018-023/2006 Cankarjev dom

Številka: 018-23/06-33-397

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za fizično varovanje in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja PIB security varovanje premoženja in prodaja d.o.o., Celovška cesta 150, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Cankarjev dom kulturni in kongresni center, Prešernova cesta 10, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 10.2.2006

ODLOČILA

Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 304.971,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 7.11.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 99-101/2005, z dne 11.11.2005, pod št. objave Ob-30435/05.

Vlagatelj je z vlogo z dne 15.12.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem v 1. točki zahteva, da mu naročnik izroči razpisno dokumentacijo v roku 10 dni ter določi nov datum odpiranja ponudb. V 2. točki je vlagatelj postavil podrejeni zahtevek, in sicer da naročnik v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, in sicer za plačilo takse ter odvetniško zastopanje. V obrazložitvi zahtevka vlagatelj navaja, da je naročnik kršil 24. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), ker je omejil možnost pridobitve razpisne dokumentacije do 9.12.2005, čeprav je bil rok za predložitev ponudb 15.12.2005. S takšnim ravnanjem je vlagatelju onemogočil sodelovanje v postopku.

Iz dokumenta "ZADEVA: zahtevek za revizijo" z dne 12.1.2006 je razvidno, da je naročnik ob obravnavi zahtevka za revizijo sklenil, da bo skladno s predlogom vlagatelja le-temu izročil razpisno dokumentacijo v času, ki ga določa zakon, ter da bo skladno s predlogom vlagatelja določil nov datum odpiranja ponudb v skladu z ZJN-1 in ZRPJN. Naročnik je tudi sklenil, da se ob upoštevanju vseh vlagateljevih navedb ne bo odločil za razveljavitev, hkrati pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. V obrazložitvi dokumenta naročnik navaja, da se je po pozitivni obravnavi vlagateljevega zahtevka za revizijo v 1. točki odločil, da vlagatelj pridobi možnost sodelovanja v postopku. Naročnik meni, da je glede pridobitve razpisne dokumentacije ravnal v skladu z ZJN-1 in da razlika v datumu ni kršenje zakonskih določil, vlagatelj pa tudi ni storil ničesar, kar mu zakon nalaga, da bi pridobil status zainteresiranega ponudnika, saj v vsem tem času ni izkazal nikakršnega interesa. Po mnenju naročnika je zato vprašljiva tudi vlagateljeva aktivna legitimacija. Naročnik še navaja, da bi vlagatelju vseeno posredoval razpisno dokumentacijo, če bi jo le zahteval.

Vlagatelj je naročnika z vlogo z dne 17.1.2006 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj navaja, da je naročnik njegovemu zahtevku vsebinsko ugodil, zato zahteva, da Državna revizijska komisija odloči samo o njegovi zahtevi za povračilo stroškov. Naročnik je namreč zahtevku ugodil, stroški pa se priznavajo po načelu uspeha.

Naročnik je z dopisom z dne 20.1.2006 zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo posredoval Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma gre ugotoviti, da bi moral naročnik v primeru, če je menil, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, le-tega v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN zavreči, česar pa ni storil. Iz dokumenta "ZADEVA: zahtevek za revizijo" z dne 12.1.2006 je namreč razvidno, da je naročnik vlagateljevemu primarnemu zahtevku, postavljenemu v 1. točki zahtevka za revizijo, ugodil, čeprav je v obrazložitvi svoje odločitve navedel, da pri določitvi načina posredovanja razpisne dokumentacije ni kršil določil ZJN-1. Ne glede na navedeno gre ugotoviti, da lahko v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Za obstoj aktivne legitimacije morata biti kumulativno izpolnjena oba elementa: vlagatelj mora imeti interes za dodelitev naročila, hkrati pa mora verjetno izkazati, da naročnikovo domnevno nezakonito ravnanje posega v njegov pravni položaj na način, ki mu povzroča ali bi mu lahko povzročil določeno škodo. V fazi po poteku roka za predložitev ponudb je aktivna legitimacija praviloma (ne pa tudi izključno) povezana z dejstvom predložitve ponudbe, na podlagi katerega oseba pridobi status ponudnika v skladu s 3. točko 3. člena ZJN-1. Pred potekom roka za predložitev ponudb pa je obstoj aktivne legitimacije odvisen od različnih okoliščin, pri čemer je dejstvo vložitve zahteve za pridobitev razpisne dokumentacije le ena od njih.

V predmetnem postopku je vlagatelj gospodarska družba, ki se ukvarja z dejavnostjo zasebnega varovanja, pri čemer v zahtevku za revizijo zatrjuje, da razpisne dokumentacije ni mogel dvigniti zaradi domnevno nezakonito določenega načina posredovanja razpisne dokumentacije. Vlagatelj torej zatrjuje, da ni mogel pridobiti razpisne dokumentacije in s tem aktivno izkazati interesa za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila prav zaradi domnevne kršitve naročnika, zaradi česar bi mu lahko nastala škoda, zato v predmetnem revizijskem ni mogoče ugotoviti, da vlagatelj ne bi bil aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo.

Ne glede na zgoraj zapisano gre ugotoviti, da je naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo (kljub izraženim pomislekom glede obstoja aktivne legitimacije in kljub trditvam o zakoniti določitvi načina posredovanja razpisne dokumentacije) ugodil. Vlagatelj je namreč v zahtevku za revizijo postavil dva revizijska predloga. V 1. točki zahtevka za revizijo je primarno predlagal, da mu naročnik izroči razpisno dokumentacijo v roku 10 dni ter določi nov datum odpiranja ponudb, v 2. točki pa je podrejeno predlagal, da naročnik v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila. Iz dokumenta "ZADEVA: zahtevek za revizijo" z dne 12.1.2006 je razvidno, da je naročnik vlagateljevemu primarnemu predlogu ugodil, saj je izrecno zapisal, da bo ravnal skladno z njim in vlagatelju posredoval razpisno dokumentacijo ter določil nov rok za odpiranje ponudb, hkrati pa je vlagateljev podrejeni predlog zavrnil.

Glede na zgoraj ugotovljeno in glede na obvestilo o nadaljevanju postopka, v katerem vlagatelj izrecno zahteva nadaljevanje postopke le glede priglašenih stroškov, je Državna revizijska komisija odločala le o vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov, ki so mu nastali v revizijskem postopku. Tretji odstavek 22. člena ZRPJN določa, da mora naročnik vlagatelju na njegovo pisno zahtevo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo, če je zahtevek za revizijo utemeljen. Ker je naročnik vlagateljevemu zahtevku za revizijo (glede na primarno postavljen predlog) ugodil, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN in št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/2003) odločila, da se vlagatelju povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer 100.000,00 SIT za plačano takso, 1.500 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo z 20% DDV (198.000,00 SIT), 50 točk za sestavo obvestila o nadaljevanju z 20% DDV (6.600,00 SIT) in 371,00 SIT za poštnino. Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 304.971,00 SIT. Višja stroškovna zahteva se zavrne kot neutemeljena, saj za njo ni najti podlage v Odvetniški tarifi.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 10.2.2006
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Cankarjev dom kulturni in kongresni center, Prešernova cesta 10, Ljubljana
- Odvetnik Leon Benigar Tošič, Litijska cesta 45, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana