018-028/2006 DARS d.d.

Številka: 018-028/2006-34-383

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99 (90/99 - popr.), 110/2002 - odl. US, 2/2004 - ZPNNVSM, 42/2004, 61/2005; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodeli v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za čiščenje komunalnih naprav za odpadne vode z vozišč in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila gospodarska družba EKOL, d. o. o., Laze 18a, Kranj, ki jo zastopa odvetnik Dušan Tršan, Čufarjeva 3/II, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 2. 2006

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je 13. 9. 2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za čiščenje komunalnih naprav za odpadne vode z vozišč. Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 87/2005, z dne 30. 9. 2005, pod številko objave Ob-25937/05.

Naročnik je 22. 11. 2005 sprejel odločitev o oddaji javnega naročila, št. 414/2005, s katero je kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Vičič Rudolf, s. p., Zarečica 25, Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: izbrana ponudba).

Vlagatelj je z dopisom z dne 1. 12. 2005 zahteval vpogled v izbrano ponudbo. Naročnik je potem, ko je 2. 12. 2005 prejel vlagateljev dopis z zahtevo za vpogled v izbrano ponudbo, po telefaksu vlagatelja obvestil, da je možno vpogledati v ponudbo 7. 12. 2005. O vpogledu v izbrano ponudbo je naročnik po telefaksu obvestil tudi ponudnika, čigar ponudba je bila izbrana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), in ga povabil, da prekrije tiste dele ponudbene dokumentacije, ki jih šteje za poslovno tajnost. Naročnik je o vpogledu v izbrano ponudbo 7. 12. 2005 sestavil zapisnik, št. 414/2005, ki sta ga prejela tako vlagatelj kot izbrani ponudnik.

Vlagatelj je naročniku 7. 12. 2005 poslal zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. V tej zahtevi vlagatelj navaja, da je 7. 12. 2005 vpogledal v izbrano ponudbo. Ker se pri vpogledu vlagatelj ni mogel prepričati, za katere dejavnosti je izbrani ponudnik registriran, je preveril v ustreznih evidencah na Ministrstvu za okolje in prostor ter pridobil informacijo, da ima izbrani ponudnik ustrezno dovoljenje le za posredništvo in prevoz odpadkov, nima pa dovoljenja za zbiranje, predelavo in odstranjevanje odpadkov. Vlagatelj še navaja, da bi moral v skladu z 20. členom Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/2000, 20/2001, 13/20003; v nadaljevanju: Pravilnik) odpadke spremljati evidenčni list, in da evidenčne liste v skladu z določbami 25. in 31. člena Pravilnika lahko povzročitelju odpadkov izdajajo le zbiralec, predelovalec ali uničevalec odpadkov, nikakor pa ne prevoznik ali posrednik. Ker v svoji ponudbi izbrani ponudnik ne nastopa s podizvajalci, po prepričanju vlagatelja ponudnik ne izpolnjuje pogojev v zvezi s tem javnim naročilom in zato tudi ni mogel biti izbran kot uspešen. Zaradi navedenega je vlagatelj zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, zlasti pojasnilo, 1. ali je izbrani ponudnik registriran za opravljanje dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljevanju: SKD) 74.700 - čiščenje objektov in opreme, 2. katera dovoljenja Ministrstva za okolje in prostor, ki se nanašajo na zbiranje, odstranjevanje, uničevanje, prevoz in posredovanje odpadkov, ima izbrani ponudnik in 3. kdo je v ponudbeni dokumentaciji kot podizvajalec določen kot imetnik dovoljenj za izdajo evidenčnih listov.

Naročnik je vlagatelju poslal dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, št. 414/2005, z dne 22. 12. 2005. Naročnik je navedel, da je iz izpiska iz Poslovnega registra Slovenije razvidno, da je bil izbrani ponudnik na dan 12. 10. 2005 registriran za dejavnosti iz SKD 71.100 - dajanje avtomobilov v najem, 71.210 - dajanje drugih kopenskih vozil v najem, 90.010 - ravnanje z odplakami in 90.032 - druge dejavnosti javne higiene, da je izbrani ponudnik vpisan v evidenco posrednikov in prevoznikov odpadkov ter da bo izbrani ponudnik pogodbene obveznosti izvajal brez podizvajalcev.

