018-390/2005 Holding slovenske železnice d.o.o., Javna agencija za železniški promet RS in Mestna občina Ljubljana

Številka: 018-390/05-35-261

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 4. alinee prvega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu predsednika dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata ter članov Jožefa Kocuvana in Francija Kodele kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka izbire za strateško partnerstvo in kapitalsko udeležbo pri projektu Potniški center Ljubljana, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Kommanditgesellschaft ECE International GmbH & Co, Nemčija, ki ga zastopa odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje skupnih naročnikov Holding slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana (HSŽ) in Javna agencija za železniški promet RS (JAŽP), Kopitarjeva 5, Maribor, ki ju zastopa odvetniška pisarna Jadek & Pensa, Tavčarjeva 6, Ljubljana ter Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (MOL), ki jo zastopa odvetnica Marjana šnuderl, Rimska cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 30.01.2006 soglasno

ODLOČILA

1. Postopek revizije postopka izbire za strateško partnerstvo in kapitalsko udeležbo pri projektu Potniški center Ljubljana se ustavi.

2. Vlagatelj je dolžan HSŽ in JAŽP povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 910.800,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva HSŽ in JAŽP se zavrne.

3. Vlagatelj je dolžan MOL povrniti stroške, nastale z revizijo, v znesku 1.205.160,00, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva MOL se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je objavil Povabilo k izrazitvi zanimanja za strateško partnerstvo in kapitalsko udeležbo pri projektu Potniški center Ljubljana v časniku Delo, z dne 19.11.2004 ter v časniku Financial Times, z dne 02.12.2004 (v nadaljevanju: Povabilo).

Naročnik je izdal dopis, z dne 14.10.2005, iz katerega izhaja, da je kot najboljšo izbral zadnjo ponudbo podjetja TriGranit Holding Limited, Lambousa Street 1, Nicosia, Cyprus, ki ga zastopajo odvetniki šelih & partnerji, Komenskega ulica 36, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), pri čemer bo z izbranim ponudnikom pričel ekskluzivno fazo pogajanj. Navedeno odločitev je naročnik posredoval tudi vlagatelju, ki je v predmetnem postopku sodeloval kot ponudnik.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 24.10.2005, v katerem navaja, da je oddaja predmeta revizijskega postopka pravzaprav koncesija gradnje in oddaja storitev, povezanih z gradnjo, zato bi naročnik moral upoštevati določila Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04). Vlagatelj utemeljuje nujnost uporabe prvega odstavka 133. člena ZJN-1 z vrednostjo koncesije za gradnjo (vrednost projekta, kot jo je ocenil naročnik, presega 5.000.000,00 EUR); predmet projekta so (med drugim) gradnja oziroma gradnje, kot so določene v 86. členu ZJN-1; izbrani partner naj bi pridobil izključno pravico do izkoriščanja objekta (z upravljanjem, dajanjem v najem, trženjem) oziroma bi se pravica do izkoriščanja objekta kombinirala s plačilom za izvedbo gradnje. Vlagatelj opozarja, da v konkretnem postopku ni šlo zgolj za iskanje vlagatelja v "Joint Venture" investiciji, pač pa za oddajo del gradnje, in storitev, povezanih z gradnjo, pri čemer bi izbrani partner prispeval denarna sredstva in znanje za vodenje, v zameno pa bi dobil pravico do izkoriščanja zgrajenih objektov, kar izhaja iz Povabila. Izbrani partner bi že s podpisom ustrezne pogodbe (naročnik je predvidel podpis pogodbe po zaključku pogajanj) pridobil pravico do "načrtovanja, izvedbe, financiranja, trženja ter upravljanja centra kot celote, vključno z njegovim komercialnim, logističnim ter javnim delom", pri čemer bi skupna družba bila samo sredstvo za izvedbo projekta in ne cilj končanega postopka pogajanj. Navedeno nedvoumno izhaja iz Povabila, kjer naročnik navaja, da bi izbrani partner pridobil večinski delež v družbi in operativno kontrolo nad njenim poslovanjem, med tem ko bi se o vitalnih strateških vprašanjih odločalo s kvalificirano večino vseh glasov. Iz navedenega po mnenju vlagatelja izhaja, da četudi izbrani partner formalno ne bi pridobil koncesije za gradnjo na svoje ime, bi jo dobil na ime skupne družbe (tj. njegove odvisne družbe), ki bi jo operativno obvladoval. Celo v tem primeru pa bi bil izpolnjen pogoj iz 2. alinee prvega odstavka 133. člena ZJN-1, kjer se kot edini dodatni pogoj navaja pridobitev pravice za izkoriščanje objekta v kombinaciji s plačilom za izvedbo gradnje, pri čemer koncesionar ni izrecno naveden kot tisti, ki pridobi takšno pravico. Vlagatelj zatrjuje, da po podpisu pogodbe, ki naj bi jo naročnik in izbrani partner sklenila po uspešno zaključenih pogajanjih, nobena druga oseba ne bi mogla izvajati gradbenih del, ki so predvidena kot predmet pogodbe in ki bi jih bodisi izvajala skupna družba oziroma nekdo drug, izbran. Vlagatelj zapiše, da v teoriji in praksi prava EU ni sporno, da je ustanovitev različnih oblik "Joint Venture" med osebami, ki so naročniki po predpisih o javnih naročilih, in osebami zasebnega prava, podvržena pravilom javnega naročanja, vključno pravilom o oddaji koncesij gradenj. Vlagatelj se v primeru, da bi Državna revizijska komisija štela, da definicija iz koncesije za gradnjo iz 133. člena ZJN-1 ni usklajena z definicijo točke d) 1. člena Direktive 93/37/EEC, sklicuje in zahteva neposredno uporabo te točke (kjer ni podana zahteva, da je koncesionar tudi sam izvajalec gradnje).
Vlagatelj pojasnjuje, da je naročnik navedel, da bo spoštoval temeljna načela javnega naročanja, kot so načelo javnosti, transparentnosti in enakopravnosti ponudnikov v postopku, vendar je ta temeljna načela naročnik kršil. Naročnik je v predmetnem postopku kršil določila ZJN-1, ki se nanašajo na objavo oddaje koncesije za gradnjo; naročnik ni predvidel in objavil meril, na podlagi katerih bi lahko objektivno ocenil prispele ponudbe; naročnik je kršil pogoje, ki jih je sam postavil - tako so kandidati za partnerja do dne 17.06.2005 predložili dokončne ponudbe (ponudbe, ki jih ni mogoče dopolnjevati, spreminjati, ipd.), dne 27.09.2005 pa so prejeli dopis, da morajo ponovno dostaviti končno verzijo ponudbe do dne 11.10.2005, ki naj se samo "razumno" razlikuje od ponudbe, z dne 17.06.2005 - s takšnim ravnanjem je naročnik kršil tudi določilo četrtega odstavka 133. člena ZJN-1, po katerem sprejem kandidatur za oddajo koncesije ne sme biti krajši od 52 dni, pri čemer so določila ZJN-1 o skrajšanju roka za oddajo ponudb ne smejo uporabiti; "končna" ponudba izbranega ponudnika ni vsebovala vseh zahtevanih pogojev, zlasti zagotovil o zagotovitvi ustreznih finančnih sredstev, saj naj bi izbrani ponudnik še ne potrdil izvedbe javno-logističnih del, ki morajo biti izvedena brez stroškov za naročnika - s tem naj bi naročnik pogoje postopka arbitrarno prilagodil enemu ponudniku.
Glede na navedeno vlagatelj predlaga, da se razveljavi odločitev oziroma obvestilo naročnika, z dne 14.10.2005, s katerim je naročnik odločil, da nadaljuje pogajanja z izbranim ponudnikom in v ponovljenem postopku nadaljuje pogajanja z vsemi ponudniki. Vlagatelj podrejeno predlaga, da se razveljavi celoten postopek izbire za strateško partnerstvo in kapitalsko udeležbo pri projektu Potniški center Ljubljana, kot je bil objavljen v časniku Financial Times oziroma naj se razveljavijo vsa dejanja naročnika, opravljena z namenom izbire strateškega partnerja za izvedbo projekta Potniški center Ljubljana, naročnik pa naj opravi postopek oddaje koncesije gradnje v skladu z določbami 133. člena ZJN-1. Vlagatelj v revizijski postopek priglaša stroške postopka.

Naročnik je z dopisom, z dne 10.11.2005, sprejel stališče do vlagateljevega zahtevka za revizijo. Naročnik navaja, da naj bi projekt izvedla skupna družba, v katero bi naročnik vložil zemljišča in komunalno infrastrukturo, izbrani strateški partner pa bi vložil denarna sredstva. Naročnik je s Povabilom pozval potencialne strateške partnerje k ponudbi za kapitalska vlaganja v skupno podjetje, ki bo izvajalo projekt razvoja zemljišč v lasti naročnika v nakupovalno-storitveni center, ki bo povezan z javno infrastrukturo. Na podlagi izbire strateškega partnerja bo s pogodbo ustanovljena kapitalska družba, tako naročnik, kot strateški partner pa bosta pozvana, da pred registracijo kapitalske družbe vplačata stvarne vložke (naročnik) oziroma denarne vložke (izbrani strateški partner). Pogodba o ustanovitvi kapitalske družbe bo določala tudi namen njenega delovanja, ki bo skladen s projektom, opisanim v Povabilu ter s ponudbo, ki jo je izbrani partner podal v postopku izbire na podlagi Povabila. Naročnik zatrjuje, da skupna družba ne bo s svojo ustanovitvijo pridobila niti pravic gradnje, niti pravic opravljanja kakršnekoli dejavnosti, ki bi se opravljala na podlagi koncesije, na zemljiščih, ki jih bo prenesel naročnik, pa bo nastopala kot investitor (in ne kot izvajalec gradenj ali storitev). V kolikor bo skupna družba vlagala v javno infrastrukturo, se bodo o tem sklepale posebne pogodbe, po postopkih, ki so za to predvideni. Načrtovanje gradnje (vključno s projektiranjem) ter oddaj del gradnje bo predmet posebnega postopka. Povabilo ne predvideva, da bi skupna kapitalska družba sama izvajala gradnjo, projektirala gradnjo oziroma izvajala kakršnakoli druga dela, ki bi jih bilo potrebno oddati v postopku oddaje javnih naročil. V postopku, ki teče na podlagi Povabila se izbira strateški partner, s katerim bo naročnik skupaj ustanovil kapitalsko družbo, ki bo sposobna izvesti investicije na področju zemljišč, ki jih bo naročnik skupno družbo vložil. Pri odločanju o izbiri strateškega partnerja na podlagi Povabila gre po mnenju naročnika za izbiro vlagatelja (družbenika) v skupno kapitalsko družbo in še ne gre niti za izbiro koncesionarja (niti ni predvideno, da bi skupna kapitalska družba opravljala kakršnokoli koncesijsko dejavnost), niti za graditelja, niti za izbiro vlagatelja v javno infrastrukturo. V tej fazi naročnik od izbranega strateškega partnerja ob vložitvi kapitalskega vložka zahtevajo le zavezo, da bo pripravljen kot večinski družbenik skupno ustanovljene kapitalske družbe ravnati tako, da bo omogočeno doseganje ciljev naročnika (oziroma zavez, ki jih bo vsebovala pogodba na podlagi zavezujoče ponudbe izbranega strateškega partnerja). Ker predmet projekta ni gradnja objektov iz 86. člena ZJN-1, niso podani pogoji za uporabo prvega odstavka 133. člena ZJN-1, prav tako pa niso podani pogoji za uporabo Direktive 92/50/EEC (na katero se sklicuje Sodišče Evropskih skupnosti v svoji sodbi C-26/03). Že preambula te direktive določa, da v primeru, če je gradnja
postranskega značaja in ne predmet pogodbe, pogodbe ni mogoče obravnavati kot pogodbe o
naročilu gradnje (interpretacijo preambule je Sodišče Evropskih skupnosti podalo v zadevi C-331/92). Ne držijo tudi navedbe vlagatelja, da je izbira "Joint Venture" partnerja po pravu EU podvržena pravilom javnega naročanja, kadar je namen celotnega pogodbenega razmerja, naročanje storitev. Zahtevek za revizijo se zgolj sklicuje na stališče nemške teorije, ki pa ni bila potrjena s strani Sodišča Evropskih skupnosti. Naročnik meni, da Direktiva 92/50/EEC ne velja za predmetno zadevo, saj predmet predvidene pogodbe med njimi in izbranim ponudnikom ni omenjen med dejavnostmi, za katere velja navedena direktiva. Pri tem naročnik poudarja, da namen celotnega pogodbenega razmerja ni naročanje storitev, niti tvorita izbira strateškega partnerja in naročilo storitev ekonomsko celoto. Izbira strateškega partnerja nima narave oddaje koncesij gradenj, niti narave odločitve v upravni stvari ali v drugi javnopravni stvari, pač pa je naročnik s Povabilom s potencialnimi strateškimi partnerji, ki so se na Povabilo odzvali, stopili v obligacijska razmerja, v katerih se ne uporabljajo niti določila ZJN-1 niti določila ZRPJN, niti določila Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, 70/2000, 52/2002, 73/2004 in 119/2005), temveč le določila Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001).
Naročnik navaja, da v predmetnem postopku ni dolžan postopati po pravilih javnega naročanja, sam pa je spoštoval temeljna načela javnega naročanja, tako kot se je zavezal. V Povabilu so bila navedena tudi merila, na podlagi katerih bo izbran najugodnejši ponudnik. Naročnik poudarja, da bi, kolikor bi bilo potrebno v predmetnem postopku uporabiti pravila ZRPJN, bil vlagatelj prekludiran v navajanju kršitev, upoštevaje določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN. V postopku dopolnitev ponudb je bila vsem potencialnim partnerjem ponujena enaka možnost, s čimer je varovano načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Dejstvo je, da se je postopek izbire najugodnejše ponudbe odvijal v postopku, ki je primerljiv s postopkom pogajanj, ki ga opredeljuje ZJN-1. Da se bo o najugodnejšem ponudniku odločalo na ta način, je jasno razvidno iz Povabila, ki določa, da se bodo s potencialnimi partnerji iz "kratkega seznama" razvile alternativne projektne rešitve. Iz Povabila tudi izhaja, da bodo pogajanja najprej potekala v fazi "neizključnosti", torej z več ponudniki hkrati, nato pa v fazi izključnosti (ekskluzivnosti), v kateri bo pogajanje omogočeno tistemu ponudniku, ki bo izbran kot najprimernejši po kriterijih oziroma merilih: (i) predlagane arhitekturne zasnove, (ii) izvedljivosti projekta (utemeljene s poslovnim načrtom) in (iii) seznama temeljnih elementov, ki se nanašajo na strukturo in delovanje skupnega podjetja. Naročnik pojasnjuje, da je postopek pogajanj sam po sebi dinamičen proces, v katerem se lahko več potencialnim partnerjem večkrat postavijo nove zahteve, ki so rezultat predhodnih pogajanj, namen novih zahtev pa je ravno izenačevanje možnosti več ponudnikov, ki se hkrati, vendar ločeno, pogajajo. Zato je v takem postopku mogoče zahtevati dopolnitve in spremembe ponudbe, pod pogojem, da so vsem potencialnim partnerjem, s katerimi potekajo pogajanja, dane enake možnosti dopolnitve ponudb. Naročnik dodaja, da je ponudba izbranega ponudnika, tako kot ponudbe preostalih kandidatov zavezujoča in izkazuje zagotovljenost ustreznih finančnih sredstev. V predmetnem postopku pogajanj je potrebno upoštevati, da se pogajanja ne končajo z izborom najugodnejšega ponudnika, temveč se z njim nadaljujejo v fazi izključnosti. To pomeni, da se bosta naročnik ter izbrani strateški partner v nadaljevanju še nadalje pogajala o elementih pogodbe. Naročnik z izbiro najugodnejšega ponudnika torej ne sprejema njegove ponudbe, zaradi česar zaveza ponudnika iz njegove ponudbe ostane enostranska zaveza. Pred nadaljevanjem pogajanj naročnik zahteva, da izbrani ponudnik v zavezujočem dokumentu jamči, da bo naročnik v primeru sklenitve pogodbe in ustanovitve skupne družbe, na podlagi svojega stvarnega vložka, dosegel v ponudbi opisane finančne učinke. Samo ob izpolnitvi takega pogoja se bodo lahko nadaljevala pogajanja v izključni fazi. Če tega pogoja ne bo izpolnil, se bodo pogajanja nadaljevala v neizključni fazi, naročnik pa se bo odločal o morebitnem vstopu v izključno fazo z naslednjim najugodnejšim ponudnikom, pod pogojem, da bo le-ta jamčil naročniku finančne učinke, ki jih je v ponudbi napovedal. Tako ni resnična trditev vlagatelja, da naročnik postopke pogajanj arbitrarno prilagaja enemu kandidatu. Postopek pogajanj o vstopu v izključno fazo je del izbire najugodnejšega ponudnika in tudi ta del poteka s pogajanji.
Naročnik poudarja, da zavrnitev očitkov iz zahtevka za revizijo nima narave niti učinkov sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, saj se v predmetnem postopku izbire najugodnejšega ponudnika ne uporabljajo določila ZRPJN, niti nima narave in učinkov upravne odločbe, saj se o najugodnejšem ponudniku ne odloča v upravnem postopku.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 17.11.2005, obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj vztraja, da je naročnik v Povabilu nedvoumno zapisal, da je predmet projekta zazidava zemljišča s tlorisom 49.000 m², navedba naročnika, da naj skupna družba ne bi (sama) opravljala gradbenih in povezanih storitev pa je irelevantna, saj je bila izrecna zahteva v Povabilu, da skupna družba zagotovi te vrste storitev, v zameno pa dobi pravico do upravljanja in trženja zgrajenih objektov, kar predstavlja pogoj zakonskega elementa koncesije za gradnjo, določen v prvem odstavku 133. člena ZJN-1. Vlagatelj pripominja, da v kolikor bi naj izbrani strateški partner res zagotovil zgolj financiranje, kot navaja naročnik, potem naročnik od ponudnikov ne bi zahteval, da predložijo tudi reference, ki se nanašajo na zagotavljanje storitev "načrtovanja, izvedbe, financiranja, trženja ter upravljanja centra kot celote, vključno z njegovim komercialnim, logističnim in javnim delom. Naročnik mora tudi v primeru, ko bi sam naročal navedene storitve, opraviti postopek oddaje javnega naročila. Dejstvo, da skupaj z osebo zasebnega prava ustanovi skupno družbo ne sme in ne more pomeniti, da se tej dolžnosti lahko izogne, saj bi v nasprotnem primeru naročniki preprosto ustanavljali podjetja, kamor bi vložili javna sredstva, vendar bi zaradi večinske participacije zasebnega kapitala v skupnem podjetju lahko preko takšnega podjetja naročali storitve brez oddaje po predpisih o javnem naročanju. Vlagatelj pravilnost svojega stališča potrjuje z odločitvijo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi C-29/04. Vlagatelj dodaja, da ni mogoče trditi, da naj bi bila gradnja postranskega značaja in ne predmet pogodbe, saj je naročnik v Povabilu jasno zapisal, kaj je predmet projekta (gradnja in nato upravljanje ter trženje gradnje), pri čemer je samo vrednost gradnje ocenil na 200 mio EUR.
Vlagatelj navaja, da meril, kot jih imenuje naročnik, ni mogoče šteti za merila v smislu ZJN-1, saj ne omogočajo objektivne presoje prispelih ponudb, niso niti točkovana oziroma kakorkoli drugače kvantificirana. Vlagatelj priglaša stroške postopka.

Pooblaščenec HSŽ in JAŽP je z dopisom, z dne 21.11.2005, Državno revizijsko komisijo obvestil, da je v predmetnem postopku vlagatelj vložil zahtevek za revizijo.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. NVD-1688/05-2991, z dne 01.12.2005, pozvala na odstop relevantne dokumentacije v zvezi s predmetnim postopkom, katero je pooblaščenec HSŽ in JAŽP Državni revizijski komisiji posredoval z dopisom, z dne 06.12.2005, z dopisom, z dne 07.12.2005 ter z dopisom, z dne 08.12.2005.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-390/2005-3068, z dne 07.12.2005, pozvala na odstop celotne dokumentacije v zvezi s predmetnim postopkom, vključno z zahtevkom za revizijo ter drugimi morebitnimi vlogami strank v postopku revizije, katero je pooblaščenec HSŽ in JAŽP Državni revizijski komisiji posredoval z dopisom istega dne ter z dopisom, z dne 13.12.2005, pooblaščenec MOL pa z dopisom, z dne 16.12.2005.

Državna revizijska komisija je naročnika z dopisom, št. 018-390/2005-3142, z dne 13.12.2005, zaprosila za dodatna pojasnila, katera je pooblaščenec HSŽ in JAŽP Državni revizijski komisiji posredoval z dopisom, z dne 19.12.2005, pooblaščenec MOL pa z dopisom, z dne 20.12.2005.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-390/2005-35-3188, z dne 19.12.2005, stranke pozvala, da se zaradi dodatnih pojasnil v zvezi z obravnavano zadevo udeležijo sestanka na sedežu Državne revizijske komisije dne 23.12.2005, na katerem se je vodil zapisnik. Stranke so prejele kopijo zapisnika in so bile seznanjene, da lahko v zvezi s pojasnili, pridobljenimi na tem sestanku, podajo pisne vloge v treh dneh.

Državna revizijska komisija je z dopisom, št. 018-390/2005-35-3263, z dne 28.12.2005, vlagatelja pozvala, naj v skladu z določilom prvega odstavka 22. člena ZRPJN posreduje potrdilo o plačilu takse iz 6. točke tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, katero je vlagatelj posredoval z dopisom, z dne 29.12.2005.

Državna revizijska komisija je od pooblaščenca HSŽ in JAŽP, pooblaščenca MOL, vlagatelja in izbranega ponudnika dne 28.12.2005 prejela pripravljalne vloge, z dne 27.12.2005, katere je v skladu z določilom 7. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN smiselno uporablja v postopkih revizije javnih naročil, posredovala vsem strankam v postopku.

Državna revizijska komisija je od pooblaščenca HSŽ in JAŽP prejela vlogo, z dne 30.12.2005, s katero odgovarja na navedbe vlagatelja.

Državna revizijska komisija je od pooblaščenca MOL prejela vlogo, z dne 31.12.2005, s katero odgovarja na navedbe vlagatelja.

Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-390/05-35-48, z dne 05.01.2006, na podlagi 10. in 234. člena PES stranke obvestila, da je potrebno za odločitev o zadevi pridobiti razlago Direktive 93/37/EEC s spremembami v zvezi z določilom točke a) 1. člena, v delu, ki se nanaša na odplačnost pogodbe ter v zvezi z določilom točke d) 1. člena, v delu, ki se nanaša na pravico do koriščenja.

Pooblaščenka MOL je v soglasju s pooblaščencem HSŽ in JAŽP na Državno revizijsko komisijo naslovila vlogo, z dne 13.01.2006, v kateri predlaga, da Državna revizijska komisija brez predložitve predhodnega vprašanja v reševanje Sodišču Evropskih skupnosti odloči v predmetni zadevi tako, da zahtevek za revizijo zaradi nepristojnosti zavrže oziroma podrejeno, da sprejme sklep, da zahtevek za revizijo vlagatelja ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika pri realizaciji projekta PCL.

Pooblaščenec HSŽ in JAŽP je na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, z dne 17.01.2005, v kateri predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrže zaradi nepristojnosti, vlagatelju pa naloži povračilo stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje odločbe do dne plačila.

Pooblaščenka MOL je na Državno revizijsko komisijo naslovila vlogo, z dne 17.01.2005, v kateri predlaga, da Državna revizijska komisija vlagatelju naloži povrnitev stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje odločbe do dne plačila.

Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, z dne 23.01.2006, v kateri predlaga, da se predlog pooblaščenke MOL, da zahtevek za revizijo vlagatelja ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika pri realizaciji projekta PCL, v celoti zavrne ter da se MOL naloži povračilo stroškov te vloge.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 25.01.2006, Državno revizijsko komisijo obvestil, da umika zahtevek za revizijo in zahtevo za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo.

ZRPJN ureja položaj, ko vlagatelj umakne zahtevek za revizijo, v 23. členu (Odločitev Državne revizijske komisije), kjer je v 4. alinei prvega odstavka 23. člena določeno, da Državna revizijska komisija s sklepom, na podlagi prejema pisnega obvestila o umiku zahtevka za revizijo, pred sprejemom odločitve Državne revizijske komisije, postopek za revizijo ustavi.

Ker je vlagatelj pisno podal izjavo o umiku zahtevka za revizijo pred sprejemom odločitve Državne revizijske komisije, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Pooblaščenec HSŽ in JAŽP je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Izrek o stroških temelji na 158. členu ZPP, po katerem mora stranka, ki umakne pravno sredstvo, nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva. Državna revizijska komisija je skladno s četrtim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora vlagatelj HSŽ in JAŽP povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka. Državna revizijska komisija je HSŽ in JAŽP kot potrebne stroške, skladno s tarifo št. 19 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03) ter 9. členom Odvetniške tarife priznala 3300 odvetniških točk za sestavo odgovora na zahtevek za revizijo in zahtevanih 1650 odvetniških točk za vlogo, z dne 30.12.2005 ter v skladu s tarifo št. 20 Odvetniške tarife zahtevanih 1950 odvetniških točk za sestanek dne 23.12.2005, vse skupaj povečano za 20 % DDV. Skupno mora vlagatelj HSŽ in JAŽP povrniti stroške v višini 910.800,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višjo stroškovno zahtevo HSŽ in JAŽP je potrebno zavrniti, saj ostalih priglašenih stroškov ni mogoče šteti kot potrebnih v smislu četrtega odstavka 22. člena ZRPJN oziroma podlage za priznanje le-teh v veljavni Odvetniški tarifi ni najti. Ob tem Državna revizijska komisija dodaja, da priglašenih stroškov v zvezi s fotokopijami dokumentacije za Državno revizijsko komisijo ni mogoče priznati, saj je dolžnost naročnika, da po prejetem obvestilu o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo le-tej v treh dneh odstopi vso dokumentacijo (drugi odstavek 17. člena ZRPJN), s čimer je potrebno razumeti originalno dokumentacijo in ne fotokopij.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Pooblaščenka MOL je zahtevala povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Izrek o stroških temelji na 158. členu ZPP, po katerem mora stranka, ki umakne pravno sredstvo, nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva. Državna revizijska komisija je skladno s četrtim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora vlagatelj MOL povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka. Državna revizijska komisija je MOL kot potrebne stroške, skladno s tarifo št. 19 Odvetniške tarife priznala 3000 odvetniških točk za sestavo odgovora na zahtevek za revizijo, 1500 odvetniških točk za vlogo, z dne 31.12.2005, 1500 odvetniških točk za vlogo, z dne 13.01.2006 ter v skladu s tarifo št. 20 Odvetniške tarife 3000 odvetniških točk za sestanek dne 23.12.2005, vse skupaj povečano za priglašene materialne stroške (2% od protivrednosti 1000 točk ter 1% od protivrednosti 2000 točk) ter 20 % DDV. Skupno mora vlagatelj MOL povrniti stroške v višini 1.205.160,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva MOL se zavrne, saj ostalih priglašenih stroškov ni mogoče šteti kot potrebnih v smislu četrtega odstavka 22. člena ZRPJN oziroma podlage za priznanje le-teh v veljavni Odvetniški tarifi ni najti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 30.01.2006

Predsednik senata
Dr. Aleksij Mužina
Predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetnik Jani Soršak, Tomšičeva 3, Ljubljana
- Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, Tavčarjeva 6, Ljubljana
- Odvetnica Marjana šnuderl, Rimska cesta 24, Ljubljana
- Odvetniki šelih & partnerji, Komenskega ulica 36, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana