalec v višini 128.564,00 SIT (bruto bruto) in podsekretar v višini 154.917,20 SIT (bruto bruto).

Drugi vlagatelj je s posebnim dopisom, ki ga je naslovil "zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku", z dne 20.02.2006, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo tudi v delu, ki se nanaša na III. in V. točko zahtevka za revizijo. V dopisu je ponovil nekatere revizijske navedbe in dodatno navedel nove navedbe ter oporekal priglašenim stroškom naročnika. Drugi vlagatelj je priglasil tudi dodatne stroške revizijskega postopka in sicer za nadaljevanje postopka 200 odvetniških točk, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV.

Naročnik je z dopisom, št.: 430-217/2005/78, z dne 21.02.2006, odstopil v odločanje Državni revizijski komisiji dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila v zvezi s III. in V. točko zahtevka za revizijo drugega vlagatelja.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb prvega in drugega vlagatelja ter naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je najprej preverjala utemeljenost revizijskih navedb prvega vlagatelja. V obravnavanem primeru je med strankama spor o tem, ali je prvi vlagatelj predložil (ne)pravilno ponudbo oziroma ali je ravnal v skladu z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije glede predložitve bančne garancije za resnost ponudbe.

Iz pregleda razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom je razvidno, da je naročnik v točki 2.9.1 "finančna zavarovanja" določil naslednje:
"Bančne garancije morajo biti izpolnjene na priloženih obrazcih ali na obrazcih, ki vsebinsko ne odstopajo od obrazcev iz razpisne dokumentacije.".
V točki 2.9.1.1 razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom je naročnik navedel zahteve glede vsebine bančne garancije za resnost ponudbe naslednje:
"Ponudnik mora ponudbi priložiti bančno garancijo za resnost ponudbe v znesku 30.000.000,00 SIT, ki jo bo naročnik unovčil v naslednjih primerih:
â"˘ če ponudnik umakne ponudbo po odpiranju ponudb v času veljavnosti ponudbe;
â"˘ če izbrani ponudnik v zahtevanem času ne podpiše pogodbe;
â"˘ če izbrani ponudnik v zahtevanem času ne predloži zahtevanega zavarovanja za dobro izvedbo posla;
â"˘ če se izbrani ponudnik v osmih dneh ne odzove na poziv za sklenitev pogodbe, ki je vsebovan v odločitvi o oddaji naročila.
Bančna garancija za resnost ponudbe mora veljati do 01.02.2006.".

Naročnik je razpisni dokumentaciji priložil vzorec bančne garancije za resnost ponudbe, ki vsebuje tudi naslednje besedilo:
"â??. S to garancijo se banka naročniku javnega razpisa â??â??â??â??â??. zavezuje, da mu bo pod spodaj navedenimi pogoji v roku petnajst dni po prejemu pisne zahteve izplačala znesek v zahtevani višini â??â??/â??.. odstotkov od vrednosti ponudbe oziroma â??â??â??SIT.
Banka jamči, da bo upravičenec v primeru, da bo izbran na razpisu, z naročnikom sklenil pogodbo za izvedbo navedenega javnega naročila.
Garancija je nepreklicna. Banka se zavezuje izplačati znesek, naveden v garanciji po prejemu prvega pisnega poziva, če naročnik v pozivu zgolj zatrjuje zapadlost njegove dajatve, ne da bi mu bilo potrebno utemeljenost te terjatve dokazati.
Bančna garancija bo uveljavljena v naslednjih primerih:
(a) če ponudnik umakne ali spremeni ponudbo po odpiranju ponudb v času veljavnosti ponudbe;
(b) če izbrani ponudnik v času, določenem v razpisu, ne predloži zahtevanega zavarovanja za dobro izvedbo posla;
(c) če se ponudnik v osmih dneh ne odzove na poziv za sklenitev pogodbe, ki je vsebovan v sklepu o izbiri ponudnika;
(d) če izbrani ponudnik v zahtevanem času ne dostavi podpisane pogodbe.
Garancijo lahko uveljavlja le naročnik, njegov pravni naslednik ali Ministrstvo za finance.
Ta bančna garancija velja do â??â??. . Do tega datuma mora biti banki poslana pisna zahteva za izplačilo te garancije. â??.".

Pregled garancije za resnost ponudbe št. 70190/4, z dne 09.09.2005, ki jo je izdala ABANKA VIPA d.d., Ljubljana in jo je prvi vlagatelj priložil k ponudbi, dokazuje, da je v njej vsebinsko povzeto besedilo iz vzorca bančne garancije za resnost ponudbe razen spornega besedila: "Banka jamči, da bo upravičenec v primeru, da bo izbran na razpisu, z naročnikom sklenil pogodbo za izvedbo navedenega javnega naročila.". V garanciji za resnost ponudbe, ki jo je predložil prvi vlagatelj, torej ni naveden stavek, ki ga je naročnik izrecno zahteval v vzorcu bančne garancije za resnost ponudbe. Manjkajoče besedilo je vsebinsko pomembno, saj obvezuje banko, da jamči, da bo ponudnik, kateremu je izdala garancijo, če bo izbran kot najugodnejši, z naročnikom dejansko sklenil pogodbo za izvedbo predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija zato ne more slediti revizijski navedbi prvega vlagatelja, da je manjkajoče besedilo v njegovi garanciji za resnost ponudbe nebistveno in ne spreminja niti vsebine predložene bančne garancije niti zaveze banke glede na vzorec bančne garancije za resnost ponudbe.

Državna revizijska komisija se glede na zgoraj ugotovljeno tudi ne strinja z revizijsko navedbo prvega vlagatelja, da je predložena bančna garancija za resnost ponudbe pravilna, ker le nebistveno odstopa od vzorca bančne garancije za resnost ponudbe iz razpisne dokumentacije, kar dopušča četrti odstavek 2. člena Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04 in 87/04). V predloženi bančni garanciji za resnost ponudbe je izpuščen stavek: "Banka jamči, da bo upravičenec v primeru, da bo izbran na razpisu, z naročnikom sklenil pogodbo za izvedbo navedenega javnega naročila", ki ga je naročnik kot obvezno določilo zapisal v vzorec bančne garancije za resnost ponudbe. Navedena zahteva naročnika je namreč bistvena, saj se je z njo naročnik zavaroval za primer, da izbrani ponudnik ne bi želel skleniti pogodbe za izvedbo javnega naročila, zato je za ta primer zahteval jamstvo banke. Tega določila pa drugo besedilo vzorca bančne garancije za resnost ponudbe oziroma predložene bančne garancije ne vsebuje.

Poudariti pa je potrebno, da je naročnik v razpisno dokumentacijo, navodila ponudnikom glede predložitve bančne garancije zapisal strožjo zahtevo, kot jo določa Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila v četrtem odstavku 2. člena. Naročnik je namreč v točki 2.9.1 jasno določil, da morajo biti bančne garancije izpolnjene na priloženih obrazcih ali na obrazcih, ki "vsebinsko ne odstopajo od obrazcev iz razpisne dokumentacije". S tem določilom je naročnik eksplicitno zahteval izpolnitev bančne garancije tako, kot je določil v vzorcu bančne garancije in ni dopustil nikakršnega odstopanja od njegove vsebine. Določitev pogojev ter načina izpolnitve pogojev in drugih zahtev razpisne dokumentacije je v postopkih javnega naročanja avtonomna pravica naročnika, dolžnost ponudnika pa je, da te zahteve izpolni. Postopki javnega naročanja so namreč strogo formalni, zato ima neizpolnitev naročnikovih zahtev iz razpisne dokumentacije za posledico zavrnitev ponudbe kot nepravilne.

Iz dikcije zahteve, zapisane v točki 2.9.1 razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom izhaja, da bi prvi vlagatelj moral predložiti garancijo za resnost ponudbe, ki bi vsebovala tudi besedilo: "Banka jamči, da bo upravičenec v primeru, da bo izbran na razpisu, z naročnikom sklenil pogodbo za izvedbo navedenega javnega naročila.". Ker garancija za resnost ponudbe, ki jo je predložil prvi vlagatelj, spornega besedila ni vsebovala, gre ugotoviti, da v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 ni izpolnjevala vseh zahtev razpisne dokumentacije in zato ni bila pravilna; pravilna je namreč tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Ponudbo prvega vlagatelja pa je treba šteti kot nepravilno tudi v skladu s tretjo alineo 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/04), ki določa, da je nepravilna tista ponudba, če se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa izhaja iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da naročnik s tem, ko je zavrnil ponudbo prvega vlagatelja kot nepravilno, ni ravnal v nasprotju z določili ZJN-1 in razpisne dokumentacije ter da je trditev prvega vlagatelja, da je njegova ponudba pravilna, neutemeljena.

V zvezi z očitkom prvega vlagatelja, da je namen bančne garancije za resnost ponudbe v tem, da banka garant jamči za izplačilo denarnega nadomestila - odškodnine v primeru, če ponudnik kot glavni dolžnik ne bi izpolnil razpisnih pogojev, če izbrani ponudnik v zahtevanem času ne bi podpisal pogodbe in ne, kot bi se dalo napačno sklepati iz vzorca bančne garancije, da jamči za izpolnitev razpisnih pogojev s strani ponudnika, Državna revizijska komisija poudarja, da bi prvi vlagatelj, v kolikor se ni strinjal z razpisno dokumentacijo glede izpolnitve bančne garancije za resnost ponudbe, moral pravočasno vložiti zahtevek za revizijo. Glede na fazo postopka oddaje javnega naročila pa v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN meritorna obravnava tega očitka ni več možna.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija pri presoji zahtevka za revizijo drugega vlagatelja uvodoma ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila tako ponudbo prvega kot drugega vlagatelja zavrnil v skladu s 76. členom ZJN-1 ter navedel, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna, ponudba drugega vlagatelja pa nesprejemljiva. Naročnik torej ponudb ni ocenjeval, zato je navedba drugega vlagatelja, da bi glede na edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe - ceno, moral pridobiti javno naročilo, glede na s strani naročnika ugotovljeno dejansko stanje irelevantna, iz tega razloga pa je neutemeljena tudi njegova navedba, da je naročnik ponudnika obravnaval neenakopravno.

Glede navedbe drugega vlagatelja v točki II. zahtevka za revizijo, da je naročnik neupravičeno zavrnil njegovo ponudbo zaradi neizpolnjevanja pogojev iz točk 3.9.8.3. in 3.9.8.4. razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom, saj imajo zaposleni, ki jih je prijavil, zadostno število certifikatov ter zadostno število višjih certifikatov za področja A, B in C, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da kadri na področju A in B ustrezajo vsem pogojem, da pa tem pogojem ne zadoščajo kadri na področju C - podpora za aplikacijske strežnike. Spor med drugim vlagateljem in naročnikom je torej v tem, ali drugi vlagatelj ne/izpolnjuje pogoje iz točk 3.9.8.3. in 3.9.8.4. razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom za področje C. Ker naročnik navaja, da je izločil dva kadra, prijavljena za področje C in sicer B. M. in A. V., ki ne izpolnjujeta pogoja strokovne izobrazbe oziroma nimata vsaj V. stopnje strokovne izobrazbe, je Državna revizijska komisija preverila izpolnjevanje pogojev za kadre, določenih v razpisni dokumentaciji, ki jih je drugi vlagatelj prijavil za področje C - podpora za aplikacijske strežnike.

Iz razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom je razvidno, da je naročnik pogoje, ki jih morajo izpolnjevati za predmetno javno naročilo prijavljeni kadri, določil v točki 3.9.8. "Kadri". V točki 3.9.8.1. "Usposobljenost kadrov" je naročnik določil naslednje zahteve glede strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in funkcionalne izobrazbe, ki jih morajo izpolnjevati za opravljanje razpisanih storitev prijavljeni kadri:
"Usposobljeni kadri so tisti redno zaposleni kadri, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, ustrezne delovne izkušnje in ustrezna funkcionalna znanja za storitve, ki so predmet razpisa.
Kot ustrezna strokovna izobrazba šteje vsaj V. stopnja izobrazbe.
Kot ustrezne delovne izkušnje šteje najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področjih prijave.
Kot ustrezna funkcionalna izobrazba šteje:
â"˘ v času razpisa certifikat oz. potrdilo o opravljenem šolanju vsaj enega proizvajalca/principala opreme, ki je tipični predstavni področja tehnologije prijave. Upoštevani bodo certifikati, šolanja in tečaji, ki se nanašajo na vrsto in verzijo programske opreme, ki je predmet izvajanja storitev.
â"˘ Kot veljavni štejejo le certifikati, ki izkazujejo uspešno zaključeno izobraževanje (opravljeno preverjanje znanja) pri instituciji, verificirani s strani principala.
â"˘ Posamezni zaposleni se lahko glede na znanja, ki jih ima, upošteva le na eno samo področje.
â"˘ V skladu s katalogom storitev so certifikati razdeljeni v 6 skupin glede na vrsto procesa ali vrsto tehnologije, na katero se nanašajo:

1. upravljanje z IT storitvami (ITIL, â??),
2. podpora uporabnikom (HDI, CRM, â??),
3. programska oprema delovnih postaj (A+, Windows, Linux, MS
Office, Open Office, â??)
4. strežniški OS (Novell, Windows, Linux, â??),
5. aplikacijski strežniki (Lotus Notes Domino, Exchange, Oracle
SQL server, â??)
6. komunikcije (CISCO, 3COM, Microsoft â??).".

V točki 3.9.8.3. "Minimalno število certifikatov" je naročnik navedel naslednjo zahtevo:
"Vsi redno zaposleni kadri skupaj morajo z ustrezno funkcionalno izobrazbo (certifikati) pokrivati naslednja znanja in tehnologijo na razpisanih področjih z vsaj minimalnim številom certifikatov. Za področje C je naročnik določil naslednje minimalno skupno število certifikatov:
1. upravljanje z IT storitvami 0
2. podpora uporabnikom 1
3. delovne postaje 0
4. strežniki 6
5. aplikacijski strežniki 12
6. komunikacije 0

V točki 3.9.8.4. "Minimalno število višjih certifikatov" je naročnik navedel naslednjo zahtevo:
"Med redno zaposlenimi kadri mora za izbrane tehnologije vsaj minimalno število zaposlenih izkazovati ustrezno višjo raven znanja. Gre za višje certifikate, ki ali združujejo več osnovnih certifikatov ali pa predstavljajo višjo stopnjo pri stopenjskem izobraževanju. Pogoju višjih certifikatov zadosti, če so predloženi certifikati pri ponudniku izobraževanja in certificiranja opredeljeni kot višji (ne-osnovni, napredni, namenjeni vodjem, managerjem)â??..
Zahtevano minimalno število višjih certifikatov za področje C je:
Upravljanje z IT storitvami 0
Podpora uporabnikom 1
Delovne postaje, strežniki,
aplikacijski strežniki
- Microsoft (MCSE, â??) 1
- Novell (CNE, â??) 0
- Lotus Notes 4
- Linux (RHCE, â??) 1
Postopek certificiranja za kategorijo podpore uporabnikom izvajajo različne organizacije â??.".
Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo drugega vlagatelja, iz katere je razvidno, da je le-ta za področje C med drugimi kadri prijavil tudi B. M. in A. V., ki pokrivata naslednje število certifikatov:
3.9.8.3. minimalno število certifikatov:
B. M.: 3 certifikate - 1 podpora uporabnikom, 2 delovne postaje,
A. V.: 11 certifikatov - 2 podpora uporabnikom, 1 delovne postaje, 8 strežniki,
3.9.8.4. minimalno število višjih certifikatov:
B. M.: 1 certifikat - podpora uporabnikom,
A. V. : 2 certifikata - 1 Microsoft, 1 Linux.

Državna revizijska komisija je pri vpogledu v ponudbo drugega vlagatelja ugotovila, da je le-ta kot dokaz za izpolnitev pogoja, zahtevanega v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom, da imata prijavljena kadra ustrezno strokovno izobrazbo, med ponudbeno dokumentacijo priložil dokument, iz katerega je razvidno, da ima B. M. sicer položaj serviserja tehnika, vendar ima končano le osnovno šolo. Drugi vlagatelj je kot dokazilo o strokovni izobrazbi za A. V. predložil letno spričevalo za 4. letnik Srednje šole za elektrotehniko in računalništvo Ljubljana. Naročnik je zato pri RS, Ministrstvu za šolstvo in šport preverjal, ali letno spričevalo 4. letnika Srednje šole za elektrotehniko in računalništvo Ljubljana, opravljenega v šolskem letu 1997/98, ki ga je drugi vlagatelj predložil za A. V., zadostuje za priznanje V. stopnje izobrazbe, oziroma za zaključek izobraževanja po izobraževalnem programu elektrotehnik. RS, Ministrstvo za šolstvo in šport je z dokumentom št.: 134-01-291/2005, z dne 21.11.2005, dalo naslednje pojasnilo: "V skladu s takrat veljavnim zakonom so kandidati lahko zaključili izobraževanje z maturo (ki je bila hkrati oblika zaključnega izpita) ali zaključnim izpitom.". Iz navedenega pojasnila je razvidno, da bi A. V. moral opraviti maturo oziroma zaključni izpit, da bi mu bila priznana V. stopnja izobrazbe ter da bi moral drugi vlagatelj dokument, ki bi izkazoval, da je A. V. opravil maturo oziroma zaključni izpit, predložiti v ponudbi, s čimer bi izkazal, da A. V. izpolnjuje v razpisni dokumentaciji določen pogoj ustrezne strokovne izobrazbe.

Zgoraj navedeno dejansko stanje dokazuje, da s strani drugega vlagatelja prijavljena kadra B. M. in A. V. ne izpolnjujeta pogoja o ustrezni strokovni izobrazbi, zahtevanega v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom, saj nimata najmanj V. stopnje izobrazbe, zato ju je naročnik upravičeno izločil. Ker je naročnik zaradi neustrezne strokovne izobrazbe izločil kadra B. M. in A. V., drugi vlagatelj ni izkazal minimalnega števila certifikatov za področje C, zahtevanih v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom v točkah 3.9.8.3 in 3.9.8.4. Glede na zahtevano minimalno število certifikatov v točki 3.9.8.3 razpisne dokumentacije navodil ponudnikov je drugi vlagatelj izkazal premalo certifikatov za strežnike, kjer je bilo zahtevano minimalno 6 certifikatov, zaradi izločitve A. V. pa je drugi vlagatelj izkazal le 3 certifikate. Naročnik je v točki 3.9.8.4 razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom zahteval minimalno 1 višji certifikat v skupini Linux, zaradi zavrnitve kadra A. V. pa drugi vlagatelj v tej skupini ni izkazal nobenega certifikata. Iz navedene ugotovitve sledi, da drugi vlagatelj ni izpolnil pogoja, določena v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom pod točkama 3.9.8.3 in 3.9.8.4, zaradi česar je naročnik njegovo ponudbo upravičeno zavrnil. Ugotoviti je treba, da je pogoj v skladu z 10. točko 3. člena ZJN-1 element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Ponudba, ki ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji, je v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 nepravilna in jo je treba kot tako izločiti iz postopka oddaje javnega naročila, kot je določeno v prvem odstavku 76. člena ZJN-1. Revizijski zahtevek drugega vlagatelja je zato treba v tem delu zavrniti kot neutemeljen.

Glede očitka drugega vlagatelja, da je odločitev naročnika o oddaji javnega naročila nezakonita zato, ker ni natančno opredelil razlogov za zavrnitev vsake izmed ponudb, kot to zahteva prvi odstavek 77. člena ZJN-1, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v preambuli dokumenta "odločitev o oddaji naročila", št.: 430-217/2005,49, z dne 16.12.2005, svojo odločitev oprl na prvi odstavek 78. člena ZJN-1 v zvezi s 76. členom ZJN-1. Naročnik je v svoji odločitvi torej jasno zapisal, da je ponudbi prvega in drugega vlagatelja zavrnil na podlagi 76. člena ZJN-1 in ne 77. člena ZJN-1, kot to zmotno navaja drugi vlagatelj. Glede na dejstvo, da je naročnik ponudbo prvega vlagatelja štel kot nepravilno, ponudbo drugega vlagatelja pa kot nesprejemljivo, je bila njegova odločitev o zavrnitvi obeh ponudb na podlagi 76. člena ZJN1 zakonita, saj le-ta v prvem odstavku določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Drugi vlagatelj je zato imel skladno z drugim odstavkom 78. člena ZJN-1 možnost vložiti pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev njegove odločitve o oddaji naročila, zato je neutemeljen tudi njegov očitek, da mu je bilo zaradi ravnanja naročnika preprečeno vložiti vsebinsko in strokovno utemeljen revizijski zahtevek.

Državna revizijska komisija glede na dejansko stanje ugotavlja, da je očitek drugega vlagatelja v točki III. zahtevka za revizijo, da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila neenakopravno obravnaval prvega in drugega vlagatelja, neutemeljen. Naročnik je v skladu z določili ZJN-1 ponudbi obeh vlagateljev preverjal glede na izpolnjevanje razpisnih pogojev. Pomanjkljivosti, ki jih je naročnik ugotovil v obeh ponudbah, je naročnik navedel v odločitvi o oddaji javnega naročila, št. 430-217/2005/49, z dne 16.12.2005, zaradi česar je obe ponudbi zavrnil. Drugi vlagatelj tudi ni uspel dokazati dodatnih nepravilnosti ponudbe prvega vlagatelja oziroma neizpolnjevanja pogojev iz razpisne dokumentacije v zvezi s certifikati prijavljenih kadrov, kot jih je pri pregledu ponudbe ugotovil naročnik, ki je ugotovljena dejstva navedel v odločitvi o zahtevku za revizijo drugega vlagatelja, št.: 430-217/2005/64, z dne 13.01.2006, kot tudi izhaja iz obrazložitve tega sklepa. Upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje je zato treba revizijsko navedbo drugega vlagatelja, da je naročnik kršil načelo enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1) zavrniti kot neutemeljeno.

Glede revizijske navedbe drugega vlagatelja v točki IV. zahtevka za revizijo, da je ponudba prvega vlagatelja nepravilna iz razloga, ker ne izpolnjuje pogojev, določenih v točki 3.9.8.4 razpisne dokumentacije, da mora ponudnik izkazati skupno pet višjih certifikatov za Novell (CNE, â??), zahtevane pogoje glede minimalnega števila višjih certifikatov pa izpolnjujejo samo štirje kadri, Državna revizijska komisija ugotavlja, da med strankama ni več spora, da trije kadri ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev in sicer S. L. , M. A. in M. S., saj je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedel, da teh certifikatov ni priznal. Med strankama pa je spor o tem, ali je certifikat A. S. ne/ustrezen glede na očitek drugega vlagatelja, da se nanaša na starejše verzije strežnikov Novell NetWare, v državnih organih Republike Slovenije pa se uporabljajo verzije Novell NetWare 5.1, 6.0 in 6,5. Ker pa je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjeval, da je certifikat A. S. ustrezen, saj se v državnih organih, ki so naročniku oddali pooblastila za izvedbo predmetnega postopka, uporabljajo naslednje verzije: 4.11, 5.x, 6 in 6.5., je morala Državna revizijska komisija preveriti ustreznost navedenega certifikata v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije in dejanskim stanjem programske opreme v predmetnem javnem razpisu.

Pri presoji utemeljenosti očitka drugega vlagatelja, da certifikat A. S. ne zadosti razpisnemu pogoju, saj se nanaša na starejše verzije strežnikov Novell NetWare, je Državna revizijska komisija najprej preverila relevantno določilo razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom v točki 3.9.8 o ustrezni funkcionalni izobrazbi kadrov, kjer je med drugim navedeno: "Upoštevani bodo certifikati, šolanja in tečaji, ki se nanašajo na vrsto in verzijo programske opreme, ki je predmet izvajanja storitev.". Iz citiranega določila je razvidno, da je naročnik preverjal posamezne certifikate glede na to, na katero vrsto in verzijo programske opreme, ki je predmet izvajanja storitev, se nanašajo, oziroma glede na opremo, ki jo uporabljajo državni organi. Državna revizijska komisija je zato z dopisom, št.: 018-025/2005-35-282, z dne 30.01.2006, naročnika zaprosila za dodatno pojasnilo, kateri državni organi uporabljajo starejše verzije Novell NetWare (4.11). Naročnik je z dopisom št.: 430-217/2005/76, z dne 02.02.2006, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 06.02.2206, dal zahtevano pojasnilo, iz katerega je razviden seznam 15 državnih organov, ki uporabljajo Novell NetWare 4.11. Upoštevaje navedeno pojasnilo naročnika Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnik pri priznanju certifikata A. S. ravnal v skladu z razpisno dokumentacijo in dejanskim stanjem programske opreme, ki je predmet tega javnega naročila, zato mu ni mogoče očitati nepravilnosti pri priznanju tega certifikata. Ker upoštevaje ustreznost certifikata A. S. prvi vlagatelj izpolnjuje zahtevane pogoje glede minimalnega števila višjih certifikatov za Novell (CNE, â??), določenih v točki 3.9.8.4 razpisne dokumentacije, ki določa, da mora ponudnik izkazati skupno pet višjih certifikatov, njegove ponudbe v tem delu ni mogoče šteti kot nepravilne, zato je treba revizijsko navedbo drugega vlagatelja zavrniti kot neutemeljeno.

Revizijske navedbe drugega vlagatelja v točki V. zahtevka za revizijo, da prvi vlagatelj ni izkazal zadostnega števila višjih certifikatov za Novell (CNE, ...), ker nekateri prijavljeni kadri ne opravljajo nalog, ki so predmet naročila, je Državna revizijska komisija presojala z vidika pogojev, ki jih je naročnik določil za kadre v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom določil, da morajo za predmetno javno naročilo prijavljeni kadri izpolnjevati pogoje, zahtevane v točki 3.9.8. "Kadri". V točki 3.9.8.1. "Usposobljenost kadrov" je naročnik zapisal naslednje:
"Usposobljeni kadri so tisti redno zaposleni kadri, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, ustrezne delovne izkušnje in ustrezna funkcionalna znanja za storitve, ki so predmet razpisa.". V nadaljevanju je naročnik določil pogoje glede strokovne in funkcionalne izobrazbe ter delovnih izkušenj, ki jih morajo izpolnjevati prijavljeni kadri, da se jim prizna usposobljenost za opravljanje razpisanih storitev.

Iz dikcije za priznanje usposobljenosti kadrov je razvidno, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil pogoja za priznanje sposobnosti, da morajo v ponudbi navedeni oziroma prijavljeni kadri opravljati naloge, ki so predmet javnega naročila, na konkretnem delovnem mestu, ampak je določil, da morajo prijavljeni kadri imeti ustrezna strokovna in funkcionalna znanja ter ustrezne delovne izkušnje. Ker je drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel, da je prvi vlagatelj kot kadre z zahtevanim višjim certifikatom Novell (CNE, â??) prijavil dva direktorja in enega tehničnega direktorja ter vodjo splošne službe, ki se po njegovih informacijah v praksi ne ukvarjajo z razpisanimi storitvami, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik za priznanje usposobljenosti kadrov v razpisni dokumentaciji ni določil, katero delovno mesto oziroma funkcijo mora imeti delavec za izpolnjevanje kadrovskega pogoja. Naročnik torej v razpisni dokumentaciji ni določil, da kadre, ki opravljajo določeno funkcijo, ponudniki ne smejo prijaviti kot usposobljene kadre, ne glede na to, da imajo ustrezno strokovno izobrazbo, ustrezna funkcionalna znanja za storitve, ki so predmet razpisa in ustrezne delovne izkušnje. Naročnik torej pogoja, ki bi za priznanje usposobljenosti kadrov določal oziroma izključeval določeno delovno mesto ali opravljanje določene funkcije, v razpisni dokumentaciji ni navedel, zato izpolnjevanje takega pogoja od ponudnikov v fazi pregleda in ocenjevanja ni mogoče zahtevati. Drugi vlagatelj pa revizijske navedbe, da kadri, za katere zatrjuje, da po njegovih informacijah že več let ne opravljajo nalog, ki so predmet naročila, tudi ni dokazal. Upoštevaje navedene ugotovitve je zato potrebno v tem delu revizijski zahtevek zavrniti kot neutemeljen

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala revizijske navedbe drugega vlagatelja v točki VI., ki se nanašajo na vprašanje domnevne spremembe razpisne dokumentacije glede predložitve pravnega akta o skupni izvedbi naročila v primeru, da bo ponudbo oddala skupina ponudnikov. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom, točki 2.8.2 "Skupna ponudba" zapisal naslednje:
"V primeru, da skupina ponudnikov predloži skupno ponudbo, mora vsak ponudnik izpolnjevati vse pogoje, ki veljajo za posameznega nosilca ponudbe.
V primeru skupne ponudbe bo morala skupina ponudnikov, če bo izbrana, predložiti:
- Pravni akt o skupni izvedbi naročila, v katerem so natančno opredeljene naloge in odgovornosti posameznih ponudnikov za izvedbo naročila. Ne glede na to pa ponudniki odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno. Pravne osebe naj navedejo imena oseb, ki bodo odgovorne za izvedbo predmetnega naročila.".

Naročnik je predložitev pravnega akta o skupni izvedbi naročila zapisal v točki 2.8.2 razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom v skladu z določilom 47. člena ZJN-1, ki v drugem odstavku določa,da lahko naročnik zahteva, da predloži skupina izvajalcev pravni akt o skupni izvedbi naročila, če bodo izbrani in je to nujno za uspešno izvedbo javnega naročila. Naročnik je na vprašanje ponudnika: "V kolikor se odda skupna ponudba, nas zanima, kam v ponudbi priložimo pravni akt o skupni izvedbi naročila"" odgovoril naslednje: "Akt naj ponudniki predložijo pred zahtevanimi obrazci iz poglavja "Priloge.". Iz citiranega odgovora naročnika je razvidno, da je le-ta usmeril ponudnika, na katero mesto v ponudbi naj vloži akt o skupni izvedbi naročila v primeru, da želi ta akt predložiti že med ponudbeno dokumentacijo. Naročnik namreč ni od ponudnika zahteval, da mora akt predložiti v okviru ponudbene dokumentacije, s čimer bi dejansko spremenil razpisno dokumentacijo, ampak je le dopustil možnost, da ponudnik ta akt predloži v ponudbi. Predložitev dokumenta "akt o skupnem nastopu pri izvedbi javnega naročila", z dne 13.09.2005, s strani prvega vlagatelja v njegovi ponudbi, ni dokaz spremembe razpisne dokumentacije, ampak svobodne volje prvega vlagatelja. Ker prvi vlagatelj ni bil izbran kot najugodnejši ponudnik, vsebina akta o skupni izvedbi naročila tudi ni predmet presoje, saj je naročnik predložitev tega akta vezal na izbiro najugodnejšega ponudnika in na čas po izbiri. Revizijska navedba drugega vlagatelja pod točko VI. zahtevka za revizijo je zato neutemeljena.

Državna revizijska komisija glede očitka drugega vlagatelja v VII. točki zahtevka za revizijo, da prvi vlagatelj ni parafiral in žigosal, niti podpisal vseh strani ponudbene dokumentacije, kot je določil naročnik v razpisni dokumentaciji in v odgovoru na vprašanje ponudnika, npr. izpiska iz sodnega registra, potrdil o nekaznovanosti, pogodb, s katerimi izkazuje reference ipd., najprej ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom v točki 2.9.6.1 "Način označevanja" določil naslednje:
"Ponudbena dokumentacija (razen v računalniški obliki) mora biti natipkana ali napisana z neizbrisljivo pisavo in podpisana od osebe ali oseb, ki imajo pravico zastopanja ponudnika vsaj v obsegu, ki zadošča namenu ponudbe. Vse relevantne strani ponudbene dokumentacije morajo biti označene z inicialkami osebe ali oseb, ki podpisuje ponudbo. Strani naj bodo zložene v vrstnem redu, kot so zahtevani dokumenti, in oštevilčene. Vsaka stran naj vsebuje zaporedno stran in skupno število strani v ponudbi. Priloge lahko ponudnik oštevilči posebej.".

Naročnik je na vprašanje ponudnika: "Zahtevano je, da je vsaka stran ponudbe označena z inicialkami osebe ali oseb, ki podpisujejo ponudbo. Ali je v redu tudi podpis" Kako je v primeru, če gre za skupno ponudbo in kako je v primeru, če gre za skupno ponudbo, ko je potrebno podpisati skupne obrazce (predračun)"" odgovoril naslednje: "Podpis je v redu. Pri skupni ponudbi vsi označijo z inicialkami ali podpišejo ponudbo na vseh straneh.".

Iz dikcije zahteve razpisne dokumentacije, zapisane v točki 2.9.6.1, jasno izhaja, da je naročnik zahteval označitev strani ponudbene dokumentacije z inicialkami odgovornih oseb, v odgovoru na vprašanje ponudnika pa je pojasnil, da je namesto inicialke ustrezen tudi podpis. Naročnik pa je v točki 2.9.6.1 razpisne dokumentacije, navodil ponudnikom prav tako jasno zapisal, da morajo biti označene z inicialkami od odgovornih oseb vse "relevantne" strani ponudbene dokumentacije ter da ta zahteva ne velja za priloge; glede prilog je naročnik le navedel, da jih lahko ponudnik oštevilči posebej. V odgovoru na vprašanje ponudnika naročnik ni spreminjal v razpisni dokumentaciji zapisane dikcije v smislu, kot to zatrjuje drugi vlagatelj, torej ni zahteval, da bi morali ponudniki označiti z inicialkami ali podpisati tudi priloge, ampak je zgolj pojasnil, da v primeru skupne ponudbe relevantne strani ponudbene dokumentacije označijo z inicialkami ali podpišejo odgovorne osebe vseh ponudnikov. Drugi vlagatelj navaja, da prvi vlagatelj ni označil z inicialkami oziroma podpisal izpiska iz sodnega registra, potrdil o nekaznovanosti, pogodb, s katerimi izkazuje reference ipd., ki so kot obvezna dokazila priloge k ponudbi, zato teh dokumentov skladno z razpisno dokumentacijo tudi ni bilo potrebno označiti z inicialkami oziroma podpisi odgovornih oseb. Opozoriti je potrebno, da drugi vlagatelj primeroma navaja tudi javne listine, izdane s strani tretjih pooblaščenih oseb, ki jih ni potrebno še posebej podpisovati. Za javno listino je šteti vsako listino, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil in dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa. Za javno listino torej štejejo vse listine, ki že same po sebi izkazujejo resničnost in verodostojnost podatkov in jo v mejah svojih pristojnosti izda pristojna pooblaščena oseba. Glede očitka, da prvi vlagatelj tudi ni žigosal vseh strani ponudbene dokumentacije, pa je treba ugotoviti, da naročnik niti v razpisni dokumentaciji, navodilih ponudnikom niti v odgovoru na vprašanje ponudnika ni zahteval žigosanje ponudbene dokumentacije. Glede sklicevanja drugega vlagatelja na odločitve Državne revizijske komisije pa je potrebno poudariti, da gre v obravnavanem primeru za drugačno dejansko stanje kot v primerih, ki jih navaja drugi vlagatelj. Ob vsem navedenem je zato potrebno revizijsko navedbo v tem delu zavrniti kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija hkrati opozarja drugega vlagatelja na določilo prvega odstavka 12. člena ZRPJN, v skladu s katerim je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposobnosti. Ker je drugi vlagatelj revizijski zahtevek dopolnjeval tudi po preteku zakonsko določenega roka in navajal nova dejstva, pri čemer ni navedel objektivnih razlogov, zakaj teh navedb ni podal že v revizijskem zahtevku (arg.: sodba sodišča ES v zadevi C 327/00, Santex), Državna revizijska komisija teh novot ni presojala.

Ker je Državna revizijska komisija pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo drugega vlagatelja ugotovila, da naročniku ni mogoče očitati kršitev določil ZJN-1 in razpisne dokumentacije, je skladno z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot je razvidno iz 3. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določilom četrtega odstavka 22. člena ZRPJN mora vlagatelj zahtevka za revizijo v primeru, če zahtevek za revizijo ni utemeljen, na pisno zahtevo naročniku povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Naročnik je v revizijski postopek priglasil stroške, ki so mu nastali s predmetno revizijo in sicer za pripravo odločitve o zahtevku za revizijo, pripravo dopisa in dokumentacije za odstop Državni revizijski komisiji, pripravo odločitve o zahtevku za revizijo v točkah III. in V.: višji svetovalec v višini 128.564,00 SIT (bruto bruto) in podsekretar v višini 154.917,20 SIT (bruto bruto).

Državna revizijska komisija pa naročniku ne priznava priglašenih stroškov, saj naročnik v konkretnem revizijskem postopku ni izkazal zastopanja po pooblaščencu, upravičencem do izplačila nagrade za zastopanje, za priznanje stroškov po navedenih postavkah, ki so po višini in temelju pavšalna in neobrazložena, pa pravne podlage ni najti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 24.02.2006

Predsednik senata:
dr. Aleksij Mužina
predsednikDržavnerevizijskekomisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana
- SRC.SI d.o.o., Tržaška cesta 116, Ljubljana
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12 a, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana