Na vsebino
EN

018-001/2006 Zavod za turizem

Številka: 018-1/2006-35-67
Datum sprejema: 9. 1. 2006

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) in prvega odstavka 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05) po predsedniku dr. Aleksiju Mužini, v postopku revizije oddaje najema stojnic in sejemskih gostinskih hišic na sejemskih prireditvah december 2005 v Ljubljani, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SEAM d.o.o., šlajmerjeva ulica 1, Ljubljana, ki ga zastopa odv. Judita Verbole, Kolodvorska 7/II, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za turizem, Gregorčičeva 7, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi predloga naročnika, da zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila, dne 09.01.2006

odločila:

Predlog, da vložen zahtevek za revizijo postopka javnega poziva za zbiranje vlog za najem gostinskih hišic v času od 03. do 31.12.2005 ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, z dne 28.12.2005, se zavrže.

Obrazložitev:

Naročnik je z vlogo z dne 28.12.2005, ki jo je Državna revizijska komisija prejela 3.1.2006 podal predlog, da vložen zahtevek za revizijo postopka javnega poziva za zbiranje vlog za najem gostinskih hišic v času od 03. do 31.12.2005 ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik pojasnjuje, da je bil dne 14.10.2005 v časopisu Dnevnik objavljen javni poziv za zbiranje vlog za oddajo najema stojnic in sejemskih gostinskih hišic na sejemskih prireditvah december 2005 v Ljubljani. Vlagatelj zahtevka za revizijo v postopku oddaje v najem sejemske hišice v času od 03. do 30.12.2005 ni bil izbran, bil pa je izbran za oddajo v najem sejemske hišice za čas od 31.12.2005 do 01.01.2006. Svojo vlogo (v nadaljevanju: predlog za nezadržanje) naročnik utemeljuje s tem, da je vlagatelj zahteve popolno zahtevo za revizijo vložil šele dne 27.12.2005, torej že med trajanjem izvajanja sejemskih prireditev in da v kolikor bi naročnik sledil zakonskim določilom, bi moral ustaviti izvajanje sejemskih prireditev. Posledice ustavitve izvajanja sejemskih prireditev pa bi bile, po njegovem mnenju, vsekakor nesorazmerne s koristmi, ki bi bile oškodovane.
Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za oddajo - najem (javne) površine, kar po naravi stvari ne predstavlja javno naročilo. Edino relevantno povezavo s pravom javnih naročil predstavlja ureditev oddaje grajenega javnega dobra v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02). Tako tretji odstavek 137. člena ZUreP-1 (v poglavju Opremljanje zemljišč za gradnjo), ki ureja na novo postopek oddaje grajenega javnega dobra v posebno rabo (oddaja pločnika za postavitev miz in stolov, â??), določa: "Grajeno javno dobro se lahko odda za posebno rabo samo na podlagi javnega razpisa, izvedenega po predpisih o javnih naročilih, pri čemer posebna raba ne sme ovirati splošne rabe". Javna naročila so po definiciji skupnost pravnih dejanj, s katerimi država (v najširšem pomenu besede) na podlagi premoženjskopravnih razmerij nabavlja blago, oddaja storitve ali izvaja gradnje po predpisanem postopku. Naročnik za nabavljeno blago, opravljene storitve oziroma gradnje plača določeno ceno. V primeru oddaje grajenega javnega dobra pa gre za obraten pravni položaj, saj država oziroma občina oddata grajeno javno dobro v posebno rabo (vsaj) praviloma za določeno plačilo. Skratka, grajeno javno dobro se sicer lahko odda za posebno rabo samo na podlagi javnega razpisa, izvedenega po predpisih o javnih naročilih, vendar pa to dejstvo ne vpliva na to, da v obravnavanem primeru ne gre za javno naročilo.
V tej zvezi Državna revizijska komisija zgolj dodaja, da oddaja prostora v najem ni odplačna pogodba v smislu plačila iz javnih sredstev (arg. 2. točke 3. člena ZJN-1) oziroma druga vrsta odplačnosti (iz javnih sredstev); kot je opredelilo Sodišče Evropskih skupnosti v dosedanji praksi, zlasti v zadevi C 399/98, Ordine degli Architetti delle Province di Milano e Lodi, Piero De Amicis, Consiglio Nazionale degli Architetti, Leopoldo Freyrie in Comune di Milano in Pirelli SpA, Milano Centrale Servizi SpA, Fondazione Teatro alla Scala, t.i. primer La Scala (na podlagi katerih bi na primer med javna naročila lahko uvrstiti gradnje na podlagi sklenjenih urbanističnih pogodb - kompenzacija plačila komunalnega prispevka s komunalnim opremljanjem zemljišča).
Z ZRPJN se ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu (1. člen). Glede na to, da v obravnavanem primeru ne gre za javno naročilo (niti za koncesijo gradenj, kjer bi bila revizija dopustno pravno sredstvo v primeru, če sodno varstvo ni zagotovljeno v upravnem sporu), Državna revizijska komisija ne more obravnavati predloga za nezadržanje. Predlog za nezadržanje mora namreč kot akcesiorni akt v postopku revizije deliti isto usodo, kot (bi ga delil) zahtevek za revizijo (o katerem pa mora po 13. oziroma 16. členu ZRPJN odločiti naročnik). Ker bi bila Državna revizijska komisija nepristojna za presoja zahtevka za revizijo in bi bilo tega potrebno zavreči, je potrebno enako storiti tudi s predlogom naročnika za nezadržanje nadaljnjih aktivnosti v postopku.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni in ne more vsebinsko obravnavati predloga za nezadržanje, zato je le-tega zavrgla.

Zapisano pa seveda ne more pomeni, da je vlagatelju pravno varstvo v postopku "javnega razpisa" onemogočeno. Zoper vsak dokončen posamični akt državnega organa ali organa lokalne skupnosti, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi je vedno zagotovljeno sodno varstvo. V upravnih stvareh je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu (arg. 1. in nasl. členov ZUS).

Vsled tega, da dokument naročnika št. ZLT-243/2005-bv, z dne 1.12.2005 vsebuje zavajujoč pravni pouk, s čimer bi lahko bilo onemogočeno vlagatelju pravno varstvo, nadzor nad postopkom oziroma onemogočeno varstvo javnega interesa, je Državna revizijska komisija o obravnavani odločitvi obvestila Računsko sodišče RS.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, 09.01.2006

dr. Aleksij Mužina
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Odvetnica Judita Verbole, Kolodvorska 7/II, Ljubljana
- Zavod za turizem, Gregorčičeva 7, Ljubljana,
- RS, Ministrstvu za finance, Sektorju za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Računskemu sodišču Republike Slovenije, Slovenska 52, Ljubljana

Natisni stran