018-013/2006 Okrožno sodišče Kranj

Številka: 018-13/06-31-403

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev fizičnega, tehničnega in intervencijskega varovanja z receptorskimi deli, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Varnost Dolenjska d.d., Ljubljanska cesta 27, Novo mesto, ki ga zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Okrožno sodišče v Kranju, Zoisova 2, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.2.2006

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi, in sicer tako, da se razveljavi razpisna dokumentacija v delih: točka 10 (Merila) in točka 11 (Sklenitev pogodbe) poglavja B. (Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb), skladno z obrazložitvijo tega sklepa.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 234.200,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 7.11.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za izvajanje storitev fizičnega, tehničnega in intervencijskega varovanja z receptorskimi deli in javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 103, z dne 18.11.2005, pod številko objave Ob-31181/05.

Vlagatelj je dne 20.12.2005, še pred rokom za oddajo ponudb, vložil zahtevek za revizijo, v katerem naročniku očita več kršitev Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), in sicer:
1) kršitev prvega odstavka 26. člena ZJN-1, v povezavi s 95., 15. in 7. členom ZJN-1,
2) kršitev 42. in 42.a člena ZJN-1,
3) kršitev 41. člena ZJN-1,
4) kršitev četrtega odstavka 25. člena ZJN-1,
5) kršitev načela dokončnosti in pravnomočnosti postopka,
6) kršitev 50. in 51. člena ZJN-1.
Pod točko 1) vlagatelj navaja, da je naročnik v javnem razpisu kot skupno ocenjeno vrednost javnega naročila navedel 32 mio SIT za obdobje dveh let, v dodatnih pojasnilih pa navedel, da bo pogodba sklenjena za obdobje enega leta. Vlagatelj opozarja, da je nesprejemljivo, da ponudniki ne vedo, kakšno bo trajanje pogodbe, hkrati pa ugotavlja, da to lahko privede do neprimerljivih ponudb. Vlagatelj ugiba, da je dejanska vrednost naročila višja od ocenjene, ter da se je naročnik s postavitvijo nižje vrednosti verjetno želel izogniti objavi v uradnem glasilu EU; vlagatelj navaja, da takšno ravnanje predstavlja bistveno kršitev postopka, zaradi česar bi bilo potrebno razveljaviti celoten postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija oceni dejansko vrednost naročila.
Pod točko 2) vlagatelj navaja, da je naročnik ravnal v nasprotju z 42. in 42.a členom ZJN-1, ko je v točki 4.2.3. razpisne dokumentacije ter v dodatnem pojasnilu kot dokazilo o nekaznovanosti zahteval potrdilo Ministrstva za pravosodje o nekaznovanosti namesto lastne izjave skladno s 44. členom ZJN-1.
Pod točko 3) vlagatelj navaja, da je naročnik s tem, ko ni v celoti objavil vseh pogojev in ko je z dodatnimi pojasnili (glede točke 4.2.4.) navajal nove pogoje, kršil 41. člen ZJN-1. Vlagatelj ugotavlja, da je naročnik kot pogoj postavil pozitivno poslovanje (točka III.2.1.3.), ki pa iz zahtevanih dokazil ni razviden. Vlagatelj opozarja, da naročnik kot pogoja tudi ni objavil neblokade poslovnih računov, je pa le-tega določil na novo s spremembo razpisne dokumentacije, s čimer je kršil 41. člen ZJN-1.
Pod točko 4) vlagatelj naročniku očita kršitev 25. člena ZJN-1, ki naj bi jo naročnik storil s tem, ker je en dan pred rokom za oddajo ponudb z dodatnimi pojasnili vsebinsko spremenil razpisno dokumentacijo, s čimer naj bi ponudnikom onemogočil pripravo kakovostne in pravilne ponudbe.
Pod točko 5) vlagatelj naročniku očita kršitev načela dokončnosti in pravnomočnosti postopka, saj naj bi le-ta navedel nezakonito klavzulo, da bo v primeru nesklenitve pogodbe po dokončnosti in pravnomočnosti postopka sklenil pogodbo z drugim oz. tretjim najugodnejšim ponudnikom. Vlagatelj poudarja, da je to v nasprotju z vsemi pravnimi načeli ter omogoča zlorabe, drugim ponudnikom pa ne daje pravnega varstva.
Pod točko 6) vlagatelj navaja, da vsebina vzorcev bančnih garancij ni skladna z veljavnimi podzakonskimi predpisi, kot primer vlagatelj navaja, da je pristojnost sodišča za presojo bančne garancije prenesena v Kranj, kar je izrecno v nasprotju z vzorcem in določbami v podzakonskem predpisu, pa tudi besedilo bančnih garancij naj bi bilo ponekod drugačno; s tem naj bi naročnik kršil določbe Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila (Uradni list RS, št. 25/04 in 87/04; v nadaljevanju: Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj).
Pod točko 7) vlagatelj naročniku očita, da je s postavitvijo meril (cena, reference, ISO certifikat), ki naj ne bi bila jasno določena in naj za naročnika ne bi predstavljala ekonomske koristi, kršil določbe 50. in 51. člena ZJN-1. Za merilo cena vlagatelj navaja, da ga je mogoče interpretirati na več načinov, pri merilu reference pa, da le-te niso sorazmerne s predmetom naročila ter da bi morale biti postavljene kot pogoj in izkaz sposobnosti izvedbe posla. Za merilo ISO certifikat vlagatelj poudarja, da ni v povezavi s kakovostjo opravljanja storitev oziroma da naročnik ni v ničemer izkazal ekonomske koristi, ter da iz razpisne dokumentacije niti ni jasno, za kateri ISO certifikat naj bi šlo.
Vlagatelj zahteva povračilo stroškov po priloženem stroškovniku.

Naročnik je dne 5.1.2006 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi naročnik navaja, da je bila razpisna dokumentacija posredovana vsem zainteresiranim ponudnikom, prav tako tudi naknadna dodatna pojasnila. V zvezi z vlagateljevim očitkom prenizke ocenjene vrednosti naročila naročnik navaja, da je le-to pripravil na podlagi dosedanjega obsega. Glede pristojnosti presoje bančne garancije pri pristojnem sodišču v Kranju naročnik poudarja, da se to lahko sanira v postopku s predlogom za izločitev sodnikov oz. za predodelitev zadeve. Naročnik je prepričan, da lahko ponudniki na osnovi razpisne dokumentacije in vseh postavljenih meril pripravijo in oddajo pravilno ponudbo, naročnik pa lahko v konkretnem primeru opravi izbiro najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je naročniku posredoval obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, z dne 9.1.2006.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 12.1.2006 odstopil v reševanje zahtevek za revizijo skupaj z vso relevantno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevo navedbo pod točko 1) zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v objavi predmetnega javnega razpisa navedel, da gre za javno naročilo z ocenjeno vrednostjo 32 mio SIT, kot trajanje javnega naročila pa je navedel čas od 1.1.2006 do 31.12.2007. V razpisni dokumentaciji (poglavje B. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudb; v nadaljevanju: Navodila ponudnikom) je naročnik navedel enako ocenjeno vrednost ter zapisal, da bo naročnik ponudnika za izvajanje predmeta javnega naročila izbral za dve leti, pri čemer bo z izbranim ponudnikom sklenil pogodbo za določen čas enega leta, predvidoma od 1.1.2006 do 31.12.2006, z možnostjo podaljšanja veljavnosti pogodbe za drugo leto, do 31.12.2007. Državna revizijska komisija glede ocenjene vrednosti javnega naročila ugotavlja, da je naročnik le-to določil skladno z določili 26. in 27. člena ZJN-1. Hkrati gre opozoriti, da naročnik s tem, ko je predvidel sklenitev pogodbe z izbranim ponudnikom najprej za eno leto z možnostjo podaljšanja še za eno, ni kršil predpisov o javnem naročanju, niti ni takšno ravnanje v nasprotju z namenom javnega naročanja ter smotrno porabo javnih sredstev. Državna revizijska komisija ravno tako ugotavlja, da vlagatelju ni uspelo izkazati, na kakšen način bi to poslabšalo njegov položaj pri pripravi ponudbe, zato je bilo potrebno obravnavano navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

Pri presoji vlagateljeve navedbe pod točko 2) zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da gre tudi slednjo zavrniti kot neutemeljeno. ZJN-1 namreč v tretji točki drugega odstavka 42. člena kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja, da ponudnik ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen, določa potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco. Iz razpisne dokumentacije, iz točke 4.2.3. Navodil ponudnikom je razvidno, da je naročnik med pogoji za udeležbo zahteval "Potrdilo ponudnika, izdano s strani Ministrstva za pravosodje, Oddelka za kazensko evidenco, Ljubljana, Župančičeva 3, da v zadnjih petih letih pred objavo javnega naročila ponudniku ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki bi bilo povezano z njegovim poslovanjem ali da ponudniku ni bila izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero bi bilo ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila.". Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pogoj in dokazilo za izpolnjevanje le-tega, kot ju je zahteval naročnik v razpisni dokumentaciji, popolnoma v skladu z določili 42. člena ZJN-1. Glede na vlagateljevo navedbo gre opozoriti, da 44. člen ZJN-1 ("Če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež oziroma po pravu, po katerem je ponudnik ustanovljen, državni organi ne izdajajo potrdil, izpisov ali drugih listin iz 42. člena tega zakona ali pa taka potrdila izpisi ali druge listine ne zajemajo vseh primerov, navedenih v določilih prvega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona, jih lahko ponudniki nadomestijo z lastno pisno izjavo, overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima tak ponudnik svoj sedež (upravnim ali sodnim organom, notarjem ali pristojno strokovno ali trgovinsko zbornico) ali pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, če tako določa nacionalni zakon. V Republiki Sloveniji se izjava podana pod materialno in kazensko odgovornostjo šteje za izjavo dano pod prisego.") govori o nadomestni izjavi ponudnikov, ki imajo sedež zunaj Republike Slovenije, in ga v konkretnem primeru ne gre aplicirati.

Glede vlagateljevih navedb pod točko 3) zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik v objavi javnega razpisa, v točki III.2.1.5. določil, da mora biti ponudnik finančno in poslovno sposoben, t.j. mora izkazovati pozitivno poslovanje v zadnjem trimesečju pred oddajo ponudbe. Hkrati gre potrditi vlagateljevo ugotovitev, da naročnik med pogoji za udeležbo, navedenimi v razpisni dokumentaciji, za izpolnjevanje tega pogoja ni določil nikakršnih dokazil. Državna revizijska komisija iz navedenega ugotavlja, da to pomeni le, da naročnik izkazovanja pozitivnega poslovanja ne bo mogel preveriti in posledično tudi ne zahtevati njegovega izpolnjevanja. Ne gre pa takšno naročnikovo ravnanje obravnavati kot kršitev 41. člena ZJN-1, saj le-ta ne predpisuje izrecno popolne skladnosti med pogoji, navedenimi v objavi javnega razpisa, ter tistimi, določenimi v razpisni dokumentaciji. Državna revizijska komisija ugotavlja, da kljub temu, da gre za določeno neskladje med objavo javnega razpisa in razpisno dokumentacijo, naročnikovo ravnanje ne predstavlja takšne nepravilnosti postopka oddaje javnega naročila, ki bi zahtevala sankcijo v obliki delne ali celotne razveljavitve postopka, niti vlagatelj ne zatrjuje nastanka škode iz tega naslova, zato je bilo potrebno njegovo navedbo zavrniti kot neutemeljeno. V zvezi s pogojem iz razpisne dokumentacije, ki ga je naročnik zapisal pod točko 4.2.4 Navodil ponudnikom ("BON-1 in BON-2 ali BON 1/P, ki odraža ponudnikovo stanje v mesecu pred oddajo ali v mesecu oddaje ponudbe - iz obrazca mora biti razvidno stanje blokade poslovnih računov v zadnjih šestih mesecih"), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik svojo zahtevo v odgovoru na zahtevana dodatna pojasnila, z dne 19.12.2005 (z navedbo, da bo izločil ponudnika, ki je imel blokiran poslovni račun), le konkretiziral, hkrati pa je obvestilo o tem poslal tudi vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije, pri čemer je ravnal v skladu z določilom tretjega odstavka 25. člena ZJN-1. Takšno naročnikovo ravnanje ne predstavlja kršitve 41. člena ZJN-1, zato je potrebno to vlagateljevo navedbo zavrniti kot neutemeljeno.

Pri presoji utemeljenosti vlagateljeve navedbe pod točko 4) zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je tudi ta neutemeljena, saj vlagatelj ni uspel izkazati, da bi bile naročnikove spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije, ki jih je prevzemnikom le-te posredoval dva dni pred rokom za oddajo ponudb (dne 19.12.2005), takšne vsebine oziroma obsega, da bi zahtevale podaljšanje roka za predložitev ponudb. Državna revizijska komisija ocenjuje, da naročniku ni mogoče očitati, da pri posredovanju odgovorov na zahtevana dodatna pojasnila ni ravnal v skladu s 25. členom ZJN-1, zato gre obravnavano vlagateljevo navedbo zavrniti.

V zvezi z vlagateljevo navedbo pod točko 5) zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je utemeljena. Naročnik je v točki 11 Navodil ponudnikom določil, da "v primeru, da izbrani ponudnik po pozivu ne podpiše pogodbe, lahko naročnik sklene pogodbo z naslednjim ponudnikom, uvrščenim na drugo mesto oziroma, če to ni mogoče, z morebitnim ponudnikom, uvrščenim na tretje mesto". Državna revizijska komisija ugotavlja, da takšno določilo ni skladno s predpisi in namenom javnega naročanja. Postopek oddaje javnega naročila se namreč z izbiro najugodnejšega ponudnika (t.j. z odločitvijo naročnika o oddaji naročila, kot jo definira 78. člen ZJN-1) in po preteku zakonskih rokov za uveljavljanje pravnega varstva v obliki revizije postopka pravnomočno zaključi. Za sklenitev pogodbe s ponudnikom, ki v konkretnem postopku oddaje javnega naročila ni bil izbran kot najugodnejši, ni najti pravne podlage v ZJN-1. Hkrati gre tudi opozoriti, da bi, med drugim, v takšnem primeru bilo onemogočeno tudi učinkovito pravno varstvo ponudnikov, ki ga ZRPJN veže na izdajo obvestila o oddaji naročila. Državna revizijska komisija glede na navedeno ugotavlja, da je citirano naročnikovo določilo razpisne dokumentacije nedopustno, zato gre vlagateljevi navedbi ugoditi in razpisno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na sporno določilo, razveljaviti.

Pri presoji vlagateljeve navedbe pod točko 6) zahtevka za revizijo glede (ne)skladnosti vzorca bančne garancije iz razpisne dokumentacije s podzakonskimi predpisi (vlagatelj je namreč ugovarjal naročnikovi določitvi krajevne pristojnosti stvarno pristojnega sodišča, ki se razlikuje od tiste, navedene v Pravilniku o vrstah finančnih zavarovanj). Naročnik je namreč v poglavju I razpisne dokumentacije (Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti) predvidel tudi prilogo št. I/2: Vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v kateri je v zadnjem odstavku zapisal, da "morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Kranju po slovenskem pravu". Kot je razvidno iz Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, je v vzorcu garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti navedeno, da "morebitne spore med upravičencem in banko rešuje stvarno pristojno sodišče v Ljubljani".
Čeprav navedeno ni vplivalo na odločitev, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZPP na področju določanja krajevne pristojnosti dopušča dogovorno oziroma sporazumno določanje (69. člen ZPP); dogovor o krajevni pristojnosti pa ni dovoljen v primerih izključne krajevne pristojnosti. Le-to lahko, skladno s 46. členom ZPP, določi le zakon (kot je ta npr. določena v 103. členu Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1994, 45/1995, 38/1999, 45/1999, 28/2000, 16/2004, 73/2004, 72/2005): "Za odločanje v sporih o pravicah intelektualne lastnine je na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami."). Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni moč najti zakonskih določb, ki bi za spore med upravičencem in banko glede bančnih garancij določale izključno krajevno pristojnost sodišča v Ljubljani. Državna revizijska komisija ob tem še opozarja, da vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku s svojimi navedbami ne more nastopati kot branilec interesa ostalih potencialnih ponudnikov, temveč je, skladno z ZRPJN upravičen zgolj do pravnega varstva v zaščito lastnih interesov. Ugotoviti velja, da vlagatelj ne zatrjuje, da je zanj takšna določitev nesprejemljiva (ker bi npr. banka, v kateri bi vlagatelj zaprosil za garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ne pristala na takšno določitev krajevne pristojnosti), temveč navaja le neskladje naročnikovega določila s podzakonskim predpisom. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni uspel izkazati nedopustnega posega v lastne interese, Državna revizijska komisija njegovi navedbi ni sledila.

Kot zadnjo je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljeve navedbe pod točko 7) zahtevka za revizijo, da je naročnik s postavitvijo nejasnih meril, ki naj zanj ne bi predstavljala ekonomske koristi, kršil določbe 50. in 51. člena ZJN-1.

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v 10. točki Navodil ponudnikom med drugim določil:

Merila za izbor najugodnejše ponudbe so:
- cena
- reference
- prisotnost ISO certifikata.
Izbrana bo ekonomsko najugodnejša ponudba, to je tista ponudba, ki ustreza naslednjim merilom, in sicer:
I. Cena
Pri tem merilu se bo primerjala skupna cena iz ponudbenega predračuna med posameznimi ponudbami. Cenovno najugodnejša ponudba prejme 60 točk, ostale pa prejmejo odstotkovno ustrezno manjše število točk, in sicer glede na odstotkovno vrednost odstopanja ponujene cene od cene najugodnejšega ponudnika. Ponudbe ne morejo prejeti manj kot 0 točk.
II. Reference
Pri tem merilu se bo ocenjevalo 5 najboljših referenc ponudnika (naročila z gospodarskimi družbami in naročniki, opredeljenimi v 2.a členu ZJN-1) v letih 2004 in 2005 na področju izvajanja fizičnega, tehničnega in intervencijskega varovanja z receptorskimi deli.
Za referenčna naročila štejejo naročila v letih 2004 in 2005, med katerimi morajo biti najmanj 3, katerih vrednost posla znaša najmanj polovico ponudbene vrednosti, brez DDV.
Za vsako referenčno naročilo prejme ponudnik spodaj navedeno število točk:

Vrednost naročila brez DDV Točkovanje
Nad 200.000.000,00 SIT 5 točk
Nad 100.000.000,00 SIT 4 točke
Nad 50.000.000,00 SIT 3 točke
Nad polovico ponudbene vrednosti 2 točki

Ponudnik, ki bo na podlagi navedenega načina ocenjevanja prejel največje število točk, bo ocenjen z 20 točkami, ostali ponudniki pa bodo prejeli odstotkovno (sorazmerno) manjše število točk.
â??
III. Prisotnost ISO certifikata
Pri merilu prisotnost ISO certifikata je največje možno število prejetih točk 20. Delitev točk je razvidna iz tabele.

Če ima ponudnik pridobljen ISO certifikat, prejme 20 točk
Če je ponudnik v postopku pridobivanja ISO certifikata, prejme 10 točk
Če ponudnik ni v postopku pridobivanja ISO certifikata, prejme 0 točk


ZJN-1 v prvem odstavku 51. člena določa, da je lahko merilo za ocenitev ponudbe bodisi 1) ekonomsko najugodnejša ponudba, ali 2) najnižja cena. Iz navedenih določb razpisne dokumentacije gre ugotoviti, da je naročnik kot merilo za ocenitev ponudb izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Glede vlagateljevega očitka, da postavljena merila za naročnika ne predstavljajo ekonomske koristi, Državna revizijska komisija opozarja, da je naročnik pri določanju meril relativno samostojen; skladno z drugim odstavkom 50. člena ZJN-1 mora paziti le, da so le-ta natančno opisana in ovrednotena, da niso diskriminatorna, da so smiselno povezana z vsebino javnega naročila in da prispevajo k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb. Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ocenjuje, da naročnik zgolj s postavitvijo meril cena, reference in prisotnost ISO standarda ni ravnal v nasprotju z določili 50. in 51. člena ZJN-1.

Glede vlagateljevega očitka, da je merilo cena mogoče interpretirati na več načinov, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik sporno merilo opisal in ovrednotil na jasen in nedvoumen način, medtem ko je vlagateljeva navedba preveč splošna in pavšalna, da bi jo bilo mogoče presojati. Ker vlagatelj za utemeljitev svoje trditve ni podal argumentov, kot bi to moral skladno s pravili o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (ki izhajajo iz subsidiarne uporabe postopkovnih pravil ZPP, členi 7, 212 in naslednji, v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN), je Državna revizijska komisija to vlagateljevo navedbo zavrnila kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je nadalje presojala navedbo, da merilo reference niso sorazmerne s predmetom naročila ter da bi morale biti postavljene kot pogoj in izkaz sposobnosti izvedbe posla. Opozoriti je treba, da ne gre avtomatično izključiti možnosti, da bi bile reference določene kot merilo; ta možnost je dovoljena, kadar se reference nanašajo strogo na predmet naročila oziroma na samo ponudbo, naročnik pa je tisti, ki mora v sporu dokazati vpliv zahtevanih referenc na ekonomsko ugodnost ponudbe.

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da naročnik s tem, ko je za razpisno merilo določil "reference" in ga ovrednotil z 20 točkami, glede na predmet javnega naročila, ni ravnal v neskladju z ZJN-1, vendarle pa gre hkrati opozoriti, da v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik ni z ničemer pojasnil, v čem je "ekonomska ugodnost" spornega merila oziroma kako le-to vpliva na to, da bo izbrana ekonomsko najugodnejša ponudba.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljev očitek, da je naročnik v ugodnejši položaj postavil ponudnike, ki predmetne storitve opravljajo v nesorazmerno večjemu obsegu, kot znaša predmetni postopek javnega naročila. Tudi tu velja opozoriti, da takšen način vrednotenja sicer ni sam po sebi avtomatično nepravilen, vendar gre ugotoviti, da (tudi tu) naročnik ne pojasni, zakaj referenčne posle, ki npr. več kot šestkrat presegajo obseg predmetnega javnega naročila vrednoti s 5 točkami itd. Grob izračun pokaže, da lahko ob tako formuliranem točkovanju meril (cena 60 točk, reference 20 točk) "veliki" ponudnik z maksimalnim številom referenc pridobi 20 točk ter lahko posledično v svoji ponudbi določi za tretjino višjo ceno kot ponudnik, ki ima npr. 20 sklenjenih poslov v vrednosti polovice ponudbene vrednosti. Ker iz dokumentacije oziroma pojasnil naročnika ni razvidno, v čem naj bi bili "veliki" ponudniki" za vlagatelja ugodnejši (s čimer je pogojena dopustnost uporabe tega merila v postopku oddaje javnega naročila), Državna revizijska komisija zaključuje, da naročnik pri določitvi meril ni ravnal v skladu z načelom sorazmernosti in je posledično kršil načelo enakopravnosti med ponudniki. Naročnik namreč sme s postavljenimi merili ponudnike razlikovati (to je tudi smisel meril), vendar mora biti to razlikovanje na podlagi objektivnih okoliščin, merila pa ne smejo biti neupravičeno diskriminatorna (50. člen ZJN-1).

Ravno tako je Državna revizijska komisija sledila vlagateljevim navedbam v zvezi z merilom ISO certifikat. Iz razpisne dokumentacije namreč, kot pravilno zatrjuje vlagatelj, ni razvidno, kateri ISO certifikat naj bi naročnik zahteval (zaradi česar tudi ni mogoče presojati, ali je v povezavi s predmetom javnega naročila in v čem je njegova ekonomska korist). Poleg tega gre pri merilu pritrditi vlagatelju, da naročnik ni zadostil zahtevi drugega odstavka 50. člena ZJN-1, da morajo biti merila opisana.

Skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN daje Državna revizijska komisija naročniku navodila za pravilno izvedbo nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora skladno z izrekom in obrazložitvijo iz tega sklepa spremeniti razpisno dokumentacijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer 100.000,00 SIT plačane takse ter 3000 odvetniških točk + DDV + 3% materialnih stroškov. Državna revizijska komisija pri tem opozarja, da je vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel z vidika revizijskega predloga le delno, z vidika utemeljenosti navedb pa z dvema od sedmih sklopov navedb v zahtevku za revizijo, zato mu gre glede na dosežen uspeh v revizijskem postopku, skladno z 22. členom ZRPJN in drugim odstavkom 154. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, priznati le sorazmerni del potrebnih stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala priglašene stroške v višini plačane takse, 3000 odvetniških točk, skladno s tarifo št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. št. 67/03), DDV ter pripadajoče materialne stroške skladno s tretjim odstavkom 13. člena Odvetniške tarife. Sorazmerni del potrebnih stroškov tako znaša: znesek plačane takse v višini 100.000,00 SIT, 1000 odvetniških točk + 20% DDV + 2% materialnih stroškov (skupaj 134.200,00 SIT), kar skupaj znese 234.200,00 SIT. Državna revizijska komisija je vlagateljevo višjo stroškovno zahtevo glede na delni uspeh z vidika revizijskega predloga in revizijskih navedb zavrnila kot neutemeljeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 13.2.2006

mag. Metka Cerar,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Okrožno sodišče v Kranju, Zoisova 2, Kranj
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana