018-049/2006 Oš dr. Franceta Prešerna Ribnica

Številka: 018-049/2006-34-526

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 95/2005 - ZRPJN-UPB3; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo čistil, papirne galanterije in ostalih izdelkov ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba Valtex & Co., d. o. o., Cesta Andreja Bitenca 68, Ljubljana, ki jo zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Ribnica, šolska ulica 2, Ribnica (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 2. 2006

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavi dokument "Dodatno obrazloženo obvestilo o oddaji naročila", št. 397/2005 z dne 6. 1. 2006, v tistem delu, ki vsebuje navedbo, da vlagatelj ni procesno legitimiran zahtevati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 3. V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

2. Naročnik mora povrniti vlagatelju stroške v višini 172.600 tolarjev v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 11. 10. 2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo čistil, papirne galanterije in ostalih izdelkov, št. 397/2005, ter na podlagi 22. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZJN-1-UPB1; v nadaljevanju: ZJN-1) izdal pooblastilo, št. 397/2005, s katerim je za vodenje in izvedbo postopka oddaje tega javnega naročila pooblastil gospodarsko družbo ALTUS consulting, d. o. o., Lepi pot 25, Ljubljana (v nadaljevanju: Altus). V pooblastilu je naročnik določil tudi vodjo javnega naročila, poleg tega pa je navedel, da mora "pooblaščena pravna oseba za izvedbo postopka javnega naročila pri svojem delu upoštevati določila Zakona o javnih naroilih, zahteve naročnika ter predhodno izvedene postopke". Altus je kot naročnikov pooblaščenec objavil javni razpis v Uradnem listu RS, št. 97/2005 z dne 4. 11. 2005, pod številko objave Ob-29938/05.

Iz zapisnika o odpiranju ponudb, št. 397/2005 z dne 5. 12. 2005, je razvidno, da je naročnik prejel osem ponudb. Altus je kot naročnikov pooblaščenec 27. 12. 2005 sprejel obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 397/2005, s katerim je kot najugodnejši ponudbi za sklop 1 izbral ponudbi ponudnikov Johnson Diversey, d. o. o., Maribor in Sava Trade, trgovina in storitve, d. d., Ljubljana, za sklop 2 ponudbi ponudnikov Valtex & Co., d. o. o., Ljubljana in Sava Trade, trgovina in storitve, d. d., Ljubljana ter za sklop 3 ponudbi ponudnikov Sava Trade, trgovina in storitve, d. d., Ljubljana in Valtex & Co., d. o. o., Ljubljana.

Vlagatelj je z dopisom z dne 3. 1. 2006 zahteval obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, in sicer predvsem obrazložitev, kakšna je bila vrednost ponudbe vsakega izmed ponudnikov, ki so se javili na povabilo k oddaji ponudbe, in koliko točk je zbral vsak izmed prijavljenih ponudnikov pri posameznem sklopu na podlagi meril, ki so bila določena v razpisni dokumentaciji. Altus je kot naročnikov pooblaščenec obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, in sicer samo za sklop1, vlagatelju posredoval z dopisom, št. 397/2005 z dne 6. 1. 2006, v katerem je navedel: "Glede na določilo drugega odstavka 78. člena ZJN-1 lahko samo "ponudnik, ki ni bil izbran" vloži pri naročniku zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila. Ker ste bili izbrani ponudnik v 2. sklopu: papirna galanterija in 3. sklopu: ostali izdelki, niste procesno legitimirani zahtevati izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila glede navedenih sklopov. Ker pa je bilo javno naročilo razdeljeno v sklope, iz navedenega sledi, da ste procesno legitimirani zahtevati dodatno obrazloženo obvestilo za 1. sklop: čistila, kjer niste bili izbrani ponudnik."

Vlagatelj je 18. 1. 2006 vložil zahtevek za revizijo, s katerim izpodbija izbiro po dveh ponudb za vsak sklop, saj bi moral naročnik v odprtem postopku v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-1 izbrati le po enega ponudnika za vsak sklop, kar izhaja tudi iz odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-306/05-32-3174 (pravilno: 018-386/05-32-3174), navaja, da je "naročnik vlagatelju v navedenih sklopih odvzel aktivno legitimacijo zahtevati obrazloženo obvestilo, čeprav glede na utemeljitev iz točke 1 zahtevka za revizijo izhaja, da je bil vlagatelj očitno izbran le za 2. sklop: papirna galanterija, saj ga je naročnik [uvrstil] na prvo mesto, ni pa bil izbran za 3. sklop, saj je na prvem mestu izbrani ponudnik Sava Trade, d. d., Ljubljana" in da je "vlagatelj nesporno aktivno legitimiran podati zahtevo za dodatno obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, saj v sklopu ena in tri ni bil izbran, zato bi mu moral naročnik tudi za tretji sklop posredovati podatke, v čem je bil izbrani ponudnik (ki je na prvem mestu) boljši od vlagatelja, ki ga je naročnik uvrstil na drugo mesto", ter trdi, da je naročnikova odločitev v nasprotju z ZJN-1 in Obligacijskim zakonikom (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004; v nadaljevanju: OZ), saj "tudi izbrani ponudniki v določenem sklopu glede na subjektivno izbiro naročnika ne vedo, kakšno pogodbo lahko pričakujejo od naročnika po morebitni dokončni in pravnomočni odločitvi in v kakšnem deležu posla bi glede na izbiro več ponudnikov sploh lahko pričakovali, da bo naročnik pri njem nabavljal". Zaradi navedenega vlagatelj predlaga, da naročnik razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 397/2005 z dne 27. 12. 2005, in dodatno obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 397/2005 z dne 6. 1. 2005, ter ponovno točkuje in izbere v vsakem sklopu enega ponudnika, podrejeno pa, da naročnik razveljavi celoten postopek oddaje tega javnega naročila, priglasil pa je tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo postopka oddaje tega javnega naročila.

Altus je 1. 2. 2006 izdal sklep, št. 397/2005, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in prepozen, zavrnil pa je tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Vlagatelj je z dopisom z dne 9. 2. 2006 naročnika obvestil o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo. V tem dopisu vlagatelj prereka navedbe iz sklepa, št. 397/2005, s katerim je Altus 1. 2. 2006 zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da vztraja pri svojih navedbah v zvezi z neopravičeno (pravilno: neupravičeno) zavrnitvijo po dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji tega javnega naročila, izpostavlja pa tudi dejstvo, da je sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo sprejel po pooblastilu Altus, ki ni pristojen sprejemati takšnih odločitev, in sicer naj bi to izhajalo iz odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-417/05-35-79.

Z dopisom, št. 397/2005 z dne 13. 2. 2006, je Altus Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija v skladu s 23. členom ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Iz obvestila ponudnikom, št. 397/2005 z dne 19. 1. 2006, da je bil zoper postopek oddaje tega javnega naročila vložen zahtevek za revizijo, iz sklepa, št. 397/2005 z dne 1. 2. 2006, ki vsebuje odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo, in iz dopisa, št. 397/2005 z dne 13. 2. 2006, s katerim je bila Državni revizijski komisiji odstopljena dokumentacija o postopku oddaje javnega naročila, je razvidno, da je vse navedene dokumente sprejel Altus in ne naročnik. Iz pooblastila, št. 397/2005, z dne 11. 10. 2006, ki je bilo predloženo tudi dopisu, s katerim je bila Državni revizijski komisiji odstopljena dokumentacija o postopku oddaje javnega naročila, je razvidno, da je naročnik skladno z 22. členom ZJN-1 pooblastil Altus za vodenje in izvedbo postopka oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo čistil, papirne galanterije in ostalih tovrstnih izdelkov v letih 2006 do 2008. Državna revizijska komisija izpostavlja, da prvi odstavek 22. člena ZJN-1 sicer ureja pooblastilo, s katerim lahko naročnik pooblasti tudi pravno osebo, hkrati pa poudarja, da tega pooblastila ni mogoče enačiti s pooblastilom, ki daje upravičenja v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila pred Državno revizijsko komisijo (v nadaljevanju: procesno pooblastilo). Državna revizijska komisija opozarja na dejstvo, da je treba glede vprašanja zastopanja po pooblaščencu v reviziji postopka oddaje javnega naročila upoštevati peti odstavek 3. člena ZRPJN, ki glede vprašanj, ki jih ZRPJN ne ureja, odkazuje na smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US, 90/2005 - odl. US; v nadaljevanju: ZPP), in ne 22. člena ZJN-1, ki določa zgolj pooblastilo za izvedbo postopka oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija je že v zadevi 018-417/2005 zavzela stališče, da âˆ" upoštevajoč 87. člen ZPP âˆ" pravna oseba (razen odvetniške družbe) po ZPP ne more biti pooblaščenec stranke v postopku, in da ta določba velja tudi v postopku pred Državno revizijsko komisijo.

Do drugačne razlage ne bi mogli priti niti s sklicevanjem na prvi odstavek 98. člena ZPP, ki navaja, da "pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju". Določba, da pooblaščenec "izkaže pooblastilo, dano pravni osebi", se nanaša na možnost, da se za pooblaščenca v pravdi določi tudi odvetniška družba (četrti odstavek 87. člena ZPP). Iz te določbe tako ne izhaja, da je pooblaščenec stranke lahko tudi kakšna druga pravna oseba.

V postopku revizije postopka oddaje obravnavanega javnega naročila se Altus ni izkazal še s procesnim pooblastilom. Ne glede na navedeno pa bi v primeru, da bi Altus predložil tudi procesno pooblastilo, tako pooblastilo ne bilo upoštevno, saj âˆ" kot je bilo že prej navedeno âˆ" pravne osebe, ki niso odvetniške družbe, ne morejo pravnoveljavno kot pooblaščenci nastopati v postopku pred sodiščem (kot tudi ne pred Državno revizijsko komisijo). Te pravne osebe sploh ne morejo izkazati sposobnosti biti pooblaščenec (87. člen ZPP) in bi bilo zato dokazovanje izkazovanja biti pooblaščenec (prvi odstavek 98. člena ZPP) s predložitvijo obvezno pisnega (argument iz prvega odstavka 97. člena ZPP) procesnega pooblastila irelevantno. Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je iz izrecne naročnikove navedbe v predloženem pooblastilu, da mora "pooblaščena pravna oseba za izvedbo postopka javnega naročila pri svojem delu upoštevati določila Zakona o javnih naročilih, zahteve naročnika ter predhodno izvedene postopke", tudi razvidno, da naročnik s tako oblikovanim pooblastilom Altusa ni pooblastil tudi za opravljanje dejanj v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila. Altus sicer navaja, da dokumente sprejema po pooblastilu naročnika, vendar je iz prej navedenih razlogov razvidno, da dokumentov v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila ne bi mogel pravnoveljavno sprejeti niti, če bi mu naročnik podelil procesno pooblastilo.

Po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo. Svojo odločitev mora naročnik sprejeti v 15 dneh od prejema zahtevka za revizijo in jo posredovati v pisni obliki vlagatelju zahtevka za revizijo. Če naročnik ne odloči v navedenem roku, se šteje, da je zahtevek za revizijo zavrnil (prvi odstavek 16. člena ZRPJN). V primeru, da vlagatelj zahtevka za revizijo v 20 dneh od dne, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN, lahko nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. O nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo mora vlagatelj zahtevka za revizijo obvestiti tudi naročnika (drugi odstavek 16. člena ZRPJN).

Iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN je razvidno, da mora o zahtevku za revizijo odločiti naročnik, svojo odločitev pa mora sprejeti v 15 dneh od prejema zahtevka za revizijo. Iz dokumentacije je razvidno, da o zahtevku za revizijo ni odločil naročnik, ampak Altus. Državna revizijska komisija ugotavlja, da Altus odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo ne more pravnoveljavno sprejeti, saj âˆ" kot je bilo predhodno navedeno âˆ" pravna oseba, ki ni odvetniška družba, ne more zastopati naročnika v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila. Poleg tega pa iz predloženega pooblastila, št. 397/2005, z dne 11. 10. 2005, tudi ne izhaja, da bi bil Altus pooblaščen za opravljanje dejanj v postopku revizije postopka oddaje tega konkretnega javnega naročila. Glede na dejstvo, da je naročnik (vlagatelj je zahtevek za revizijo poslal le naročniku in ne tudi Altusu) prejel zahtevek za revizijo 19. 1. 2006 (razvidno iz štampiljke v zgornjem desnem kotu na prvi strani prejetega zahtevka za revizijo), in da bi moral, upoštevajoč 15-dnevni rok za sprejem odločitve o zahtevku za revizijo, to odločitev sprejeti najkasneje 3. 2. 2006, a je iz dokumentacije razvidno, da take odločitve ni sprejel, je Državna revizijska komisija štela, da je podan molk naročnika in da je naročnik zahtevek za revizijo zavrnil (prvi odstavek 16. člena ZRPJN). Upoštevajoč navedeno, Državna revizijska komisija v postopku revizije postopka oddaje tega javnega naročila ni upoštevala navedb iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, št. 397/2005, z dne 1. 2. 2006, ki ga je sprejel Altus, saj je štela, da te ne obstajajo (kot tudi, da ne obstaja sklep sam). Sklepu, št. 397/2005 z dne 1. 2. 2006, ki vsebuje odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo, je Altus kot prilogo predložil tudi obrazložitev oddaje javnega naročila za sklop 3. Državna revizijska komisija ugotavlja, da dokument iz priloge sicer sodi med tiste dokumente, ki jih naročniki sprejmejo v postopku oddaje javnega naročila, in bi bil Altus v skladu s podeljenim pooblastilom, št. 397/2005 z dne 11. 10. 2005, pravilno pooblaščen za njegov sprejem, vendar Državna revizijska komisija hkrati ugotavlja, da je Altus ta dokument sprejel v fazi, ko je v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZRPJN podana suspenzivnost zaradi vloženega zahtevka za revizijo (in ima za posledico zadržanje vseh ravnanj v postopku oddaje javnega naročila, ravnanje v nasprotju s to zahtevo pa predstavlja prekršek po 3. točki prvega odstavka 34. člena ZRPJN), poleg tega pa je bil ta dokument sprejet kot priloga k sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Ker je Državna revizijska komisija štela, da sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo ne obstaja, je treba šteti, da tako usodo delijo tudi dokumenti, ki črpajo svoj temelj iz neobstoječega dokumenta, zato tudi priloge ni bilo mogoče šteti za obstoječo, čeprav vsebuje dokument, ki bi ga Altus lahko v postopku oddaje javnega naročila sicer samostojno sprejel na podlagi že podeljenega pooblastila. Da je treba šteti, da je navedeni dokument neobstoječ, je mogoče zaključiti tudi iz tega, da je Altus odločal o posredovanju obrazložitve oddaje javnega naročila za sklop 3 brez ustrezne pravne podlage. Iz prvega odstavka 16. člena ZRPJN namreč izhaja, da "po preverjanju naročnik odloči o zahtevku za revizijo tako, da v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila ali zavrne zahtevek za revizijo". Izdajo dokumenta, ki ga je vlagatelj zahteval in se ta na to sklicuje tudi v zahtevku za revizijo (zadnji stavek točke II: "â?? bi mu moral naročnik tudi za tretji sklop posredovati podatke â??"), bi lahko sprejel sicer tudi pooblaščenec iz 22. člena ZJN-1, vendar šele potem, ko bi naročnik zahtevku za revizijo v tem delu ugodil tako, da bi delno razveljavil svojo prejšnjo odločitev o neposredovanju zahtevanega dokumenta, vlagatelj pa bi se s tako naročnikovo odločitvijo strinjal (tj. ne bi zahteval nadaljevanja postopka pred Državno revizijsko komisijo tudi za tisti del, v katerem je naročnik ugodil vlagateljevemu zahtevku za revizijo). Z izdajo obrazložitve oddaje javnega naročila za sklop 3 je mogoče ugotoviti, da je Altus dejansko zahtevku za revizijo ugodil, čeprav je v izreku odločitve o zahtevku za revizijo navedel, da je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen in prepozen, vendar - izhajajoč iz ugotovitve, da Altus ne more samostojno pravnoveljavno sprejeti odločitve o zahtevku za revizijo - njegovega konkludentnega ravnanja (izdaja obrazložitve oddaje javnega naročila za sklop 3) ne moremo šteti za veljavnega, saj bi moral v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila odločitev o posredovanju obrazložitve oddaje javnega naročila za sklop 3 sprejeti naročnik (dejansko bi naročnik ugodil zahtevku za revizijo tako, da bi razveljavil del predhodno izvedenega postopka oddaje javnega naročila), Altus pa bi lahko nato šele iz take naročnikove odločitve, s katero bi se strinjal tudi vlagatelj, črpal temelj za posredovanje zahtevane obrazložitve. S tem, da je Altus samostojno odločil o posredovanju še zahtevane obrazložitve, je presegel podeljeno pooblastilo, saj nima - kot je bilo že prej navedeno - sposobnosti pravnoveljavno sprejeti tudi odločitve o zahtevku za revizijo, ki bi bila temelj za odločanje o ravnanjih v postopku oddaje javnega naročila, zoper katerega je vložen zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju meritorno odločala o zahtevku za revizijo.

Na drugi strani povabila k oddaji ponudb je navedeno, da bo "naročnik na podlagi meril iz te razpisne dokumentacije za dobavo izdelkov iz posameznega sklopa izbral enega ali več ponudnikov, s katerimi bo sklenil okvirni sporazum za sukcesivno dobavo čistil, papirne galanterije in ostalih izdelkov za čas izvajanja javnega naročila". V prvem odstavku 1. člena okvirnega sporazuma je navedeno, da "Stranki sporazuma uvodoma ugotavljata, da sklepata ta okvirni sporazum na podlagi izvedenega javnega razpisa â??, v katerem je naročnik, na podlagi pogojev in meril, objavljenih v razpisni dokumentaciji izbral dobavitelja kot najugodnejšega (oz. enega izmed najugodnejših) za dobavo ...", v 4. členu okvirnega sporazuma pa "Naročnik se obvezuje, da bo v času veljavnosti tega sporazuma od dobavitelja dobavil blago v višini najmanj 30 % ponudbene vrednosti blaga, ki je predmet tega sporazuma. (člen bo v sporazumu, če bo naročnik za posamezen sklop izbral več dobaviteljev)" Na dnu vsake izmed strani okvirnega sporazuma je zapisano navodilo "Pri dokončnem sporazumu se bodo dopolnili manjkajoči podatki glede na izbiro dobavitelja in glede na sklop, za katerega bo izbran ponudnik. Sporazum mora na koncu oseba, ki je podpisnik ponudbe, parafirati in žigosati, s čimer jamči, da se bo v primeru, da bo izbran na javnem razpisu, strinjal z določili okvirnega sporazuma." Državna revizijska komisija je pri pregledu vlagateljeve ponudbe ugotovila, da je vlagatelj datiral, podpisal in žigosal tudi obrazec 2 (izjava o sprejemanju pogojev razpisne dokumentacije), iz katerega je razvidna vlagateljeva izjava, da "se je v celoti seznanil s pogoji in z zahtevami iz razpisne dokumentacije" in da "se strinja z vsebino predloženega vzorca okvirnega sporazuma". Vlagatelj je datiral, podpisal in žigosal tudi obrazec 3 (merila za izbor ponudnika in način ocenjevanja), v katerem je na samem začetku navedeno "Naročnik bo izbral ekonomsko najugodnejše ponudbe po posameznih sklopih razpisanih čistil, papirne galanterije in ostalih izdelkov, na podlagi naslednjih meril â??". Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj (kot tudi nobeden izmed drugih ponudnikov) ni izkoristil možnosti zahtevati dodatna pojasnila razpisne dokumentacije, ponudbo pa je predložil kot prvi izmed sodelujočih ponudnikov že 2. 12. 2005, medtem ko je bil rok, določen za predložitev ponudb, 5. 12. 2005.

V postopkih oddaje javnih naročil je ponudnikom pravica do pravnega sredstva zagotovljena z možnostjo vložitve zahtevka za revizijo. Prvi odstavek 12. člena ZRPJN predvideva, da se zahtevek za revizijo lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, razen če ZJN-1 ali ZRPJN ne določata drugače. Omejitev možnosti vložitve zahtevka za revizijo predstavlja peti odstavek 12. člena ZRPJN, ki določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom tega roka, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. Pravna norma petega odstavka 12. člena ZRPJN ponudnikom onemogoča, da bi po poteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, vložili zahtevek za revizijo, v katerem bi zatrjevali nepravilnosti v zvezi z objavo javnega razpisa in/ali razpisno dokumentacijo. Peti odstavek 12. člena ZRPJN od ponudnikov zahteva, da do roka za predložitev ponudb ugovarjajo zoper morebitne kršitve naročnika, s katerimi so se že seznanili. Državna revizijska komisija poudarja, da, če ponudniki zoper morebitne kršitve naročnika v zvezi z objavo javnega razpisa ali razpisno dokumentacijo, s katerimi so bili seznanjeni do roka za predložitev ponudb, do tega roka ne ugovarjajo, so v pravici do vložitve zahtevka za revizijo zoper te kršitve naročnika, prekludirani.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je vlagatelj v tem postopku oddaje javnega naročila z možnostjo izbire več kot enega ponudnika za vsak sklop seznanil že v fazi priprave ponudbe oziroma že pred rokom za predložitev ponudb, s tako postavljenimi razpisnimi pogoji pa se je s podpisom in žigosanjem več dokumentov celo strinjal, zahtevek za revizijo pa je vložil šele po tem, ko je prejel obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 397/2005, z dne 27. 12. 2005, zato je zahtevek za revizijo v tem delu označila kot prepozen, do vlagateljevih navedb v tem delu zahtevka za revizijo pa se ni meritorno opredeljevala. Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi iz razpisne dokumentacije vsak izmed sodelujočih ponudnikov lahko enostavno razbral, da si naročnik pridržuje možnost izbire več kot enega ponudnika za vsak sklop javnega naročila, zato bi moral vsak izmed ponudnikov v primeru, da bi takĂł oblikovano razpisno dokumentacijo štel za nezakonito, pravočasno (tj. do roka za predložitev ponudb) reagirati in vložiti zahtevek za revizijo.

Pri odločanju o drugi revizijski navedbi je Državna revizijska komisija izhajala le iz vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo, da "bi mu moral naročnik tudi za tretji sklop posredovati podatke, v čem je bil izbrani ponudnik (ki je na prvem mestu) boljši od vlagatelja, ki ga je naročnik uvrstil na drugo mesto", saj je iz nje jasno razvidno, da vlagatelj šteje, da v sklopu 3 ni bil izbran. Pri odločanju o tej revizijski zahtevi je Državna revizijska sledila navedbam vlagatelja. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je treba drugi odstavek 78. člena ZJN-1, ki govori o tem, da dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila lahko zahteva "ponudnik, ki ni bil izbran", razlagati v korist vlagatelja. Javno naročilo je bilo po posameznih sklopih dodeljeno več kot le enemu ponudniku. Za vsak sklop sta bila izbrana po dva ponudnika, en ponudnik je bil razvrščen na prvo mesto, en pa na drugo. Vlagatelj je bil v sklopu 3 razvrščen na drugo mesto. Ker vlagatelj ni bil uvrščen na prvo mesto za obravnavani sklop, je že s tem izkazal upravičenost zahtevati dodatno obrazložitev. Njegova ponudba namreč iz nekega razloga ni bila izbrana kot najugodnejša, vlagatelja pa zanimajo razlogi, zakaj je bila ponudba prvoizbranega ponudnika označena kot boljša od njegove ponudbe. S pomočjo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila ima vlagatelj možnost preveriti, ali je naročnik pravilno ovrednotil njegovo ponudbo, v nadaljevanju pa tudi možnost ugovarjati pravilnosti uvrstitve drugega ponudnika na prvo mesto, kar bi lahko privedlo tudi do položaja, da bi postal sam prvoizbrani, če bi bila ponudba prvoizbranega ponudnika izločena kot nepravilna. Drugoizbrani ponudnik bi v takem primeru nenazadnje lahko celo izpodbijal pravilnost ponudb vseh ostalih ponudnikov, ki niso bili uvrščeni na prvo mesto, kar bi mu v primeru, da bi se izkazalo, da so njegove navedbe dejansko utemeljene, zagotovilo položaj edinega izbranega ponudnika v tem sklopu. Državna revizijska komisija je zaradi navedenega zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in razveljavila dokument "Dodatno obrazloženo obvestilo o oddaji naročila", št. 397/2005 z dne 6. 1. 2006, v tistem delu, ki vsebuje navedbo, da vlagatelj ni procesno legitimiran zahtevati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 3. Naročnik mora vlagatelju izdati dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila za sklop 3 skladno z določbami ZJN-1, kar tudi pomeni, da bo ponudnik lahko uveljavljal pravno varstvo zoper naročnikov dokument.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je tretja vlagateljeva navedba povezana z navedbo prve kršitve, saj bi drugače ta navedba ne bila smiselna. Le z določitvijo več kot enega ponudnika za posamezen sklop je namreč mogoče od naročnika pričakovati, da bo odločal o tem, od koga in koliko bo nabavljal. Državna revizijska komisija izpostavlja svojo predhodno ugotovitev iz tega sklepa, da je bil vlagatelj že pred rokom za predložitev ponudb seznanjen s celotno razpisno dokumentacijo (v kar sodi tudi osnutek spornega okvirnega sporazuma) in da ne on ne kateri izmed drugih ponudnikov ni izkoristil možnosti zahtevati dodatna pojasnila razpisne dokumentacije niti ni vložil zahtevka za revizijo pred rokom za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pri navajanju teh kršitev prekludiran, saj bi v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN na domnevne kršitve moral ustrezno reagirati pravočasno, tj. še pred potekom roka, določenim za predložitev ponudb.

Glede na to, da Altus ne more sprejemati odločitev v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila in opravljati drugih procesnih dejanj, je Državna revizijska komisija pri obravnavi vprašanja odstopa dokumentacije štela to dejanje kot tako dejanje, ki ne pomeni tudi vsebinskega odločanja, ki bi nosilo pravne posledice v smislu neposrednega odločanja o pravicah ali obveznostih, zato je, upoštevajoč načelo hitrosti kot enega izmed temeljnih načel v postopku revizije postopkov oddaje javnih naročil, dokumentacijo prevzela in odstopa dokumentacije na tak način ni obravnavala kot nedopustnega. Edina posledica glede tega ravnanja bi bila, da bi Državna revizijska komisija vrnila zahtevek za revizijo s celotno dokumentacijo Altusu, ta bi ga moral vrniti naročniku, naročnik pa bi ga moral nato poslati Državni revizijski komisiji. Državna revizijska komisija ta sklep vroča neposredno naročniku ne pa Altusu, saj slednjega ne more v postopku revizije postopka oddaje javnega naročila šteti za pooblaščenca v smislu prvega odstavka 137. člena ZPP.

Državna revizijska komisija še izpostavlja, da nesprejem odločitve o zahtevku za revizijo v zakonsko predpisanem roku, pomeni prekršek. V skladu s 4. točko prvega odstavka 34. člena ZRPJN se namreč z globo od 1.000.000 do 10.000.000 tolarjev kaznuje za prekršek naročnik, razen neposrednega proračunskega uporabnika, če ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku iz 16. člena ZRPJN, v drugem odstavku 34. člena ZRPJN pa je določeno, da se z globo od 300.000 do 1.000.000 tolarjev kaznuje za prekršek odgovorna oseba naročnika, če stori dejanje iz prvega odstavka 34. člena ZRPJN. Kot prekršek je opredeljen tudi položaj, ko naročnik krši določilo iz prvega odstavka 11. člena ZRPJN o zadržanju postopka v primeru vloženega zahtevka za revizijo (3. točka prvega odstavka 34. člena ZRPJN). Naročniku in odgovorni osebi naročnika je mogoče izreči globo v zneskih, kot so opredeljeni tudi za kršitev 4. točke prvega odstavka 34. člena ZRPJN.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer stroške za pripravo zahtevka za revizijo v višini 1100 odvetniških točk po 18. tarifni številki Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/2003 in 70/2003 - popr.; v nadaljevanju: ODT), kar z vključenim 20 % DDV znese 145.200 tolarjev, stroške plačane takse v znesku 100.000 tolarjev in stroške za sestavo zahteve za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 200 odvetniških točk, kar z vključenim 20 % DDV znese 26.400 tolarjev. Državna revizijska komisija, skladno s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN ter upoštevajoč ODT, načelo uspeha in dejstvo, da je Državna revizijska komisija odločala o zahtevku za revizijo postopka oddaje javnega naročila, razdeljenega v sklope, vlagatelju priznava potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer stroške plačane takse v višini 100.000 tolarjev ter stroške za sestavo revizijskega zahtevka v protivrednosti 500 točk po ODT in stroške za sestavo zahteve za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo v višini 50 točk po ODT v skupnem znesku 550 odvetniških točk po ODT, kar skupaj z vključenim 20 % DDV znaša 72.600 tolarjev. Skupno mora naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 172.600 tolarjev. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 23. 2. 2006

Franci Kodela, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Osnovna šola dr. Franceta Prešerna Ribnica, šolska ulica 2, 1310 Ribnica,
- odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, 1000 Ljubljana,
- Johnson Diversey, d. o. o., Tržaška 37a, 2000 Maribor,
- Sava Trade, trgovina in storitve, d. d., Cesta v Mestni log 90, 1000 Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.