018-402/2005 Univerza v Ljubljani

Številka: 018-402/05-32-3249

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99,110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter predsednika dr. Aleksija Mužine in članice mag. Metke Cerar kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo laboratorijske pohištvene opreme in medicinskih aparatov za Visoko šolo za zdravstvo in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V LJUBLJANI, Kongresni trg 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23.12.2005 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Naročnik je dne 6.6.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, v katerem je navedel, da postopek začenja na podlagi neuspešno končanega odprtega postopka, v katerem je prejel dve nepravilni ponudbi. Naročnik je k pogajanjem povabil oba ponudnika in ju pozval, naj svoji ponudbi dopolnita z manjkajočimi dokumenti. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 24.6.2005 je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi, izmed katerih je z obvestilom o izbiri (dokument z dne 9.8.2005) kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika MIKRO + POLO d.o.o., Lackova 78, Maribor. Na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil dne 31.8.2005, je Državna revizijska komisija dne 7.10.2005 sprejela sklep, s katerim je ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev naročnika o dodelitvi naročila.

Naročnik je oba ponudnika z dopisom z dne 18.10.2005 pozval, naj se dne 26.10.2005 udeležita pogajanj, z dopisom z dne 24.10.2005 pa ju je obvestil, da je datum pogajanj prestavil na 7.11.2005. Dne 7.11.2005 je naročnik izdal sklep o zaključku postopka oddaje javnega naročila, v obrazložitvi katerega je navedel, da je ponudnik MIKRO + POLO d.o.o., Maribor sporočil, da odstopa od ponudbe, vlagatelj pa je naročniku posredoval dopis, v katerem zatrjuje, da bi zmanjšanje kosov posamezne opreme pomenilo nedefiniranost obsega javnega naročila, kar bi bilo v nasprotju s 1. točko tretjega odstavka 20. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1). Naročnik je v obrazložitvi sklepa še navedel, da se je zato odločil, da ne bo izbral nobenega ponudnika in da bo v skladu z ZJN-1 izpeljal nov postopek oddaje javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 17.11.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da naročnik razveljavi sklep o zaključku postopka oddaje javnega naročila z dne 7.11.2005 in ga seznani s točno specifikacijo eventualnega zmanjšanja kosov posamezne opreme ter določi nov datum pogajanj o oddaji javnega naročila. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je dne 7.11.2005 ob 14.00 uri po telefaksu prejel sklep o zaključku postopka, in sicer zatem, ko je bila predstavnica vlagatelja istega dne ob 8.30 uri obveščena, da pogajanj ne bo. Ti dogodki so sledili dopisovanju med vlagateljem in naročnikom, ko je vlagatelj opozoril naročnika, da pridržna pravica za sklenitev pogodbe za manjši obseg del ni definirana in da je v nasprotju s 1. točko tretjega odstavka 20. člena ZJN-1. Vlagatelj je zato tudi predlagal, da naročnik sporno dikcijo prekliče. Naročnik tega ni storil, temveč je vlagatelja obvestil, da si pridržuje pravico, da sklene pogodbo za manjši obseg del, in sicer za eventualno zmanjšanje kosov posamezne opreme, vlagatelja pa je pozval, naj mu sporoči, če želi točno specifikacijo. Vlagatelj je naročnika opozoril, da vsako zmanjšanje vpliva na vrednost ponudbe in da naročnik z nedefiniranostjo eventualnega zmanjšanja onemogoča oblikovanje ustrezne ponudbe, vendar odgovora naročnika z natančno specifikacijo zmanjšanja obsega naročila ni prejel, prejel je le sklep o zaključku postopka, ki ga je naročnik utemeljil z odstopom drugega ponudnika in z opozarjanji vlagatelja na nedefiniran obseg predmeta javnega naročila. Vlagatelj opozarja na sklep Državne revizijske komisije št. 018-298/05, v katerem je slednja naročnika opozorila, da je sicer upravičen ugotoviti, da je treba vsebino razpisa v določenih nebistvenih elementih spremeniti, vendar mora to ustrezno dokumentirati in ponudnikoma omogočiti prilagoditev ponudb. Vlagatelj ugotavlja, da naročnik ni ravnal v skladu z napotkom Državne revizijske komisije, in trdi, da je naročnik z nedefiniranjem predmeta in izdajo sklepa o zaključku postopka kršil lastna pravila, 20. člen ZJN-1 ter načelo enakopravnosti. Vlagatelj tudi meni, da naročnik ni ravnal gospodarno, saj je ves čas postopka dajal vtis, kot da želi čim prej izbrati ponudnika in nabaviti opremo, sedaj pa je tik pred pogajanji nerazumljivo odstopil. Po mnenju vlagatelja je bil postopek usmerjen v izbiro določenega ponudnika ali razveljavitev postopka oddaje, po drugi strani pa vlagatelj ugotavlja, da želi naročnik obiti ZJN-1 oz. umetno ustvariti okoliščine, na podlagi katerih bi lahko naročilo oddal po 4. točki 20. člena ZJN-1, kar je mogoče razbrati iz izjave bivšega rektorja Univerze v Ljubljani.

Naročnik je dne 2.12.2005 izdal dokument, iz katerega je razvidno, da je zahtevek za revizijo zavrnil. V obrazložitvi svoje odločitve naročnik navaja, da je pogajanja preklical in da je vlagatelja o tem tudi pravočasno obvestil, sklep o zaključku postopka pa je vlagatelju poslal po telefaksu pred pričetkom predvidenih pogajanj ter mu ga poslal tudi po pošti. Naročnik je sklep o zaključku postopka oddaje javnega naročila sprejel zato, ker je ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne bo mogel oceniti ponudb. ZJN-1 od naročnika ne more zahtevati obveznost izbora, naročnik pa si je v povabilu z dne 28.10.2005 tudi izrecno pridržal pravico, da ne sklene pogodbe. Naročnik poudarja, da je postopek končal prav zaradi nezmožnosti ocenitve ponudb, zato bi predmetni postopek končal ne glede na odstop kateregakoli ponudnika. Naročnik je ravnal tudi gospodarno, saj bi zaradi nenatančne specifikacije nabavil večji del opreme, kot jo potrebuje, pri čemer ne namerava zaobiti ZJN-1, kar potrjuje tudi dejstvo, da je dne 21.11.2005 sprejel sklep o začetku postopkov oddaje javnih naročil po odprtem postopku, vendar je razdelil naročilo na štiri naročila glede na vsebinsko povezanost posameznih delov opreme, saj meni, da bo tako pridobil več ponudb. Naročnik še navaja, da je po prejemu zahtevka za revizijo objavo teh javnih naročil preklical.

Vlagatelj je naročnika z dopisom z dne 12.12.2005 obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj odgovarja na nekatere naročnikove navedbe in dodatno pojasnjuje zahtevek za revizijo.

Po presoji navedb vlagatelja in naročnika ter pregledu dokumentacije je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Uvodoma gre ugotoviti, da je Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-298/05 zapisala, da mora naročnik v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb upoštevati tudi dejstvo, da se je zavezal pogajati zlasti o ceni in roku izvedbe, zato mora izvesti tudi to fazo postopka in po njenem zaključku sprejeti eno izmed odločitev v skladu z določili ZJN-1 (drugi odstavek 25. člena, 76. člen, 77. člen ali 78. člen ZJN-1). Kot je razbrati iz zahtevka za revizijo, vlagatelj navedeni napotek Državne revizijske komisije interpretira na način, da je bil naročnik dolžan izvesti postopek s pogajanji, se pogajati s ponudniki, oceniti njihove ponudbe ter po izvedenem postopku s pogajanji izbrati najugodnejšo ponudbo. Za takšno interpretacijo pa niti v navedenem sklepu Državne revizijske komisije niti v drugem odstavku 25. člena ZJN-1 oz. 77. členu ZJN-1 ni pravne podlage. Državna revizijska komisija je namreč med možnostmi, ki jih ima naročnik v postopku oddaje javnega naročila, izrecno navedla ne samo 76. oz. 78. člen ZJN-1, na podlagi katerih naročnik po izvedenem postopku ter ocenjevanju in vrednotenju ponudb izbere najugodnejšega ponudnika, temveč tudi drugi odstavek 25. člena ZJN-1 ter 77. člen ZJN-1. V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJN-1 naročnik po poteku roka za oddajo ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije, če pa ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila. Zaključek postopka na podlagi navedenega določila torej ne predvideva nujno predhodno izvedenega postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb (oz. v postopku s pogajanji izvedenih pogajanj), temveč ugotovitev, da naročnik na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne bo mogel oceniti ponudb. Iz določbe 77. člena ZJN-1 pa je mogoče razbrati, da zakon dopušča možnost, da naročnik ne izbere najugodnejše ponudbe in ne sklene pogodbe z najugodnejšim ponudnikom, čeprav pridobi oz. ima možnost pridobiti formalno pravilne ponudbe. ZJN-1 tudi v tem primeru ne določa, da lahko naročnik takšno odločitev sprejme le po izvedenem postopku oz. na podlagi ocenjevanja in vrednotenja ponudb. V primeru zavrnitve ponudb v skladu s 77. členom ZJN-1 so določena le nekatera formalna ravnanja, ki jih mora opraviti naročnik. 77. člen ZJN-1 tako določa, da mora naročnik svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb pisno utemeljiti, pri čemer mora navesti razloge za zavrnitev (prvi odstavek 77. člena) ter da mora ponudnike takoj pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe ali o odločitvi, da začne novi postopek (drugi odstavek 77. člena ZJN-1). 77. člen ZJN-1 je povezan z vprašanjem obstoja kontrahirne dolžnosti (17. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01)), ki jo lahko v postopkih oddaje javnih naročil zagovarjamo šele od pravnomočnosti odločitve o izbiri ponudnika dalje.

Navedbe vlagatelja o tem, da mu naročnik ni posredoval natančne specifikacije predmeta javnega naročila ter da ga ni pravilno obveščal o poteku pogajanj, zato v tem revizijskem postopku ne morejo biti relevantne, pač pa je glede na dejstvo, da je naročnik izdal sklep o zaključku postopka, s katerim je zavrnil (še edino preostalo) vlagateljevo ponudbo, relevantno vprašanje, ali je imel naročnik za takšno ravnanje utemeljene razloge in ali jih je, kot to zahteva prvi odstavek 77. člena ZJN-1, v svoji odločitvi navedel ter o njih obvestil vse ponudnike.

Kot je razvidno iz sklepa o zaključku postopka oddaje javnega naročila, ki je bil vlagatelju (kot navaja sam vlagatelj) vročen dne 7.11.2005 po telefaksu, dne 10.11.2005 pa (kot je razvidno iz povratnice) še po pošti, je naročnik svojo odločitev o zaključku postopka pisno utemeljil z obrazložitvijo, da je ponudnik Mikro + Polo d.o.o. odstopil od ponudbe in da vlagatelj zatrjuje, da bi zmanjšanje kosov posamezne opreme pomenilo nedefiniranost obsega javnega naročila. V obrazložitvi svoje odločitve o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da na podlagi obstoječe dokumentacije ne bo mogel oceniti ponudb in da bi v primeru nespremenjenega obsega predmeta javnega naročila in nenatančne specifikacije nabavil več opreme, kot bi jo dejansko potreboval.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik navedel razloge za zavrnitev vseh ponudb, kot to zahtevata prvi in drugi odstavek 77. člena ZJN-1. Dejstvo, da je naročniku v postopku s pogajanji ostal le en ponudnik, po mnenju Državne revizijske komisije predstavlja objektivni razlog, zaradi katerega se naročnik lahko odloči, da postopka s pogajanji, v katerem pričakuje predvsem pogajanja glede (zniževanja) cene, ne bo nadaljeval. Poleg tega pa, kot to ugotavlja že sam vlagatelj, 1. točka tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 določa, da naročnik sme oddati naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi, če v odprtem ali omejenem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, vendar le pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta bistveno spremeniti. Po mnenju Državne revizijske komisije bi zmanjšanje obsega predmeta javnega naročila, ki je bistvena sestavina postopka oddaje javnega naročila in kasnejše pogodbe o izvedbi naročila, lahko predstavljalo takšno bistveno spremembo predmeta oz. razpisne dokumentacije, zaradi katere bi naročnik to lahko storil le v novem postopku oddaje javnega naročila, ne pa v postopku s pogajanji po 1. točki tretjega odstavka 20. člena ZJN-1. Tudi Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-298/05 izrecno zapisala, da se lahko razpisna dokumentacija v postopku s pogajanji spremeni le v nebistvenih elementih. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da je naročnik v svoji odločitvi o zaključku postopka navedel razloge za zavrnitev ponudb, hkrati pa je (kot je razvidno iz povratnic) oba ponudnika o tem tudi obvestil ter navedel, da bo začel nov postopek oddaje javnega naročila. Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da lahko naročnikov odstop od pogajanj predstavlja temelj za njegovo odškodninsko odgovornost v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava, vendar o morebitnem odškodninskem zahtevku ponudnika za povrnitev stroškov za pripravo ponudbe in morebitno drugo povzročeno škodo odloča za to pristojno sodišče.

Glede vlagateljevih predvidevanj, da naj bi naročnik postopek oddaje javnega naročila ponovil v nasprotju z določili ZJN-1, pa Državna revizijska komisija pripominja, da v revizijskem postopku ne more presojati domnev o morebitnih bodočih kršitvah. V primeru, če bo naročnik v ponovljenem postopku oddaje javnega naročila kršil določila ZJN-1, bo imel vlagatelj v skladu z ZRPJN možnost uveljavljati pravno varstvo v vseh fazah postopka in zoper vsako ravnanje (storitev ali opustitev) naročnika, ko bo do njega sploh prišlo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo ter obvestilu o nadaljevanju postopka zahteval tudi povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 23.12.2005

predsednica senata
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

â"˘ UNIVERZA V LJUBLJANI, Kongresni trg 12, Ljubljana
â"˘ Odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova 12, Ljubljana
â"˘ RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
â"˘ Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana