018-420/2005 Pošta Slovenije d.o.o., Maribor

Številka: 018-420/05-33-132

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za prevoz gotovine z oklepnim vozilom ter na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje VARNOST MARIBOR, Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika POšTA SLOVENIJE, Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 17.01.2005

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila za prevoz gotovine z oklepnim vozilom, objavljenim v Uradnem listu RS št. 95-96/05, z dne 28.10.2005 (popravek v Uradnem listu RS št. 106/05, z dne 25.12.2005, pod številko objave Ob-32584/05 ter spremembo v Uradnem listu RS št. 108/05, z dne 02.12.2005, pod št. objave Ob-33674/05).
2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini 100.00,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 21.10.2005 sprejel sklep, št. 5/35-11421/1/05, o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS št. 95-96/05, z dne 28.10.2005, pod št. objave Ob-29113/05, objavil javni razpis za prevoz gotovine z oklepnim vozilom. Naročnik je v Uradnem listu RS št. 106/05, z dne 25.12.2005, pod številko objave Ob-32584/05, objavil popravek ter v Uradnem listu RS št. 108/05, z dne 02.12.2005, pod št. objave Ob-33674/05 spremembo javnega razpisa.

Naročnik je z dopisi, z dne 17.11.2005, z dne 18.11.2005, z dne 23.11.2005, z dne 24.11.2005, z dne 28.11.2005 in z dne 07.12.2005, vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije posredoval dodatna pojasnila.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 12.12.2005, pri naročniku vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je naročnik v enem izmed dodatnih pojasnil od ponudnikov zahteval veljavno licenco za opravljanje dejavnosti v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/2003; v nadaljevanju: ZZasV) ter potrdilo Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (v nadaljevanju: APEK), da ima ponudnik veljavno odločbo, ki zagotavlja zakonito uporabo sistema, ki omogoča neprekinjeno in neposredno komunikacijo z varnostno nadzornim centrom. Pri tem naj bi se naročnik skliceval na 6. in 7. točko tretjega člena Pravilnika o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (Uradni list RS, št. 96/2005; v nadaljevanju: Pravilnik). Vlagatelj navaja, da je naročniku zastavil več vprašanj, s katerimi ga je želel opozoriti na njegove zahteve, ki naj bi bile v nasprotju z veljavnim pravnim redom ter diskriminatorne do vseh ponudnikov, razen do enega ponudnika, ki edini, poleg državnih organov, poseduje sistem radijskih zvez in ima veljavno odločbo, pa še ta ne zagotavlja komunikacije po vsem ozemlju Republike Slovenije. Vlagatelj navaja, da morajo zahteve iz Pravilnika izpolnjevati tisti, ki želijo v skladu z ZZasV pridobiti licenco za prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk. Rok za pridobitev te licence je 02.01.2005, do takrat (prehodno obdobje) pa veljajo vsa določila starega zakona o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja. Vlagatelj navaja, da je naročnik od ponudnikov zahteval izpolnjevanje zakonskih zahtev, pri čemer se je skliceval na določila, ki v času oddaje ponudb ne veljajo. Po mnenju vlagatelja bi se naročnik lahko vsem zapletom izognil, če bi s predmetnim razpisom počakal do konca prehodnega obdobja za pridobitev licence, do takrat pa bo znano tudi mnenje zakonodajalca o komunikacijskih zvezah, saj so le te pogoj za izdajo licence. Z zahtevo po posedovanju lastnih ali najetih radijskih zvez, katere poseduje le en ponudnik, je naročnik po mnenju vlagatelja, kršil 7. člen ZJN-1, saj je postavil vse ostale ponudnike v neenakopraven položaj, poleg tega pa je naročnik ustvaril okoliščine, ki pomenijo predmetno diskriminacijo ponudnikov.
V nadaljevanju vlagatelj povzema določbe ZZasV in Pravilnika in v zvezi s tem navaja, da je, zaradi določenih nejasnosti v zvezi z razlago pojma komunikacijski sistem ter sistemov, ki takšno komunikacijo zahtevajo, strokovni odbor za standardizacijo, ki deluje v okviru Zbornice RS za zasebno varovanje od ministrstva, pristojnega za to področje, zahteval še dodatno mnenje teh določil, ki pa ga še do danes niso izdali. Edino mnenje, ki se dotika te teme, je mnenje APEK-a, ki ga je naročniku dostavil eden od ponudnikov. Po mnenju vlagatelja je naročnik kršil 5. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) ter določilo 9.4 razpisne dokumentacije, ker naj bi eden od ponudnikov sodeloval z naročnikom pri pripravi določenih delov ponudbe (pravilno: razpisne dokumentacije) oziroma, sta naročnik in eden izmed ponudnikov v času razpisa izvajala dejanja, ki lahko vnaprej določata izbor določene ponudbe (ponudnik naj bi naročniku pošiljal mnenje APEK-a in ga s tem dejanjem napeljeval na zakonske zahteve).
Vlagatelj priglaša povračilo stroškov in sicer stroške priprave revizije v višini 220.000,00 SIT, materialne stroške v višini 5.000,00 SIT, vplačano takso za vložitev zahtevka za revizijo ter 20% DDV, kar skupaj znese 370.000,00 SIT.

Naročnik je z dokumentom "Odločitev", št. 6/35-11421/9-05, z dne 19.12.2005 vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi tega sklepa naročnik pojasnjuje, da je v zvezi z razlago komunikacijski sistem uporabil mnenje APEK-a, ter da je mnenje vlagatelja, da si pomen izrazov ZZasV lahko zakonodajalec razlaga tudi drugače, popolnoma irelevantno, saj mnenja zakonodajalec ni izdal.
Glede trditve vlagatelja, da naj bi naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije sodeloval z enim od ponudnikov in tako kršil 5. člen ZJN-1, naročnik odgovarja, da pri pripravi razpisne dokumentacije oziroma njenih delov ni sodeloval z nobenim izmed ponudnikov, pri tem pa še dodaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo na razpisno dokumentacijo in mu v tem času še ni bilo znano, kdo so sploh potencialni ponudniki, ki bodo oddali ponudbe, še manj pa, s kom bo naročnik sklenil pogodbo.
Naročnik zavrača navedbe vlagatelja, da je ponudnike z zahtevo po posedovanju lastnih oziroma najetih radijskih zvez postavil v neenakopraven položaj in ponovno poudarja, da je postavil zahteve v skladu z mnenjem APEK-a, ki govori o nejasnosti glede pomena izraza komunikacijski sitem, saj definicije ne postavlja ne ZZasV, ne Pravilnik. Poleg tega je, kot navaja naročnik, upošteval tudi dokument "Minimalne zahteve in priporočila bank in bančnega poslovanja", ki med drugim določa, da transport opravljajo usposobljeni in tehnično opremljeni varnostniki, spremljevalci pa morajo biti opremljeni z radijsko zvezo s centrom.
Glede navedbe vlagatelja, da se je naročnik skliceval na določila oziroma zakonske zahteve, ki v času oddaje ponudb ne veljajo, naročnik odgovarja, da je bil rok za oddajo ponudb predviden dne 12.12.2005, odpiranje ponudb pa 13.12.2005. Če temu roku naročnik doda še 14 dni za analizo ponudb ter dodatnih 10 dni do pravnomočnosti odločbe o oddaji predmetnega javnega naročila, se pogodba ne bi mogla začeti izvajati do dne 02.01.2006, ki je datum začetka veljavnosti vseh določb Pravilnika. Naročnik dodaja, da je bil Pravilnik v Uradnem listu RS objavljen že dne 28.10.2005.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 22.12.2005, naročniku sporočil, da nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. V navedenem obvestilu vlagatelj povzema navedbe iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem dodaja, da je v vmesnem času od Ministrstva za notranje zadeve pridobil ustrezno licenco za opravljanje ustreznih storitev. Ta licenca po mnenju vlagatelja potrjuje, da vlagatelj izpolnjuje vse zakonske zahteve, ne izpolnjuje pa protizakonitih zahtev razpisne dokumentacije.

Naročnik je v prilogi dopisa, z dne 23.12.2005, odstopil vlagateljev zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da sta si stranki edini v tem, da je naročnik v objavi ter naknadno posredovanih dodatnih pojasnilih, št. 6/35-11421/4-05, z dne 17.11.2005, ki jih gre šteti kot del razpisne dokumentacije, pod točko III.2.1) Pogoji za sodelovanje, določil:
"Ponudnik mora imeti veljavno licenco za opravljanje dejavnosti v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju in potrdilo Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in Pošto Republike Slovenije, da ima ponudnik veljavno odločbo, ki zagotavlja zakonito uporabo sistema, ki omogoča neprekinjeno in neposredno komunikacijo z varnostno nadzornim centrom v skladu s Pravilnikom o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk ali veljavno pogodbo s podizvajalcem, ki mu zagotavlja izpolnjevanje navedenih pogojev.".

Med strankama gre za spor predvsem o tem, kaj spada pod termin "neprekinjena in neposredna komunikacija z varnostno nadzornim centrom" glede na to, da naročnik za izpolnjevanje pogojev razpisne dokumentacije, poleg licence za opravljanje dejavnosti v skladu z ZZasV, zahteva tudi veljavno odločbo, ki zagotavlja zakonito uporabo sistema, ki omogoča neprekinjeno in neposredno komunikacijo z varnostno nadzornim centrom, oziroma sklenjeno pogodbo s podizvajalcem, ki ta sistem zagotavlja. Ob dejstvu, da ni avtentične zakonske razlage za zgoraj naveden pojem, vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo navaja, da naročnik z zahtevo po posedovanju lastnih ali najetih radijskih zvez, katere poseduje le en ponudnik, krši 7. člen ZJN-1, saj naj bi bila taka zahteva diskriminatorna do vseh ponudnikov, ki sistema radijskih zvez ne posedujejo. Naročnik pa v svoji odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo ter dodatnih pojasnilih, z dne 07.12.2005 odgovarja, da je za razlago komunikacijski sistem, ki omogoča neprekinjeno in neposredno komunikacijo, uporabil mnenje APEK-a, iz katerega je razvidno, da gre kot primarni sistem, ki omogoča neprekinjeno in neposredno komunikacij šteti radijske sisteme.

Državna revizijska komisija je zato sprva presojala, ali je odločba, ki zagotavlja zakonito uporabo sistema, ki omogoča neprekinjeno in neposredno komunikacijo z varnostno nadzornim centrom, pogoj za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti v skladu z ZZasV.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ZZasV, ki opredeljuje pogoje za pridobitev licence in v 32. členu določa: "(1) Za pridobitev licence za prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk mora gospodarska družba oziroma samostojni podjetnik posameznik naslednje pogoje:
- ima osebo, odgovorno za opravljanje zasebnega varovanja;
- da ni zadržkov javnega reda za lastnike, zakonite zastopnike in člane nadzornega sveta:
- ima najmanj pet varnostnikov
- ima lasten ali s pogodbo zagotovljen varnostno-nadzorni center;
- ima najmanj eno vozilo, prirejeno za prevoz denarja in drugih vrednostnih pošiljk
- da je zavarovana za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njenem delu.
(2) Varnostno-nadzorni center iz četrte alineje prejšnjega odstavka mora imeti nadzorni sistem, ki omogoča neprekinjeno spremljanje vožnje vozil za prevoz denarja ter drugih vrednostnih pošiljk v območju najmanj 200 kilometrov.". Iz določil 6. in 7. točke tretjega člena Pravilnika pa izhaja: "6. Komunikacijski sistem je sistem, ki omogoča neprekinjeno in neposredno komunikacijo med varnostniki, ki opravljajo prevoz varovane pošiljke in varnostno nadzornim centrom (v nadaljnjem besedilu: VNC).
7. Nadzorni sistem je sistem, preko katerega je možno iz VNC neprekinjeno spremljati gibanje vozil v območju najmanj 200 kilometrov in je možno z njim ob vsakem času natančno določiti lokacijo varovano pošiljke.".

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj pridobil licenco za opravljanje dejavnosti v skladu z ZZasV (ki jo je na zahtevo Državne revizijske komisije naknadno tudi posredoval). Na tem mestu velja tako ugotoviti, da je vlagatelju, ki odločbe o zagotavljanju zakonite uporabe sistema, ki omogoča neprekinjeno in neposredno komunikacijo z varnostno nadzornim centrom ne poseduje, oziroma je ni mogel pridobiti (kot navaja vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ter zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, naročnik pa te trditve vlagatelja ne prereka), kljub temu bila izdana licenca za opravljanje dejavnosti v skladu z ZZasV. Ali drugače. V primeru, da bi zahteva po veljavni odločbi, ki zagotavlja zakonito uporabo sistema, ki omogoča neprekinjeno in neposredno komunikacijo z varnostno nadzornim centrom, izhajala iz Pravilnika, vlagatelj, ki te odločbe ne poseduje, licence za opravljanje te dejavnosti ne bi mogel pridobiti. Glede na zgoraj navedena določila ZZasV ter Pravilnika in upoštevaje, da je vlagatelj pridobil licenco za opravljanje tovrstne dejavnosti, Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da zahteva naročnika, da mora imeti â?? ponudnik veljavno odločbo, ki zagotavlja zakonito uporabo sistema, ki omogoča neprekinjeno in neposredno komunikacijo z varnostno nadzornim centrom ne izhaja niti iz Pravilnika niti iz 32. člena ZZasV. Vsled navedenega je tako mogoče ugotoviti, da potrdilo Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in Pošto Republike Slovenije, da ima ponudnik veljavno odločbo, ki zagotavlja zakonito uporabo sistema, ki omogoča neprekinjeno in neposredno komunikacijo z varnostno nadzornim centrom, ni (nujen) pogoj za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti.

Državna revizijska komisija je nadalje pri presoji, da je pogoj predložitve potrdila Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in Pošto Republike Slovenije, da ima ponudnik veljavno odločbo, ki zagotavlja zakonito uporabo sistema, ki omogoča neprekinjeno in neposredno komunikacijo z varnostno nadzornim centrom, diskriminatoren, ugotavljala, ali tak pogoj, glede na določbe temeljnih načel iz 5. in 7. člena ZJN-1, morebiti onemogoča konkurenco med ponudniki ter med njimi povzroča neupravičeno razlikovanje. Opozoriti gre, da mora naročnik v smislu 41., 42., 42. a) in 45. člena ZJN-1 določiti take pogoje, ki zagotavljajo konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-1) in ki med njimi ne omogočajo neupravičenega razlikovanja (7. člen ZJN-1). Državna revizijska komisija je sledila vlagateljevi trditvi v zahtevku za revizijo, kjer navaja, da navedeno odločbo poseduje poleg državnih organov, zgolj en ponudnik ter, da naročnik z zahtevo po posedovanju predmetne odločbe, krši 7. člen ZJN-1, saj naročnik njene diskriminatornosti ne prereka oziroma navedbi vlagatelja, da lahko to zahtevo izpolni le en ponudnik ne nasprotuje. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročniku ni uspelo izkazati, da obstojijo utemeljeni razlogi za omejitev konkurence na relevantnem trgu, ki bi opravičevali postavitev tako ozko zastavljenega pogoja.
Spričo navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik z zgoraj opisanim ravnanjem (določilom razpisne dokumentacije) kršil dve temeljni načeli javnega naročanja, in sicer načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki iz 5. člena ZJN-1 ter načelo enakopravnosti iz 7. člena ZJN-l, zaradi česar je vlagateljev zahtevek za revizijo v tem delu utemeljen.
Glede navedbe vlagatelja o naročnikovi domnevni kršitvi 5. člena ZJN-1 s tem, ko naj bi sodeloval z enim izmed potencialnih ponudnikov, pa Državna revizijska komisija izpostavlja tretji odstavek 12. člena ZRPJN, ki v 4. in 5. točki določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo med drugim navesti kršitve ter podati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zvezi z obravnavano revizijsko navedbo ni navedel konkretnih dejstev in sicer, v čem in v kakšni meri naj bi naročnik kršil 5. člen ZJN-1, poleg tega pa za s tem povezano trditvijo ni predložil nobenih dokazov. Vlagatelj zgolj navaja, da je eden od ponudnikov sodeloval z naročnikom pri pripravi določenih delov ponudbe (pravilno: razpisne dokumentacije) oziroma, da naj bi eden izmed ponudnikov naročniku pošiljal mnenje APEK-a (ter, da lahko pridobi večje število izjav v dokaz navedenega), pri čemer pa niti z besedo ne pojasnjuje, kako bi mu lahko domnevno naročnikovo ravnanje povzročilo škodo ali ga negativno diskriminiralo. Ob navedenem je potrebno tudi pritrditi navajanju naročnika in opozoriti, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo in mu v tem času še ni bilo znano, kdo so sploh potencialni ponudniki, ki bodo oddali ponudbe. Glede na to, da vlagatelj v zvezi s tem očitkom ni pojasnil zatrjevanih kršitev, niti ni za svoje trditve predložil nobenih dokazov (kot to zahteva tretji odstavek 12. člena ZRPJN) in se je skliceval le na kršitev 5. člena ZJN-1 brez posebne konkretizacije, ni mogoče, ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu, ki so na strani vlagatelja, zaključiti, da je naročnik ravnal v nasprotju z določbami ZJN-1.

Kot izhaja iz predhodno navedenih ugotovitev, je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila kršil temeljna načela ZJN-1. Glede na to, da je ugotovljene kršitve mogoče odpraviti le z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN naročnika napotuje, da v primeru ponovitve oddaje javnega naročila spremeni točko III. 2. 1 (Pogoji za sodelovanje) razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na:"..potrdilo Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in Pošto Republike Slovenije, da ima ponudnik veljavno odločbo, ki zagotavlja zakonito uporabo sistema, ki omogoča neprekinjeno in neposredno komunikacijo z varnostno nadzornim centrom v skladu s Pravilnikom o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk ali veljavno pogodbo s podizvajalcem, ki mu zagotavlja izpolnjevanje navedenih pogojev.", skladno z zgoraj navedenimi ugotovitvami tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, naročnik na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo. Vlagatelj je kot stroške revizijskega postopka priglasil stroške priprave revizijskega zahtevka v višini 220.000,00 SIT, materialne stroške v višini 5.000,00 SIT, takso za vložitev zahtevka za revizijo v višini 100.000,00 SIT ter 20% DDV.
Ker je vlagateljev zahtevek za revizijo utemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov vlagatelja, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s šestim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priznajo potrebni stroški, nastali z revizijo, in sicer v višini plačane takse, kar znaša 100.000,00 SIT.
Državna revizijska komisija ni sledila priglašenim stroškom vlagatelja za pripravo revizijskega zahtevka v višini 220.000,00 SIT, materialnim stroškom v višini 5.000,00 SIT, povečanim za 20% DDV, saj za ugoditev takšnemu predlogu vlagatelja, pravne podlage ni najti.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).
V Ljubljani, dne 17.01.2005

Jožef Kocuvan, univ.dipl.ek.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- POšTA SLOVENIJE, Slomškov trg 10, Maribor
- VARNOST MARIBOR, Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana