018-422/2005 Varstveno delovni center Koper

Številka: 018-422/05-34-121

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu člana Francija Kodele kot predsednika senata in članov mag. Metke Cerar ter Jožefa Kocuvana kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku revizije najema prostorov za izvajanje dejavnosti Varstveno delovnega centra Koper na območju občine Ilirska Bistrica in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Varstveno delovni center Koper, Ulica 15. maja 8, Koper (v nadaljevanju: naročnik), dne 12.1.2006

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrže.
2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 9.9.2005 sprejel sklep o začetku postopka najema prostorov za izvajanje dejavnosti Varstveno delovnega centra Koper, javni razpis pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 87/2005, z dne 30.9.2005, pod št. objave Ob-25939. Kot je razvidno iz dokumenta "obvestilo o oddaji javnega naročila" z dne 11.11.2005 je naročnik kot najugodnejšega ponudnika izbral Petra in Mirelo KeziÄ", Levstikova 12, Ilirska Bistrica.

Vlagatelj je z vlogo z dne 28.11.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi odločitev o izbiri najugodnejšega ponudnika, podrejeno pa, da razveljavi celoten postopek. Vlagatelj v obrazložitvi zahtevka navaja, da naročnik na javnem odpiranju ponudb ni ugotavljal, ali je bila ponudbam priložena vsa zahtevana dokumentacija, s čimer naj bi kršil 74. člen Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Vlagatelj tudi zatrjuje, da najugodnejši ponudnik ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je njegova ponudba nepravilna, vsebuje pa tudi neresnične in zavajajoče podatke, zaradi česar bi jo moral naročnik izločiti iz postopka.

Naročnik je dne 20.12.2005 izdal sklep, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je postopek javnega odpiranja ponudb izvedel v skladu z določili ZJN-1in da ponudba najugodnejšega ponudnika izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Po prejemu vlagateljevega obvestila, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo (dokument z dne 23.12.2005), je naročnik z dopisom z dne 29.12.2005 zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo posredoval Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je morala pred vsebinskim odločanjem o zahtevku za revizijo najprej ugotoviti, ali je v predmetni zadevi sploh pristojna za odločanje o sporu oz. ali je vlagatelj upravičen zahtevati pravno varstvo svojih pravic v revizijskem postopku v skladu z določili ZRPJN. Pristojnost je namreč procesna predpostavka, na katero mora Državna revizijska komisija paziti po uradni dolžnosti ves čas revizijskega postopka (prvi odstavek 18. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN). Če Državna revizijska komisija v posameznem primeru ugotovi, da ni pristojna za obravnavo zadeve, se izreče za nepristojno in zahtevek za revizijo zavrže (drugi odstavek 18. člena ZPP in prvi odstavek 274. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN).

ZRPJN v 1. členu določa: "S tem zakonom se ureja pravno varstvo ponudnikov in javnega interesa v postopkih oddaje javnih naročil, ki se izvaja z revizijo postopkov oddaje javnih naročil, opredeljenih v predpisih o javnih naročilih, določa organe, ki so pristojni za varstvo pravic ponudnikov in javnega interesa, in postopek revizije po tem zakonu.". Namen citirane zakonske določbe je omejiti pravno varstvo (v obliki revizije postopkov oddaje javnih naročil pred naročniki in Državno revizijsko komisijo) zgolj na tiste postopke oddaje javnih naročil, ki morajo biti izvedeni v skladu s predpisi javnega naročanja. V postopkih, katerih predmet po vsebini ni javno naročilo ali za katere ne obstaja pravna podlaga, da bi se izvajali v skladu s predpisi o javnih naročilih, se določila ZRPJN ne uporabljajo, zato Državna revizijska komisija v takšnih postopkih tudi ni pristojna za zagotavljanje pravnega varstva.

ZJN-1 v prvem odstavku 1. člena določa, da ta zakon ureja obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev. Javno naročilo je v 1. točki 3. člena ZJN-1 vsebinsko definirano kot celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po tem zakonu. V primeru torej, ko oseba, ki je v skladu z 2.a členom ZJN-1 naročnik, kupuje blago, oddaja storitve ali naroča gradnje, mora postopek izbire najugodnejšega ponudnika izvajati na podlagi določil ZJN-1. Vendar pa ZJN-1 na več mestih določa naročila, ki so izjema pri oddaji javnih naročil in za katera se ZJN-1 ne uporablja. V prvem odstavku 94. člena ZJN-1 so naštete storitve, za katere se zakon ne uporablja, pri čemer 2. alinea prvega odstavka 94. člena ZJN-1 določa, da se zakon ne uporablja v primeru nakupa ali najema zemljišča, že zgrajenih stavb ali drugih nepremičnin ali pravic, ki so z njimi povezane, razen v primeru, ko je predmet naročila sklenitev pogodbe o finančni storitvi (kredit, posojilo) za najem ali nakup, ki se sklepa v kakršnikoli obliki istočasno, pred ali po sklenitvi pogodbe o nakupu ali najemu. ZJN-1 torej določa, da naročnik v primeru, ko najema že zgrajeno stavbo, ne uporabi ZJN-1 oz. ne izvede postopka oddaje javnega naročila na podlagi njegovih določil. Nekatera obvezna ravnanja določenih naročnikov pri nakupu in najemanju (že zgrajenih) nepremičnin sicer določa Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/2003 in 77/2003), ki pa ne določa, da bi se ti postopki izvajali kot postopki oddaje javnih naročil v skladu s predpisi o javnih naročilih.

Ker je naročnik predmetni postopek (najem prostorov za izvajanje dejavnosti Varstveno delovnega centra Koper na območju občine Ilirska Bistrica) izrecno izvajal na podlagi določil ZJN-1, saj je sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila po odprtem postopku na podlagi 21. člena ZJN-1 in izvajal vsa nadaljnja ravnanja, ki jih določa ZJN-1, ga je Državna revizijska komisija na podlagi drugega odstavka 21. člena ZRPJN pozvala, naj ji pojasni, na podlagi katerega pravnega predpisa je predmetni postopek vodil kot postopek oddaje javnega naročila v skladu z ZJN-1. V dopisu z dne 9.1.2006 je naročnik pojasnil, da se sicer zaveda, da se za najem prostorov za izvajanje dejavnosti varstveno delovnega centra ZJN-1 ne uporablja, vendar pa je predmetni postopek izvedel kot postopek oddaje javnega naročila na podlagi zahteve Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Državna revizijska komisija na podlagi zapisanega ugotavlja, da odločanje v predmetni zadevi ne spada v njeno pristojnost, saj niti iz ZJN-1 niti iz kakšnega drugega predpisa ne izhaja, da bi se za najem že zgrajenih nepremičnin moral uporabiti postopek oddaje javnega naročila v smislu predpisov o javnih naročilih. Pravno varstvo je v skladu z ZRPJN zagotovljeno le v tistih postopkih oddaje javnih naročil, ki se morajo izvajati v skladu s predpisi o javnih naročilih, zato vlagatelj v tem postopku ne more uveljavljati pravnega varstva, kot ga le za postopke oddaje javnih naročil določa ZRPJN. Dejstvo, da je naročnik predmetni postopek v skladu s sklepom oz. priporočilom Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dejansko vodil na podlagi ZJN-1, na to ugotovitev ne more vplivati, saj se pristojnost Državne revizijske komisije ne glede na dejanska ravnanja naročnikov ne more širiti izven okvirov, ki jih določa ZRPJN.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZPP in prvim odstavkom 274. člena ZPP v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov v zvezi z predmetnim postopkom, in sicer 100.000,00 SIT za takso. 165. člen ZPP v prvem odstavku določa: "Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.". Ker je Državna revizijska komisija pritožbo zavrgla, je zavrnila tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 12.1.2006

predsednik senata
Franci Kodela, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Varstveno delovni center Koper, Ulica 15. maja 8, Koper
- Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, Ilirska Bistrica
- Peter in Mirela KeziÄ", Levstikova 12, Ilirska Bistrica
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana