018-042/2006 Psihiatrična klinika Ljubljana

Številka: 018-42/06-33-471

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, članice mag. Metka Cerar in predsednika dr. Aleksija Mužine kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za čiščenje poslovnih prostorov Psihiatrične klinike Ljubljana in na podlagi pritožbe, ki jo je vložilo podjetje Cleaning družba za trgovino in storitve d.o.o., Cesta 24 junija 25, ki ga zastopa odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika PSIHIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANA, Studenec 48, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.02.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Pritožbi, z dne 18.01.2006, se ugodi in se razveljavi naročnikov sklep, št. 0010/05 JF, z dne 12.01.2005.
2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi s pritožbo, v višini 120.780,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev

Kot izhaja iz predložene dokumentacije oddaje predmetnega javnega naročila, je naročnik začel postopek oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti ter dne 06.12.2005 izdal Povabilo k oddaji ponudbe za čiščenje prostorov, št. JNMV-28/2005-S-Hš. Vlagatelj je oddal ponudbo in pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, z dne 13.12.2005.

Iz dokumenta naročnika "obvestilo o oddaji naročila male vrednosti", št. JNMV-28/2005-S-Hš, z dne 20.12.2005, izhaja, da se najugodnejšega ponudnika za predmetno javno naročilo ne izbere, saj je naročnik v predmetnem postopku pridobil le eno ponudbo, in sicer ponudbo vlagatelja, katere ponudbena vrednost je presegala 10.000.000,00 SIT, zato bo vlagatelja povabil v postopek s pogajanji brez predhodne objave, skladno s 1. točko tretjega podstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik je dne 22.12.2005 vlagatelja povabil na sestanek.

Naročnik je z dopisom, z dne 28.12.2005, vlagatelja pozval, da zahtevek za revizijo, z dne 13.12.2005, skladno s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN, dopolni s potrdilom o plačilu takse. Ker vlagatelj v zakonskem roku ni dopolnil zahtevek za revizijo s potrdilom o plačani taksi, je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel s sklepom, z dne 13.01.2006.

Dne 28.12.2005 je naročnik za predmetno javno naročilo male vrednosti za obdobje 45 dni. sklenil pogodbo s podjetjem ISS Servissystemi d.o.o., Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je naročniku posredoval dopis, z dne 03.01.2006, iz katerega izhaja zahteva, da naj naročnik vlagatelju posreduje obvestilo o izbiri izvajalca za predmetno javno naročilo ter navede pravno podlago, na podlagi katere je naročnik sklenil pogodbo z izbranim ponudnikom.

Vlagatelj je dne 04.01.2006 vložil še en zahtevek za revizijo, v katerem navaja domnevne kršitve naročnika v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.

Naročnik je z dopisom, z dne 09.01.2006, vlagatelja pozval, da zahtevek za revizijo, z dne 04.01.2006, skladno s četrtim odstavkom 12. člena ZRPJN, dopolni s potrdilom o plačilu takse. Vlagatelj je kopijo potrdila o vplačilu takse za vložitev zahtevka za revizijo naročniku predložil v prilogi dopisa, z dne 13.02.2006.

Naročnik je s sklepom, št. 0010/05 JF, z dne 12.01.2005, zahtevek za revizijo vlagatelja, z dne 15.12.2005 (pravilno: z dne 04.01.2006) zavrgel. Iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je naročnik, vlagateljev poziv k posredovanju obvestila o izbiri izvajalca čiščenja obravnaval kot zahtevo po dostopu informacij javnega značaja.
Naročnik ugotavlja, da vlagatelj revizijskega zahtevka ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo, saj ZRPJN v svojem prvem odstavku 9. člena določa, da zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da bi ji bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.
Naročnik navaja, da je vlagatelj na sestanku z naročnikom, le-temu dne 22.12.2005 jasno povedal, da ga čiščenje do vrednosti 10.000.000,00 SIT ne zanima, saj je predlagal, da naročnik sklene z njim pogodbo za obdobje enega leta, na kar pa naročnik ni mogel pristati. Naročnik navaja, da so zapisnik sestanka podpisali vsi prisotni, predstavnika iz podjetja vlagatelj kot tudi pooblaščenka vlagatelja. Vlagatelj je po mnenju naročnika tako jasno povedal, da mu izvajanje čiščenja zgolj do vrednosti 10.000.000,00 SIT ni v interesu. Naročnik zato ugotavlja, da vlagatelj ni izkazal, da bi bil oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in tudi ne, kako bi vlagatelju naročnikovo dejanje, t.j. sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom, povzročilo škodo.

Vlagatelj je dne 18.01.2005 na Državno revizijsko komisijo naslovil pritožbo zoper sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila. Vlagatelj najprej ugovarja naročnikovi ugotovitvi, da je le-ta na podlagi sestanka dne 22.12.2005 zaključil, da je opustil interes za dodelitev naročila. Navedeno ni bilo ne izrecno, ne na kakšen drug način izkazano niti na samem sestanku, še manj pa to izhaja iz zapisnika, ki je bil narejen ob sestanku in na katerega se sklicuje naročnik. Iz samega zapisnika izhaja zgolj to, katere osebe so bile prisotne, ter da vlagatelj ni umaknil zahtevka za revizijo, ki ga je vložil dne 14.12.2005, s katerim je zahteval razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, začetega na podlagi Povabila k oddaji ponudbe za čiščenje prostorov, št. JNMV-28/2005-S-Hš, z dne 06.12.2005. Zaradi tega, kot navaja vlagatelj, se tudi pogajanja, ki jih je naročnik hotel izvesti na podlagi 1. točke tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 niso mogla začeti.
Navedbe naročnika, da je vlagatelj opustil interes za dodelitev naročila, ker ni umaknil revizijskega zahtevka in se pogajal z njim za dodelitev naročila do vrednosti 10.000.000,00 SIT so po mnenju vlagatelja neutemeljene. Kako drugače, kot z vložitvijo zahtevka za revizijo, ki je vložen zaradi naročnikovih domnevnih kršitev pravil o javnem naročanju in vztrajanje pri njem, bi lahko zainteresirani ponudnik še izkazal svoj pravni interes za dodelitev naročila. Glede na navedeno vlagatelj tako povzema, da je v času sestanka z naročnikom, z dne 22.12.2005 in tudi kasneje ob sprejetju naročnikove odločitve, da sklene pogodbo z izbranim ponudnikom, z vloženim revizijskim zahtevkom, z dne 14.12.2005, izkazoval pravni interes za dodelitev naročila. Kot navaja vlagatelj, pa je svoj interes za dodelitev naročila še dodatno izkazal s tem, ko tudi po sestanku dne 22.12.2005 svojega zahtevka za revizijo ni umaknil.
Obenem pa vlagatelj še navaja, da je naročnik vlagatelja pozval na sestanek, kjer ga je želel prisiliti k temu, da umakne vložen zahtevek za revizijo ter sklene pogodbo pod drugačnimi pogoji, kot so bili opredeljeni v Povabilu k oddaji ponudb št. JNMV-28/2005-S-Hš, z dne 06.12.2005. Vlagatelj pojasnjuje, da je na podlagi tega Povabila oddal tudi ponudbo, vendar je kasneje vložil še revizijski zahtevek. Vlagatelj nadaljuje, da je naročnik na sestanku pojasnil, da od vlagatelja želi, da se sklene pogodba po ceni, ki jo je ta podal v svoji ponudbi, vendar za obdobje, krajše od 45 dni. S tem je naročnik spremenil pogoje oddaje naročila, kot jih je opredelil v Povabilu k oddaji ponudb, na kar vlagatelj v nobenem primeru ne bi pristal. Vendar s tem ni izkazano, da vlagatelj ni imel več interesa za dodelitev naročila. Vlagatelj je še vedno vztrajal pri revizijskem zahtevku.
Vlagatelj tudi ne zanika, da je naročniku na tem sestanku predlagal, da se pogodba sklene za daljše obdobje, saj bi bila takšna odločitev po vlagateljevem mnenju v konkretnem primeru edina smiselna, kar je vlagatelj naročniku tudi obrazložil. Vlagatelj je torej menil, da bi bila izbira izvajalca za tako kratko obdobje nesmiselna, zato je naročniku predlagal, da naj se izvajalca izbira za daljše obdobje. Vendar takega predloga po mnenju vlagatelja v nobenem primeru ni mogoče šteti kot opustitev interesa za dodelitev naročila za krajše obdobje (od enega leta) oziroma za 45 dni.
Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija razveljavi sklep naročnika št. 0010/05 JF, z dne 12.01.2005, s katerim je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel ter da o vloženem zahtevku za revizijo odloči. Vlagatelj priglaša stroške priprave te pritožbe po odvetniški tarifi v skupni višini 1250 točk ter DDV in 2% materialnih stroškov.

Državna revizijska komisija je v skladu z 21. členom ZRPJN z dopisom, št. 018-42/06-33-378, z dne 07.02.2006, naročnika pozvala, naj ji odstopi vso dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila. Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil vso dokumentacijo z dopisom, z dne 09.02.2006.

Po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter po pregledu dokumentacije iz spisa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pritožba utemeljena iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Pritožba kot pravno sredstvo se po določbah ZRPJN lahko vloži zoper domnevno neupravičeno zavržen zahtevek za revizijo (četrti odstavek 12. člena ZRPJN in drugi odstavek 13. člena ZRPJN) oziroma zoper sklep naročnika o ustavitvi postopka ali v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo (prvi odstavek 17. člena ZRPJN). V primeru, kadar ponudnik naročniku v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila očita kakršnokoli kršitev pravil javnega naročanja, je pravno varstvo zagotovljeno v postopku revizije oddaje javnega naročila, na podlagi vloženega zahtevka za revizijo in ne pritožbe. Pritožba je pravno sredstvo, ki ga ZRPJN predvideva v primeru, kadar znotraj že začetega revizijskega postopka (torej na podlagi vloženega zahtevka za revizijo istega ponudnika) pride do (zatrjevano nepravilne) procesne odločitve naročnika.

Državna revizijska komisija je zato v tem postopku ugotavljala ali je vlagatelj aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, z dne 04.01.2006, saj naj bi naročnik njegov zahtevek za revizijo neupravičeno zavrgel iz razloga, ker naj bi vlagatelj na sestanku z naročnikom dne 22.12.2005 le-temu povedal, da ga čiščenje do vrednosti 10.000.000,00 SIT ne zanima.

ZRPJN v prvem odstavku 9. člena določa: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki je imela interes za dodelitev naročila in ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.". ZRPJN za obstoj aktivne legitimacije kot ene izmed procesnih predpostavk torej zahteva izpolnjevanje dveh pogojev, ki morata biti izpolnjena kumulativno: obstoječi oz. (zaradi razlogov, ki so na strani naročnika) opuščeni interes za dodelitev naročila in nastanek oz. možnost nastanka škode. V kolikor se v posameznem revizijskem postopku oddaje javnega naročila ugotovi, da ima vlagatelj dejanske možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, ter s tem možnost pridobitve javnega naročila, mu je potrebno, skladno z določilom prvega odstavka 9. člena ZRPJN, priznati procesno upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo in o vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločiti.

Kot izhaja iz predložene dokumentacije oddaje predmetnega javnega naročila, je vlagatelj na podlagi Povabila k oddaji ponudb št. JNMV-28/2005-S-Hš, z dne 06.12.2005 oddal ponudbo in kasneje vložil še revizijski zahtevek, z dne 13.12.2005. Iz zapisnika sestanka, z dne 22.12.2005, izhaja, da je naročnik v predmetnem postopku pridobil le ponudbo vlagatelja, vendar je njegova ponudbena vrednost presegala 10.000.000,00 SIT, zato predmetnega javnega naročila ni mogel oddati, saj v postopku ni pridobil nobene pravilne ponudbe. Nadalje iz zapisnika sestanka izhaja, da so prisotni na sestanku ugotovili, da je bil vložen zahtevek za revizijo, zato naročnik pogajanj na podlagi 1. točke tretjega odstavka ni mogel začeti. Iz omenjenega zapisnika še izhaja, da vlagatelj predlaga, da se pogodba z njim sklene za daljše obdobje, in sicer za obdobje enega leta, po ceni iz postopka oddaje javnega naročila oz. javnega naročila male vrednosti.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj potem, ko je izvedel za naročnikovo izbiro najugodnejšega ponudnika (naročnik je vlagatelja o izbiri izvajalca za predmetno javno naročilo obvestil po telefonu) vložil zahtevek za revizijo, z dne 04.01.2006, ki ga je naročnik zavrgel s sklepom, 0010/05 JF, z dne 12.01.2005, sklicujoč se na zapisnik sestanka, z dne 22.12.2005. Naročnik v sklepu o zavrženju zahtevka za revizijo namreč navaja, da so zapisnik sestanka, z dne 22.12.2005, podpisali vsi prisotni in sicer, oba predstavnika iz podjetja vlagatelja kot tudi pooblaščenka vlagatelja ter da se je vlagatelj, po mnenju naročnika odrekel pravici do izvajanja čiščenja (zgolj) do vrednosti 10.000.000,00 SIT. Naročnik je na taki podlagi zato ugotovil, da vlagatelj ni izkazal, da bi bil oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in tudi ne, kako bi vlagatelju naročnikovo dejanje, t.j. sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom, povzročilo škodo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik, na podlagi zapisnika sestanka, z dne 22.12.2005, iz katerega izhaja zgolj to, da se je vlagatelj le-tega udeležil ter da je predlagal, da se pogodba z njim sklene za daljše obdobje, in sicer za obdobje enega leta, ne more zaključiti, da je vlagatelj opustil interes za dodelitev predmetnega javnega naročila. Ob navedenem dejanskem stanju Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni mogoče slediti stališču naročnika, ko je ugotovil, da vlagatelj ni aktivno legitimiran kot stranka v postopku za vložitev zahtevka za revizijo. Vlagatelj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dvignil razpisno dokumentacijo (Povabilo k oddaji ponudb) ter oddal svojo ponudbo, vložil zahtevek za revizijo, po naročnikovi odločitvi o izbiri najugodnejšega ponudnika pa vložil še en zahtevek za revizijo. S tem je nedvomno izkazal interes za dodelitev naročila. Vlagatelj zahtevka za revizijo je z vložitvijo zahtevka za revizijo izkazal tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti, da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda. Glede na to, da je vlagatelju, skladno z določilom prvega odstavka 9. člena ZRPJN, potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi moral naročnik, če so bile ostale procesne predpostavke izpolnjene, postopati skladno s 16. členom ZRPJN, ki določa, da naročnik po preverjanju predpostavk, odloči o zahtevku za revizijo, tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Naročnik bi moral tako o zahtevku za revizijo, z dne 04.01.2006 odločati vsebinsko in se opredeliti do vlagateljevih navedb iz zahtevka za revizijo in ne, kot je storil naročnik, zavreči zahtevek za revizijo.
Glede na to, da mora v skladu s prej navedenim prvim odstavkom 16. člena ZRPJN (ob izpolnitvi vseh procesnih predpostavk) o zahtevku za revizijo najprej odločiti naročnik, postopek pred Državno revizijsko komisijo pa se nadaljuje (šele) v primeru drugega odstavka 16. člena ali 17. člena ZRPJN, je Državna revizijska komisija pritožbi ugodila in razveljavila sklep naročnika, št. 0010/05 JF, z dne 12.01.2005.

Državna revizijska komisija skladno s tretjim odstavkom 23. člena naročnika še napotuje, da skladno z zgoraj navedenimi ugotovitvami Državne revizijske komisije, ob odločanju zahtevka za revizijo vlagatelja, upošteva ugotovljeno dejstvo, da je imel vlagateljev zahtevek za revizijo, z dne 13.12.2005, suspenzivni učinek.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Skladno z določili prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporabljajo v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi s pritožbo:
- stroške za sestavo pritožbe, z dne 18.01.2006, v protivrednosti 1250 točk po Odvetniški tarifi, 20% DDV in 2% materialnih stroškov.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelju priznava naslednje potrebne stroške, nastale v zvezi s pritožbo:
- strošek sestave pritožbe, z dne 18.01.2006, v protivrednosti 900 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, ter 2% materialnih stroškov, skupaj tako v višini 120.780,00 SIT.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi s pritožbo, v višini 120.780,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 16.02.2006

predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- PSIHIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANA, Studenec 48, Ljubljana
- Odvetnik Aleš Avbreht, Slomškova ulica 12, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.