Vlagatelj je 27. 12. 2005 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da se ob vpogledu v izbrano ponudbo ni mogel prepričati, za katere dejavnosti je izbrani ponudnik registriran, vendar je preveril v ustreznih evidencah na Ministrstvu za okolje in prostor ter pridobil informacijo, da ima izbrani ponudnik ustrezno dovoljenje le za posredništvo in prevoz odpadkov, nima pa dovoljenja za zbiranje, predelavo in uničevanje odpadkov. Vlagatelj še navaja, da bi moral v skladu z 20. členom Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/2000, 20/2001, 13/20003; v nadaljevanju: Pravilnik) odpadke spremljati evidenčni list, in da evidenčne liste v skladu s 25. in z 31. členom Pravilnika lahko povzročitelju odpadkov izdajajo le zbiralec, predelovalec ali uničevalec odpadkov, nikakor pa ne prevoznik ali posrednik. Vlagatelj trdi, da bi moral biti izbrani ponudnik registriran tudi za dejavnost po SKD 74.700 - čiščenje objektov in opreme, in da bi moral izbrani ponudnik nastopati tudi s podizvajalcem, saj izbrani ponudnik sam nima ustreznih dovoljenj. Vlagatelj zaradi navedenega zahteva, da naročnik odpravi odločitev o oddaji javnega naročila, št. 414/2005, z dne 22. 11. 2005, podrejeno pa, da v primeru, da naročnik ne bo izdal novega sklepa o oddaji javnega naročila vlagatelju, naj v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj je tudi priglasil povračilo takse v višini 100.000,00 tolarjev ter odvetniških stroškov v višini 350.000,00 tolarjev in 20 % DDV.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, št. 414/2005, z dne 29. 12. 2005, pozval, naj dopolni zahtevek za revizijo z manjkajočimi elementi. Naročnik je dopolnjeni zahtevek za revizijo s predloženim originalnim potrdilom o plačilu takse prejel 4. 1. 2006.

Naročnik je z dopisom, št. 402-8/05-414, z dne 6. 1. 2006, v skladu z 11. členom ZRPJN obvestil vse udeležene v postopku oddaje javnega naročila o vloženem zahtevku za revizijo.

Naročnik je s sklepom, št. 414/2005-kom sklep, z dne 19. 1. 2006, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnil. V tem sklepu naročnik navaja, da z oddajo tega javnega naročila išče zgolj izvajalca za prevoz odpadkov, kot je opredeljen v 11. členu Pravilnika, ni pa predmet izbire javnega naročila zbiralec, predelovalec oziroma uničevalec odpadkov. Ponudnik bo, kot je bilo opredeljeno v razpisni dokumentaciji, zgolj čistil komunalne naprave za odpadne vode z vozišč, pri čemer je možno, da bo treba določene odpadke odpeljati do zbiralca, uničevalca ali predelovalca, ki bo, kot oseba registrirana za to dejavnost, ob prejemu in prevzemu teh odpadkov izdala evidenčni list. Naročnik navaja v nadaljevanju, da pomeni čiščenje zbiralnikov, usedalnikov in lovilcev olj za odpadne vode z vozišč zgolj izčrpavanje vode v okolje in za to ni zahtevano nobeno posebno znanje oziroma dovoljenje. Le v primeru, da bi pri teh opravilih izvajalec naletel na odpadke, jih bo odpeljal na za to določena zbirališča. Ker je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, je zavrnil tudi vlagateljev zahtevek za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Vlagatelj je z dopisom, št. 414/2005, z dne 23. 1. 2006, naročnika obvestil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, št. 414/2005-drk, z dne 25. 1. 2005, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo. V skladu s pozivom Državne revizijske komisije, št. 018-28/2006-34-318, z dne 2. 2. 2006, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil še manjkajoče dokumente.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pri obravnavi vprašanja o ustreznosti registracije izbranega ponudnika ugotovila, da vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej le povzema naročnikovo pojasnilo iz dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, nato zgolj ugotavlja, da se je izkazalo, da izbrani ponudnik ni registriran za opravljanje dejavnosti po SKD 74.700 âˆ" čiščenje objektov in opreme, in na koncu še trdi, da je registracija za omenjeno dejavnost "pogoj, da se ponudnik sploh prijavi na takšen razpis, ki je predmet te revizije". V 5. alinei tretjega odstavka 12. člena ZRPJN je določeno, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo âˆ" poleg drugih elementov âˆ" navesti tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo z ničimer argumentirano ne dokazuje oziroma pojasnjuje svoje navedbe, da bi moral biti izbrani ponudnik registriran tudi za dejavnosti po SKD 74.700 âˆ" čiščenje objektov in opreme. Zgolj vlagateljeve navedbe brez podkrepitve z ustreznimi dokazi ne zadostujejo za vsebinsko odločanje o spornem vprašanju. Zlasti iz vlagateljeve trditve, da je registracija za omenjeno dejavnost pogoj, da se ponudnik sploh prijavi na takšen razpis, je bilo mogoče utemeljeno pričakovati, da bo vlagatelj s predložitvijo kakšnega dokaza svojo trditev tudi ustrezno argumentiral. Glede na to, da vlagatelj v zvezi s tem očitkom ni predložil nobenih dokazov (kot to zahteva tretji odstavek 12. člena ZRPJN), ni mogoče, ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004 - ZPNNVSM, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1).

V zvezi s spornostjo registracije za opravljanje dejavnosti pa je treba tudi ugotoviti, da se naročnik do te navedbe vlagatelja ni opredelil. Z neopredelitvijo do navedbe vlagatelja je potrebno ugotoviti, da je s tem naročnik kršil tretji odstavek 16. člena ZRPJN, ki določa, da "naročnik zavrne zahtevek za revizijo, če ugotovi, da ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve". Državna revizijska komisija poudarja, da je obrazložitev odločitve o zahtevku za revizijo nujna iz več razlogov. Dolžnost obrazložitve tako izhaja iz določil Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP-UPB2, 69/2005 - odl. US, 90/2005 - odl. US; v nadaljevanju: ZPP), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil uporablja na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN. Odločitev o zahtevku za revizijo namreč pomeni odločitev o zahtevku za pravno varstvo, po smiselni uporabi pravil o vsebini sodbe (kot tudi pravil o vsebini sklepa) pa mora organ, ki odloča o zahtevku za pravno varstvo, svojo odločitev obrazložiti (za sodbo takšno zahtevo postavlja 324. člen ZPP, za sklep pa 331. člen ZPP). Naročnik bi se moral tudi do te vlagateljeve navedbe opredeliti in jo vsebinsko obravnavati, saj se postopek pred Državno revizijsko komisijo lahko nadaljuje le v primerih, kot jih predvidevata določilo drugega odstavka 16. člena in prvega odstavka 17. člena ZRPJN. Državna revizijska komisija je kljub ugotovljeni kršitvi naročnika, da o vloženem zahtevku za revizijo v tem delu ni meritorno odločil, skladno z načelom hitrosti, kot enim izmed temeljnih načel revizijskega postopka, vseeno obravnavala navedbo vlagatelja.

Državna revizijska komisija je presojala utemeljenost vlagateljevih navedb, da izbrani ponudnik nima ustreznih dovoljenj, na podlagi navedb in argumentov, ki jih je vlagatelj podal v tistem delu zahtevka za revizijo, ki govori o vpogledu v izbrano ponudbo (in predstavlja v bistvu vsebino zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila, ki jo je vlagatelj 7. 12. 2005 naslovil na naročnika), saj v preostalem delu zahtevka za revizijo, predvsem pa ne v sklepnem delu njegove obrazložitve, kjer je navedena vlagateljeva ugotovitev o nezakonitosti izbire izbranega ponudnika, vlagatelj ne navaja novih navedb oziroma argumentov niti natančneje ne pojasnjuje že obstoječih.

V skladu z 2. alineo prvega odstavka 42. člena ZJN-1 mora ponudnik imeti potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno. Za izpolnjevanje tega pogoja je ponudnik dolžan ponudbi predložiti izpisek iz sodne, upravne ali druge ustrezne evidence (2. alinea drugega odstavka 42. člena ZJN-1).

Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom teh ravnanj in ukrepi po prenehanju delovanja naprave za ravnanje z odpadki (točka 5.4. 3. člena Zakona o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 41/2004; v nadaljevanju: ZVO-1). Pravna ali fizična oseba, ki predeluje ali odstranjuje svoje odpadke ali odpadke drugih povzročiteljev po predpisanih postopkih, mora za to imeti okoljevarstveno dovoljenje, skladno z ZVO-1 (drugi odstavek 20. člena ZVO-1). ZVO-1 ne navaja drugih dovoljenj, ki jih morajo imeti ti ali drugi subjekti, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki. Upoštevajoč gramatikalno razlago 2. alinee prvega odstavka 42. člena ZJN-1 v povezavi z drugim odstavkom 20. člena ZVO-1 morajo imeti posebno dovoljenje (v smislu določb ZJN-1) zgolj predelovalci in odstranjevalci odpadkov, ne pa tudi posredniki, prevozniki in zbiralci odpadkov.

V zvezi z ravnanjem z odpadki je pomemben tudi tretji odstavek 20. člena ZVO-1, ki določa, da minister, pristojen za varstvo okolja, določi pravila ravnanja in druge pogoje za ravnanje z odpadki, nanašajo pa se âˆ" med drugim âˆ" zlasti na: načine ravnanja z odpadki, vključno s posredovanjem na področju ravnanja z odpadki in obveznostjo pridobitve potrdila za vpis v evidenco za posredovanje odpadkov (3. točka), obveznost pridobitve potrdila za vpis v evidenco za zbiranje odpadkov (4. točka), pogoje za pridobitev predpisanih dovoljenj ali soglasij (5. točka) in vodenje evidenc o odpadkih in o ravnanju z njimi ter način poročanja ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (9. točka). V teh primerih ZVO-1 odkazuje na uporabo podzakonskega akta, ki ga sprejme pristojni minister. Na podlagi določb ZVO-1 še ni bil sprejet ustrezen podzakonski akt, zato pa v skladu s tretjim odstavkom 193. člena ZVO-1 veljajo do izdaje novih predpisov predpisi, izdani na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 - odl. US, 1/96, 9/99 - odl. US, 56/99 - ZON (31/2000 - popr.), 86/99 - odl. US, 22/2000 - ZJS, 82/2001 - odl. US, 67/2002 - ZV-1, 41/2004 - ZVO-1; v nadaljevanju: ZVO). Na področju ravnanja z odpadki je to predpis, na katerega se v zahtevku za revizijo sklicuje tudi vlagatelj, in sicer Pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/2000, 20/2001, 13/2003; v nadaljevanju: Pravilnik).

V prvem odstavku 24. člena Pravilnika je določeno, da zbiralec, ki ni hkrati predelovalec ali odstranjevalec, lahko začne zbirati odpadke, ko pridobi potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov. V prvem odstavku 27. člena Pravilnika je določeno, da predelovalec ali odstranjevalec lahko začne predelovati ali odstranjevati odpadke, ko pridobi dovoljenje ministrstva. V prvem odstavku 34. člena Pravilnika je določeno, da prevoznik, ki ni hkrati predelovalec ali odstranjevalec, lahko začne prevažati odpadke, ko pridobi potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco prevoznikov odpadkov. V prvem odstavku 36. člena Pravilnika pa je določeno, da posrednik lahko začne posredovati pri zagotavljanju predelave ali odstranjevanja odpadkov, ko pridobi potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco posrednikov. Iz določb Pravilnika, ki urejajo vprašanje, kdaj lahko posamezni subjekt začne ustrezno ravnati z odpadki, je razvidno, da Pravilnik (tako kot tudi ZVO-1) loči med pridobitvijo potrdila in pridobitvijo dovoljenja. Iz določb teh predpisov je razvidno, da nekateri subjekti, ki se ukvarjajo z ravnanjem z odpadki, morajo pridobiti dovoljenje (tj. enostranski oblastni akt, s katerim pristojni organ odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe na področju upravnega prava), nekateri pa le potrdilo (tj. listino, s katero se kaj potrjuje; v tem primeru potrditev dejstva, da je konkreten subjekt vpisan v ustrezno uradno evidenco pri pristojnem ministrstvu). Kot izhaja iz Pravilnika, so le predelovalci in odstranjevalci odpadkov tisti subjekti, ki morajo predhodno pridobiti ustrezno dovoljenje. Dovoljenje ni treba pridobiti niti zbiralcu niti prevozniku, vendar le, če nista hkrati predelovalec ali odstranjevalec odpadkov (prvi odstavek 24. člena Pravilnika in prvi odstavek 34. člena Pravilnika), saj jima zadostuje potrdilo o vpisu v ustrezno evidenco (prvi odstavek 24. člena Pravilnika in prvi odstavek 34. člena Pravilnika).

Državna revizijska komisija tudi meni, da sta vlagateljevi navedbi pomena 25. in 31. člena Pravilnika v zvezi z izdajanjem evidenčnih listov netočni. V prvem odstavku 25. člena Pravilnika je navedeno, da mora zbiralec zagotoviti, da pošiljko odpadkov, ki jih oddaja odstranjevalcu, in pošiljko nevarnih odpadkov, kadar jih oddaja predelovalcu, spremlja evidenčni list. Iz te določbe Pravilnika je razvidno, da v tem razmerju več ne nastopa tudi povzročitelj odpadkov, kot to navaja vlagatelj, ampak samo še zbiralec, ki ima razmerje s predelovalcem ali z odstranjevalcem. Državna revizijska komisija ugotavlja, da 31. člen Pravilnika sploh ne govori o izdajanju evidenčnih listov. Če pa je imel vlagatelj v mislih 32. člen Pravilnika, pa je treba navesti, da ta člen govori le o tem, katere evidence morata voditi predelovalec in odstranjevalec, v drugem odstavku 32. člena Pravilnika pa je zgolj navedeno, da so sestavni del evidenc predelovalca nevarnih odpadkov in odstranjevalca, ki odstranjuje odpadke drugih imetnikov, tudi ustrezni evidenčni listi.

Izbrani ponudnik kot prevoznik odpadkov po mnenju Državne revizijske komisije zadostuje pogojem, ki jih je postavil naročnik, in zato ne potrebuje še podizvajalca, ki bi imel dovoljenje za odstranjevalca ali predelovalca odpadkov.

Iz navedenih razlogov se Državna revizijska komisija ne strinja z vlagateljevo navedbo, da je bil zaradi oddaje javnega naročila izbranemu ponudniku izbor nezakonit oziroma da je bil prekršen 76. člen ZJN-1.

V skladu z zapisanim je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v skladu z 2. alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, po priloženem stroškovniku. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, je skladno z 22. členom ZRPJN zavrnila tudi zahtevo za povračilo priglašenih stroškov revizijskega postopka.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 9. 2. 2006

Franci Kodela, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje,
- odvetnik Dušan Tršan, Čufarjeva 3/II, 1000 Ljubljana,
- Vičič Rudolf, s. p., Zarečica 25, 6250 Ilirska Bistrica,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, 1000 Ljubljana.