018-416/2005 Ministrstvo za gospodarstvo

Številka: 018-416/2005-34-168

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) ter na podlagi 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, v senatu člana Francija Kodela, kot predsednika senata, ter člana Jožefa Kocuvana in članice mag. Metke Cerar, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "gradnja infrastrukture za širokopasovno omrežje", območje Občine Trbovlje, in na podlagi zahtevkov za revizijo, ki ju je vložil vlagatelj Ljubljanski kabel, z.b.o., Tivolska cesta 50, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 19.01.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Obravnavanje vlagateljevih revizijskih zahtevkov, z dne 24.11.2005 ter z dne 08.12.2005, se združi v en revizijski postopek.

2. Primarnemu zahtevku, kot izhaja iz vlagateljevega revizijskega zahtevka, z dne 08.12.2005, se ugodi in se razveljavita naročnikova ponovljena analiza in ocenjevanje ponudb, kot izhajata iz dokumenta "Sklep o spremembi obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročilaâ??", z dne 11.11.2005.

3. Primarnemu zahtevku, kot izhaja iz vlagateljevega revizijskega zahtevka, z dne 24.11.2005, se ugodi in se razveljavi naročnikova odločitev o oddaji javnega naročila "gradnja infrastrukture za širokopasovno omrežje", območje Občine Trbovlje, javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 74, z dne 05.08.2005, pod številko objave Ob-21814/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 151, z dne 06.08.2005, pod številko objave 150609, kot izhaja iz naročnikovih Sklepa o oddaji predmetnega javnega naročila, z dne 27.10.2005, ter dokumenta "Vpogled v analizo in ocenjevanje ponudb", z dne 11.11.2005.

4. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.592.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev

Naročnik je dne 28.07.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila, spremembi tega sklepa pa je sprejel dne 04.10.2005 in 14.10.2005. Javni razpis, pod opisom "gradnja infrastrukture za širokopasovno omrežje", za območje Občine Trbovlje, je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 74, z dne 05.08.2005, pod številko objave Ob-21814/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 151, z dne 06.08.2005, pod številko objave 150609.

Dne 27.10.2005 je naročnik izdal Sklep o oddaji javnega naročila, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Gratel, d.o.o., Skorba 40, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba je bila ocenjena z najvišjim številom točk, to je 95,69 točk. Poleg ponudbe izbranega ponudnika je naročnik prejel še dve ponudbi, ki ju je ocenil za nepravilni, ter dve ponudbi, med njima tudi vlagateljevo, ki ju je ocenil za pravilni.

Z vlogo, z dne 08.11.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v analizo in ocenjevanje ponudb ter pripadajočo dokumentacijo.

Dne 11.11.2005 je naročnik izdal dokument "Vpogled v analizo in ocenjevanje ponudb", v katerem je opisal potek ocenjevanja ponudb in postopek izbire najugodnejše ponudbe, predstavil pa je tudi način izračunavanja števila točk, ki jih je po vsakem od meril prejela vsaka od pravilnih ponudb. Iz dokumenta med drugim izhaja tudi, da je vlagateljeva ponudba prejela skupaj 91,93 točk, ponudba ponudnika Advant, d.o.o., Cesta na Brdo 119A, Ljubljana (v nadaljevanju: Advant, d.o.o.), pa 86,21 točk. Dopis je vlagatelj prejel dne 14.11.2005.

Istega dne, to je dne 14.11.2005, je vlagatelj, na podlagi drugega odstavka 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), na naročnika naslovil "Zahtevo za obrazloženo odločitev". Na vlagateljevo vlogo je naročnik odgovoril z dopisom, z dne 16.11.2005, v katerem je pojasnil, da je vpogled v ponudbeno dokumentacijo vlagateljevim predstavnikom omogočil dne 11.11.2005, dodatno obrazložitev sklepa pa je vlagatelju posredoval z dopisom, z dne 11.11.2005.

Dne 24.11.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da je naročnik pri merilu "uteženo število povezanih končnih prejemnikov" vlagatelju dodelil premajhno število točk, saj bi moral vlagatelj tako, kot izbrani ponudnik, pri tem merilu dobiti maksimalno število točk. Oba ponudnika sta namreč ponudila popolnoma enako število končnih lokacij oziroma enak spisek končnih prejemnikov, ki so vključeni v projekt, zato bi morali biti obe ponudbi točkovani enako, to je s 60 točkami. Vlagatelj dalje ugotavlja, da je naročnik iz seznama končnih prejemnikov izločil Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo, Trbovlje, ker naj bi za že imela "optiko". Dejstvo izločitve omenjenega prejemnika bi moral naročnik upoštevati tudi v nadaljevanju, saj iz vlagateljeve ponudbe izhaja, da je v svojem popisu del slednjega upošteval tudi stroškovno, in sicer v višini 5.271.354,50 SIT. Za navedeni znesek bi moral naročnik, ob soglasju z vlagateljem, znižati njegov predračun. Če bi bil ta znižan, bi vlagatelj pridobil 15,98 točk in ne 15.01 točke, kot to izhaja iz analize pri konkretnem merilu (t.j. merilu "cena investicije preračunana na priključenega končnega prejemnika" - opomba Državne revizijske komisije). Vlagatelj dalje navaja, da ima izločitev končne točke omenjenega prejemnika za posledico tudi zmanjšanje dolžine novozgrajene infrastrukture. Če bi naročnik od dolžine 7865 m odštel 100 m, bi vlagatelj pri tem merilu namreč še vedno dosegel 20 točk, vendar pa bi glede na formulo, določeno v razpisni dokumentaciji, izbrani ponudnik prejel 14,92 točke in ne 15,69 točke. Glede na navedeno bi izbrani ponudnik skupno prejel 94,92 točk, vlagatelj pa 95,98 točk. Dejstvo je, da so ponudniki glede na to, da v razpisni dokumentaciji ni bilo jasnega projektantskega popisa, morali pripraviti ta del ponudbene dokumentacije sami, glede na znana dejstva in oglede lokacij. Ker je naročnik izločil točko 20- centralna točka Gimnazija in Ekonomska srednja šola, je posegel v ponudbo vlagatelja tako z merili, kot tudi stroškovno, vlagatelj pa je mnenja, da bi ob upoštevanju vseh navedb moral biti izbran kot najugodnejši ponudnik. Vlagatelj zato predlaga, da se razveljavi Sklep o oddaji predmetnega javnega naročila, z dne 27.10.2005, ter "analizo in ocenjevanje ponudb", z dne 11.11.2005- dodatna obrazložitev sklepa, podrejeno pa da se v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj v revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v višini 400.000,00 SIT, za plačilo takse za revizijo, ter v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV, za sestavo zahteve za revizije.

Na dokumentu, datiranem z datumom 11.11.2005, ki pa je bil vlagatelju odposlan dne 29.11.2005, in ga je slednji prejel dne 30.11.2005, je naročnik izdal "Sklep o spremembi obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročilaâ??". Iz Sklepa izhaja, da je naročnik v postopku omogočanja vpogleda v ponudbe potencialnim ponudnikom ugotovil, da je pri izračunu točk za posameznega ponudnika, pri upoštevanju dolžine novo zgrajene infrastrukture, prišlo do očitne pomote pri vlagateljevi ponudbi, saj je bilo upoštevano, da je dolžina novo zgrajene trase 7.865 m. V postopku vpogleda v ponudbe je naročnik ugotovil, da vlagatelj za gradnjo infrastrukture za širokopasovno omrežje ponuja zgolj uporabo obstoječe kabelske kanalizacije, zato je dolžina nove trase 0 m. Skladno z navedenim je naročnik ponovno izvedel postopek ocenjevanja in prejet ponudbe točkoval tako, da je izbrani ponudnik prejel skupno 100 točk, ponudnik Advant, d.o.o., je prejel 89,58 točk, vlagatelj pa 71,93 točk.

Z vlogo, z dne 08.12.2002, oddano na pošto dne 09.12.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil nov revizijski zahtevek. Vlagatelj v njem izraža prepričanje, da je naročnik Sklep o spremembi obrazložitve sklepa o oddaji predmetnega javnega naročila pripravil kasneje, kot je datiran, očitno z namenom onemogočiti vlagatelju vložiti zahtevek za revizijo. Naročnik je očitno spreminjal odločitev iz dokumenta "Vpogled v analizo in ocenjevanje ponudb", ne pa obrazložitve sklepa z dne 27.10.2005, vse to pa je počel po roku, ko je od vlagatelja že prejel revizijski zahtevek, saj ga je prejel dne 25.11.2005. Glede na navedeno je vlagatelj prisiljen vložiti nov revizijski zahtevek. V nadaljevanju svojega novega revizijskega zahtevka vlagatelj nadalje povzema vsebino predhodnega revizijskega zahtevka, ob tem pa dodaja, da naročnikove navedbe, da vlagatelju pri merilu cena investicije, preračunana na meter optične povezave, ne pripada nobena točka, ne držijo. Res je, da je vlagatelj ponudil uporabo obstoječe kabelske kanalizacije, vendar pa je takšna ponudba v celoti v skladu z zahtevo naročnika. Skladno z razpisno dokumentacijo točke namreč dobi meter "optične povezave" in ne "meter novo zgrajene infrastrukture". Vlagatelj bi moral pri merilu cena investicije, preračunana na meter optične povezave, prejeti prvotno priznano mu število točk, to je 20 točk. Vlagatelj zato predlaga, da se razveljavi Sklep o spremembi obrazložitve sklepa o oddaji javnega predmetnega javnega naročila oziroma podrejeno, da se razveljavi Sklep o oddaji predmetnega javnega naročila ter "analizo in ocenjevanje ponudb", z dne 11.11.2005- dodatna obrazložitev sklepa, oziroma podrejeno, da se v celoti razveljavi predmetni postopek oddaje javnega naročila. Vlagatelj v revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa), povečano za 20% DDV, za sestavo zahteve za revizijo. Vlagatelj priglaša tudi "morebitne stroške plačila takse za revizijo" v znesku 400.000,00 SIT, ob čemer navaja, da je bila taksa že plačana ob predhodnem revizijskem zahtevku.

Z vlogo, z dne 15.12.2005, je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil zahtevo za nadaljevanje postopka neposredno pred tem organom, saj naj naročnik o njegovem revizijskem zahtevku, z dne 24.11.2005, ne bi odločil v zakonskem roku. Zahtevo je vlagatelj posredoval tudi naročniku.

Z vlogo, z dne 23.12.2005, je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil zahtevo za nadaljevanje revizijskega postopka tudi v zvezi s svojim revizijskim zahtevkom, z dne 08.12.2005. Ob tem je predlagal, da Državna revizijska komisija oba postopka združi in o njima odloči z enim sklepom tako, kot je vlagatelj že predlagal v svojih zahtevkih za revizijo, ter odloči tudi o vseh nastalih in v revizijski postopek priglašenih stroških.

Dne 05.01.2006 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil novo vlogo, v kateri pojasnjuje, da tudi o zahtevku za revizijo, z dne 08.12.2005, naročnik ni odločil v zakonskem roku iz 16. člena ZRPJN. Vlagatelj zato zahteva nadaljevanje revizijskega postopka, vodenega na podlagi omenjenega zahtevka za revizijo, neposredno pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je na poziv Državne revizijske komisije slednji dne 23.12.2005 posredoval dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Ob predhodnem preizkusu zahtevkov za revizijo Državna revizijska komisija ugotovila, da sta le-ta nepopolna, saj nista vsebovala potrdil o plačilu takse skladno z 22. členom ZRPJN. Skladno z navedenim je z dopisom, z dne 11.01.2005, vlagatelja pozvala k dopolnitvi vloženih revizijskih zahtevkov. Vlagatelj je zahtevka dopolnil z vlogo, z dne 17.01.2006.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi prvega odstavka 300. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena ZPP, ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, smiselno uporabljajo glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

V konkretnem primeru je isti vlagatelj podal v istem postopku oddaje javnega naročila in zoper istega naročnika dva revizijska zahtevka, zato je zaradi pospešitve obravnavanja senat Državne revizijske komisije obravnavanje obeh revizijskih zahtevkov združil v en revizijski postopek, v katerem je odločil z enim, to je predmetnim sklepom.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Pred vsebinsko obravnavo vlagateljevega revizijskega zahtevka, z dne 08.12.2005, je Državna revizijska komisija preverila, ali v slednjem vlagatelj podaja enak zahtevek, kot izhaja iz revizijskega zahtevka, ki ga je vlagatelj vložil dne 24.11.2005. Skladno z določili tretjega odstavka 189. člena ZPP, v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN, se namreč dokler pravda teče, ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo. Ob tem je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj v revizijskem zahtevku, z dne 24.11.2005, postavil primarni zahtevek po razveljavitvi naročnikovega Sklepa o oddaji predmetnega javnega naročila ter "analize in ocenjevanja ponudb", z dne 11.11.2005- dodatna obrazložitev sklepa, v svojem revizijskem zahtevku, z dne 08.12.2005, pa je postavil primarni zahtevek po razveljavitvi naročnikovega "Sklepa o spremembi obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročilaâ??", z dne 11.11.2005. Ker vlagatelj v revizijskem zahtevku, z dne 08.12.2005, torej ni postavil enakega zahtevka kot v svojem predhodnem revizijskem zahtevku, sta oba vlagateljeva revizijska zahtevka dopustna.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka dalje preverila utemeljenost primarnega zahtevka, kot izhaja iz vlagateljevega revizijskega zahtevka, z dne 08.12.2005, to je zahtevka, da se razveljavi naročnikov "Sklep o spremembi obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročilaâ??", z dne 11.11.2005.

Z vpogledom v dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik po tem, ko je ponudnikom že posredoval obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, izvedel ponovno ocenjevanje ponudb, o čemer je napravil tudi zapisnik, datiran z datumom 11.11.2005. Ob ponovnem ocenjevanju prispelih ponudb je kot dolžino "novo zgrajene infrastrukture" pri vlagatelju upošteval 0 m, namesto predhodno upoštevanih 7.865 m. V posledici tega dejstva je spremenil tudi točkovanje ponudb izbranega ponudnika, vlagatelja in ponudnika Advant, d.o.o., in sicer tako, da je ponudba izbranega ponudnika namesto prejšnjih 95,69 točk prejela 100 točk, ponudba izbranega ponudnika je namesto prejšnjih 91,93 točk prejela 71,93 točk, ponudba Advant, d.o.o., pa je namesto prejšnjih 86,21 točk prejela 89,58 točk. Naročnik je ponudnike, ki so v predmetnem postopku oddaje javnega naročila oddali svoje ponudbe, z zgornjimi dejstvi seznanil z dokumentom "Sklep o spremembi obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročilaâ??", ravno tako datiranem z dnem 11.11.2005, ki pa je bil štirim ponudnikom (med njimi tudi vlagatelju) posredovan šele dne 29.11.2005, ponudniku Advant, d.o.o., pa šele dne 02.12.2005.

Ne glede na presojo vprašanja o tem, kdaj je naročnik izdal zgoraj omenjeni dokument (nesporno je, da ga je izdal po izdaji svojega Sklepa po oddaji predmetnega javnega naročila), gre izpostaviti, da je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (npr. 018-058/05, 018-162/05) zapisala, da sme naročnik svojo že sprejeto odločitev o oddaji javnega naročila spremeniti le v postopku pravnega varstva, torej v primeru vloženega zahtevka za revizijo. Zapisano stališče Državne revizijske komisije gre interpretirati v smislu zahteve, da naročnik po izdaji odločitve o oddaji naročila, razen v postopku pravnega varstva, le-te ne sme spreminjati v delu, v katerem se nanaša na izbor najugodnejšega ponudnika, obenem pa niti v delu, kjer se ta nanaša na ugotovitev položaja ostalih ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila. Tako naročniku po izdaji odločitve o oddaji naročila (razen v primeru vloženega zahtevka za revizijo), poleg izbire najugodnejšega ponudnika, ni dovoljeno spreminjati tudi svojih odločitev o pravilnosti, primernosti ali sprejemljivosti ponudb ostalih ponudnikov, odločitev o točkovanju ponudb ostalih ponudnikov in podobno. Vse tovrstne spremembe namreč lahko vplivajo na izboljšanje ali poslabšanje pravnega položaja ponudnikov v postopku oddaje javnega naročila, kar pa ima za posledico tudi vpliv na položaj le-teh v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva zoper naročnikove odločitve (tako npr. ponudnik, ki je po merilih za izbiro najugodnejše ponudbe uvrščen na tretje mesto, aktivno legitimacijo za vložitev revizijskega zahtevka izkazuje drugače, kot ponudnik, ki je po teh merilih uvrščen neposredno za izbranim ponudnikom).

V konkretnem primeru naročnik s svojim dokumentom "Sklep o spremembi obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročilaâ??" sicer ni spremenil odločitve o tem, da javno naročilo odda izbranemu ponudniku, je pa z njim bistveno spremenil položaj vseh treh ponudnikov, katerih ponudbe so bile ocenjene kot pravilne. Kot že navedeno zgoraj, je naročnik namreč spremenil upoštevano dolžino "novo zgrajene infrastrukture" pri vlagateljevi ponudbi, spremenil je točkovanje vseh treh ponudb, ki jih je ocenil kot pravilne, ponudbo izbranega ponudnika pa je iz drugega mesta po ugodnosti uvrstil na tretje mesto. Z navedenim ravnanjem je naročnik izven postopka pravnega varstva nedopustno spreminjal svojo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, zaradi česar je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, primarnemu zahtevku, kot izhaja iz vlagateljevega revizijskega zahtevka, z dne 08.12.2005, ugodila in je razveljavila naročnikovo ponovljeno analizo in ocenjevanje ponudb, kot izhajata iz dokumenta "Sklep o spremembi obrazložitve sklepa o oddaji javnega naročilaâ??", z dne 11.11.2005.

Državna revizijska komisija v okviru odločanja o vlagateljevem revizijskem zahtevku, z dne 08.12.2005, ni obravnavala revizijskih navedb, ki se nanašajo na zatrjevano nepravilnost prvotno izvedenega ocenjevanja prispelih ponudb, saj so bile te navedbe podane že v okviru revizijskega zahtevka, z dne 24.11.2005, zato jih je tudi Državna revizijska komisija obravnavala v okviru odločanja o slednjem.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost primarnega zahtevka, kot izhaja iz vlagateljevega revizijskega zahtevka, z dne 24.11.2005, to je zahtevka, da se razveljavi naročnikov Sklep o oddaji predmetnega javnega naročila ter "analizo in ocenjevanje ponudb", z dne 11.11.2005- dodatna obrazložitev sklepa.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja, da je naročnik njegovi ponudbi po merilu "uteženo število povezanih končnih prejemnikov" dodelil premajhno število točk, saj bi moral vlagatelj, tako kot izbrani ponudnik, pri tem merilu dobiti maksimalno število točk. Oba ponudnika sta ponudila popolnoma enako število lokacij oziroma enak spisek končnih prejemnikov, ki so vključeni v projekt, tako da bi moral naročnik obe ponudbi točkovati na enak način. Naročnik bi moral pri obeh ponudnikih (vlagatelju in izbranem ponudniku) upoštevati izračun 0x4+ 5x3 +8x2+ 6x1, tako pa bi na podlagi formule iz razpisne dokumentacije oba ponudnika dosegla enako število- to je 60 točk.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v predmetnem postopku določil skupno tri merila za izbiro najugodnejše ponudbe, in sicer merilo "uteženo število povezanih končnih prejemnikov", ki mu je določil utež 60 točk, merilo "Cena investicije preračunana na priključenega končnega prejemnika", ki mu je določil utež 20 točk, ter merilo "Cena investicije preračunana na meter optične povezave" ki mu je ravno tako določil utež 20 točk.

Pri opisu merila "uteženo število povezanih končnih prejemnikov" je naročnik določil: "Točke, ki se podeljujejo za vsakega končnega prejemnika, ki je v skladu s prilogo 1 teh navodil in je vključen v projekt, se podeljujejo glede na podatke iz razpisnega obrazca "Ponudba" in glede na spodnjo opredelitev in se na koncu seštejejo, kar predstavlja število X:

- Raziskovalni, visokošolski zavodi, fakultete, akademije, visoke strokovne šole, inštituti, javni zavodi, ustanovljeni na podlagi 28. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ter nacionalne, visokošolske in osrednje območne knjižnice

4 točke

- Srednje šole, osrednje knjižnice, študentski in dijaški domovi, ostale organizacije, vpisane v evidenco pri Uradu za znanost, višje šole in centri odličnosti

3 točke

- Osnovne šole, arhivi, muzeji, zavodi za učence s posebnimi zahtevami, organizacije za izobraževanje odraslih, mladinski in multimedijski centri

2 točki

- Vrtci

1 točka.

Če pride pri vrednotenju posamezne inštitucije do nejasnosti, se status preveri pri naročnikih.

Primer: v projekt sta vključeni dve srednji šoli, ena osnovna šola in dva inštituta. Vsaka srednja šola dobi 3 točke, osnovna šola 2 točki in inštitut 4 točke. Skupni seštevek točk X= 2*3+1*2+2*4= 16.

...

Naročnik bo v projekt investiral sredstva, največ v višini razpisanih sredstev, in zanj želi priključiti kar največ prejemnikov. Poleg ostalih meril v skupni vrednosti 60 točk bo naročnik, kot izhaja iz meril, oddal posel ponudniku, ki bo ponudil povezavo več uteženim končnim prejemnikom za razpisana sredstva (poleg zahtevanih). Predlog projekta, ki ima največji seštevek točk X od vseh predlogov projektov, prejme 60 točk. Ostali projekti prejmejo sorazmerno manjši delež točk (glede na njihov seštevek X) po formuli:

Doseženo število točk posameznega ponudnika pri tem merilu = (X točk ocenjevanega ponudnika/ X točk ponudnika, ki je prejel največje število točk) * 60â??".

Iz naročnikovega dokumenta "Vpogled v analizo in ocenjevanje ponudb", z dne 11.11.2005, ki ga gre sledeč naročniku šteti za obrazloženo odločitev o oddaji javnega naročila, izhaja, da je ponudba izbranega ponudnika po merilu "uteženo število povezanih končnih prejemnikov" prejela skupno 60 točk, in sicer po formuli (0x4+ 7x3+ 6x2+ 6x1)/39x 60. Iz istega dokumenta izhaja tudi, da je vlagateljeva ponudba po istem merilu prejela skupno 56,92 točk, in sicer po formuli (0x4+ 5x3+ 8x2+ 6x1)/39x 60.

Z vpogledom v ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik na obrazcu "PONUDBA" navedel skupno 19 končnih prejemnikov, ki so vključeni v projekt. Z vpogledom v vlagateljevo ponudbo gre ugotoviti, da je slednji v le-tej na obrazcu "PONUDBA" navedel istih 19 končnih prejemnikov, kot jih je v svoji ponudbi navedel izbrani ponudnik, poleg teh pa je navedel še 20. končnega prejemnika, to je prejemnika "Centralna točka: Gimnazija in ekonomska srednja šola".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne prereka naročnikove izločitve 20. končnega prejemnika, ker naj bi ta že imel "optiko", temveč navaja le, da bi moral naročnik izločitev upoštevati tudi pri ostalih merilih (o tem bo govora v nadaljevanju). Med strankama je torej nesporno, da sta vlagatelj in izbrani ponudnik ponudila istih 19 ustreznih končnih prejemnikov.

Sledeč zgoraj navedenim dejstvom gre ugotoviti, da je naročnik ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja po merilu "uteženo število povezanih končnih prejemnikov" navkljub temu, da sta oba navedena ponudnika v svojih ponudbah ponudila iste končne prejemnike, brez, da bi za to izkazal kakršnekoli razloge, točkoval različno. S tem je ravnal v neskladju z določili četrtega odstavka 50. člena ZJN-1, saj v razpisni dokumentaciji določenih meril ni uporabil na način, kot so bila ta opisana in vrednotena. Naročnik je prekršil tudi 7. člen ZJN-1, saj je brez upoštevnih razlogov vlagatelja in izbranega ponudnika v postopku ocenjevanja ponudb obravnaval neenakopravno.

V povzetku zgoraj navedenega gre ugotoviti, da so revizijske navedbe, ki se nanašajo na spornost naročnikovega ocenjevanja vlagateljeve oziroma ponudbe izbranega ponudnika po merilu "uteženo število povezanih končnih prejemnikov", utemeljene.

Kot slednje je Državna revizijska komisija v okviru revizijskega postopka preverila revizijske navedbe vlagatelja, skladno s katerimi naj naročnik dejstva izločitve (neupoštevanja) končnega prejemnika "Centralna točka: Gimnazija in ekonomska srednja šola" iz vlagateljeve ponudbe ne bi upošteval pri uporabi ostalih dveh meril za ocenjevanje ponudb.

Državna revizijska komisija z vpogledom v naročnikov dokument "Vpogled v analizo in ocenjevanje ponudb", z dne 11.11.2005, ki ga gre sledeč naročniku šteti za obrazloženo odločitev o oddaji javnega naročila, ugotavlja, da je naročnik pri izračunavanju števila točk, ki jih je vlagateljeva ponudba prejela po merilu "Cena investicije preračunana na priključenega končnega prejemnika", ponudbeno ceno, preračunano na končnega prejemnika, izračunal izhajajoč iz ponudbene cene, kot jo je vlagatelj ponudil za 20 končnih prejemnikov, ter iz skupno 17 lokacij končnih prejemnikov (kot že navedeno, je naročnik vlagatelju in izbranemu ponudniku priznal skupno 19 končnih prejemnikov, pri čemer pa sta dvakrat po dva končna prejemnika na isti lokaciji, zaradi česar je naročnik, skladno z določili razpisne dokumentacije, za le-te priznal dvakrat po eno lokacijo).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo naročnikovo ocenjevanje vlagateljeve ponudbe po merilu "Cena investicije preračunana na priključenega končnega prejemnika" nepravilno. Ugotoviti gre namreč, da je naročnik pri le-tem dejstvo, da vlagatelju ni priznal končnega prejemnika "Centralna točka: Gimnazija in ekonomska srednja šola", upošteval le pri številu lokacij končnih prejemnikov (kjer je izhajal iz 17 lokacij 19 končnih prejemnikov), ne pa tudi pri ponudbeni ceni (kjer je izhajal iz ponudbene cene za 20 končnih prejemnikov).

Državna revizijska komisija z vpogledom v naročnikov dokument "Vpogled v analizo in ocenjevanje ponudb", z dne 11.11.2005, dalje ugotavlja tudi, da je naročnik pri izračunavanju števila točk, ki jih je vlagateljeva ponudba prejela po merilu "Cena investicije preračunana na meter optične povezave", ponudbeno ceno, preračunano na meter optične povezave, izračunal izhajajoč iz ponudbene cene, kot jo je vlagatelj ponudil za 20 končnih prejemnikov, ter iz skupno 7.865 metrov optične povezave.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo tudi naročnikovo ocenjevanje vlagateljeve ponudbe po merilu "Cena investicije preračunana na meter optične povezave" nepravilno, saj pri njem naročnik dejstva, da vlagatelju ni priznal končnega prejemnika "Centralna točka: Gimnazija in ekonomska srednja šola", ni upošteval niti pri ponudbeni ceni (kjer je izhajal iz ponudbene cene za 20 končnih prejemnikov, čeprav jih je priznal le 19), niti pri dolžini optične povezave (kjer je izhajal iz skupno 7.865 metrov optične povezave, ne da bi to dolžino skrajšal za dolžino povezave do izločenega končnega prejemnika). Dejstvo nepravilne ocenitve vlagateljeve ponudbe je vzrokovalo tudi nepravilnost ocenitve ostalih ponudb po obravnavanem merilu, saj je vlagatelj ponudil najnižjo ponudbeno ceno investicije, preračunano na končnega uporabnika, slednja pa je bila kot izhodišče uporabljena pri izračunavanju števila točk po obravnavanem merilu za vse ponudbe.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da bi moral naročnik, v kolikor je ocenil, da je vlagateljeva ponudba kljub izločitvi enega izmed končnih prejemnikov pravilna, dejstvo izločitve le-tega upoštevati pri vseh merilih za ocenjevanje ponudb, ne pa le pri prvem izmed meril, oziroma delno še pri drugem merilu. Za takšno ravnanje namreč naročnik niti v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila niti v prepisih s področja oddaje javnih naročil nima podlage, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa so posledično utemeljene.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom, z dne 24.11.2005, uspel izkazati neskladje naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Vlagatelj je namreč uspel izkazati, da je naročnik njegovo in ponudbo izbranega ponudnika ocenjeval v neskladju z določili razpisne dokumentacije in predpisov s področja oddaje javnih naročil. Ker je na napačno ocenjene ponudbe naročnik oprl tudi svojo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, primarnemu zahtevku, kot izhaja iz vlagateljevega revizijskega zahtevka, z dne 24.11.2005, ugodila in je razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila "gradnja infrastrukture za širokopasovno omrežje", območje Občine Trbovlje, javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 74, z dne 05.08.2005, pod številko objave Ob-21814/05, ter v Uradnem listu EU, št. S 151, z dne 06.08.2005, pod številko objave 150609, kot izhaja iz naročnikovih Sklepa o oddaji predmetnega javnega naročila, z dne 27.10.2005, ter dokumenta "Vpogled v analizo in ocenjevanje ponudb", z dne 11.11.2005.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v predmetnem revizijskem postopku uspel z obema revizijskima zahtevkoma, zato mu je naročnik dolžan povrniti potrebne stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške:
- za sestavo revizijskega zahtevka, z dne 24.11.2005, stroške v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 396.000,00 SIT;
- za plačilo takse za revizijo, vodeno na podlagi revizijskega zahtevka z dne 24.11.2005, stroške v višini 400.000,00 SIT;
- za sestavo revizijskega zahtevka, z dne 08.12.2005, stroške v protivrednosti 3000 točk po Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, skupaj tako v višini 396.000,00 SIT;
- za plačilo takse za revizijo, vodeno na podlagi revizijskega zahtevka z dne 08.12.2005, stroške v višini 400.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju v celoti priznava priglašene stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 1.592.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija na tem mestu pripominja še, da 4. alineja prvega odstavka 34. člena ZRPJN določa, da se z globo od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev kaznuje za prekršek naročnik, razen neposrednega proračunskega uporabnika, če ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku iz 16. člena tega zakona. Iz drugega odstavka 34. člena ZRPJN pa izhaja, da se z globo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev kaznuje za prekršek odgovorna oseba naročnika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 19.01.2006

Predsednik senata:
Franci Kodela, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana,
- Odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana,
- Gratel, d.o.o., Skorba 40, Ptuj,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.