018-388/2005 Univerza v Mariboru

Številka: 018-388/05-31-3097

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članici mag. Metki Cerar v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izvedbo "notranje revizije obstoja in učinkovitosti delovanja notranjih kontrol v procesu kadrovanja in upravljanja s človeškimi viri za obdobje 1.1.2005 - 30.6.2005 s posebnim poudarkom na sklepanju pogodb o zaposlitvi, podjemnih in avtorskih pogodb ter zakonitosti izplačila plač" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila AUDITOR REVIZIJSKA DRUŽBA d.o.o., Murkova ulica 4, Ptuj (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 09.12.2005

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 25.04.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za izvedbo "notranje revizije obstoja in učinkovitosti delovanja notranjih kontrol v procesu kadrovanja in upravljanja s človeškimi viri za obdobje 1.1.2005 - 30.6.2005 s posebnim poudarkom na sklepanju pogodb o zaposlitvi, podjemnih in avtorskih pogodb ter zakonitosti izplačila plač". Naročnik je dne 08.07.2005 posredoval potencialnim ponudnikom vabilo k oddaji ponudbe za izvedbo predmetnega javnega naročila male vrednosti, s katerim je določil rok za oddajo ponudbe dne 01.08.2005, do katerega je prejel 4 ponudbe. Z dopisom, z dne 22.09.2005, je naročnik pozval ponudnike k dodatnemu znižanju ponudbenih cen, ker so le-te presegale višino zagotovljenih finančnih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila in do predvidenega roka, tj. 29.09.2005, prejel znižani ponudbeni ceni obeh ponudnikov, ki sta izpolnjevala pogoje za priznanje sposobnosti.

Dne 30.09.2005 je naročnik izdal "obvestilo o oddaji JNMV", št.: 10/SP-2005, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se za najugodnejšega ponudnika izbere ITEO-ABECEDA d.o.o., Kotnikova 28, Ljubljana oz. član skupine JPA (Jacques Potdevin ď"" AssociĂ"s), 7, rue GalilĂ"e, 75116 , Paris, France (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).
Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.10.2005, zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila izdal dne 28.10.2005.

Dne 09.11.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da so bile pri postopku izbire naslednje kršitve: diskriminatorna merila in neustrezna razvrstitev meril. Po mnenju vlagatelja so bila merila diskriminatorna glede na določilo drugega odstavka 50.člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1), saj število referenc pri merilu pod točko 8.1 "reference vodje revizije na področju izvajanja revizij v javnem sektorju" ni bilo omejeno. Vlagatelj je oddal cenovno najugodnejšo ponudbo (12,5 % nižja cena od izbranega ponudnika), cena za izbor izvajalca pa je predstavljala zgolj 40 % meril, medtem ko so reference vodje revizije in kadrovska zasedenost revizijskega tima ovrednotene skupno s 50 %. Merila niso bila podana v skladu s tretjim odstavkom 50. člena ZJN-1, saj niso navedena po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
Vlagatelj pri dokazilih za navedene kršitve navaja, da je pri merilu pod točko 8.1 "reference vodje revizije na področju izvajanja revizij v javnem sektorju" mogoče predložiti neomejeno število referenc, zaradi česar je imel ta kriterij nesorazmerno velik vpliv na izbiro ponudnika. Ponudnik, ki priloži nesorazmerno veliko število dokazil o opravljenih revizijah, je tako v precejšnji prednosti pri izbiri. Po določenem številu opravljenih revizijskih postopkov se kakovost dela vodje revizije bistveno ne izboljšuje, zato je tako merilo neustrezno in diskriminatorno. Če ponudnik predloži zelo veliko število referenc, s tem zmanjšuje doseženo število točk drugim ponudnikom, zato druga merila nimajo več ustrezne teže. Ob predpostavki, da najboljši ponudnik pri tem merilu lahko zbere 5 krat več referenc kot drugi najboljši ponudnik, to pomeni, da dobi le-ta pri tem merilu samo 6 točk. Preprost izračun pokaže, da bi v tem primeru ponudnik z veš referencami lahko ponudil več kot dvakrat višjo ceno in bi bil izbran, če bi bila ostala merila izenačena. Glede na to, da so že v okviru pogojev za ugotavljanje usposobljenosti (točka 3.b) navedene zahteve o vodenju vsaj treh revizij v zadnjem letu oziroma šestih revizij v zadnjih treh letih, ni bilo mogoče oceniti, da je bilo potrebno pod točko 8.1 navesti vse reference vodje revizije iz javnega sektorja. Pri ocenjevanju referenc vodje revizije je bila vsaka opravljena revizija ocenjena z 10 točkami. Po vsebini sodijo zahtevane reference pri opravljanju revizij v glavnem na eno samo področje, to je revidiranje kadrovske funkcije in ne na več področij, kot je to v merilu prikazano, zaradi česar se ista izkušnja večkratno vrednoti, kar dodatno prispeva k favoriziranju ponudnika, ki je vpisal večje število referenc.
Po mnenju vlagatelja je diskriminatorno oziroma neustrezno ovrednoteno merilo "cena" storitve. Cena bi morala imeti večji vpliv na izbiro ponudnika, saj že pogoji za ugotavljanje usposobljenosti (točka 3. pogojev za ugotavljanje usposobljenosti in način dokazovanja usposobljenosti ter opis in ovrednotenje meril) predvidevajo, da ponudnik razpolaga s primerno kadrovsko zasedbo za izvajanje revizije. Na ta način so izločeni ponudniki, ki nimajo ustrezno usposobljenih kadrov, da bi opravili posel na primerni kakovostni ravni. Pod pogoji za usposobljenost je navedeno, da mora predvideni vodja notranje revizije imeti certifikat državnega notranjega revizorja, preizkušenega notranjega revizorja oziroma pooblaščenega revizorja. V nadaljevanju je zahtevano, da je predvideni vodja revizije v zadnjem letu opravil vsaj 3 revizije v javnem sektorju ali v zadnjih treh letih vsaj 6 revizij v javnem sektorju. Ponudnik mora imeti zaposlena vsaj dva revizorja ali imeti z njima sklenjeno pogodbo o sodelovanju.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je diskriminatorno tudi merilo "kadrovska zasedenost revizijskega tima". Pri merilu, kjer se ocenjuje strokovna usposobljenost revizijske skupine, niso upoštevane izkušnje posameznih članov skupine in njihova multidisciplinarna usposobljenost. Vlagatelj meni, da je merilo namenjeno le formalnemu ugotavljanju usposobljenosti revizijske skupine in ne upošteva dolgoletnih izkušenj in široke usposobljenosti posameznih članov skupine. Za vsakega člana se predvideva maksimalno 10 točk, ki jih doseže s predložitvijo licence pooblaščenega revizorja oziroma notranjega revizorja, ne upošteva pa se, da ima lahko posamezni član več nazivov oziroma ima ugledne delovne izkušnje. Tako ima npr. vodja revizijske skupine vlagatelja naziv pooblaščene revizorke, državne notranje revizorke, pooblaščene ocenjevalke podjetij, doktorat ekonomskih znanosti s področja obvladovanja stroškov in akademski naziv specialistke revizije. Multidisciplinarno znanje in ugledne izkušnje so značilne tudi za druge člane in bi jih naročnik lahko spoznal in ustrezno ovrednotil.
Vlagatelj navaja, da so bila merila neustrezno razvrščena, saj je po njegovem mnenju cena najpomembnejše merilo, navedena pa je šele na tretjem mestu med merili, namesto na prvem (vabilo k oddaji ponudbe, točke od 8.1 do 8.4, kjer so navedena posamezna merila za izbiro najugodnejšega ponudnika).
Vlagatelj ugotavlja, da bi naročnik ob objektivnejšem vrednotenju ponudb za nižjo ceno (12,5 %) dobil storitev primerljive kakovosti, ki bi bila opravljena v istem časovnem okviru, opravilo pa bi jo pet revizorjev, medtem ko je izbrani ponudnik ponudil šest revizorjev.

Naročnik je dne 24.11.2005 sprejel odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik navaja, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo navedel domnevne kršitve naročnika, ki se vse nanašajo na merila, ki jih je naročnik opredelil v razpisni dokumentaciji in so bile vlagatelju znane pred potekom roka za predložitev ponudb, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo pred potekom tega roka, kot to določa peti odstavek 12. člena ZRPJN (Ur.l. RS, št. 95/2005; ZRPJN- UPB3) v noveli zakona, ki velja od 27.10.2005. V zahtevku vlagatelj ne zatrjuje, da zatrjevanih kršitev objektivno ni mogel ugotoviti pred potekom roka, kot ga določa ZRPJN, kar pomeni, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo nepravočasno. Naročnik pa kljub temu dejstvu, zgolj iz previdnosti in podrejeno, v zahtevku navedene kršitve zavrača kot neutemeljene, iz česar sledi, da tudi ob upoštevanju navedb v zahtevku za revizijo ne bi sprejel drugačne odločitve. Glede vlagateljeve navedbe, da je bilo merilo pod točko 8.1 diskriminatorno oziroma neustrezno, naročnik navaja, da ima 15 članic oziroma enot, ki svojo računovodsko funkcijo opravljajo ločeno, v končni fazi pa se dokumentacija in poročila združujejo na nivoju naročnika kot celote, zato izvedba revizije tako obsežnega poslovnega subjekta zahteva veliko izkušenj, zaradi česar naročnik ni omejil predložitve števila dokazil v merilih, kar je iz meril tudi jasno razvidno. Na osnovi navedenega se naročnik tudi ne more strinjati s trditvijo vlagatelja, da se po določenem številu opravljenih revizijskih postopkov kakovost dela vodje revizije bistveno ne izboljšuje več. Naročnik tudi opozarja na kontradiktornost trditev vlagatelja, ki na eni strani navaja, da so v prednosti tisti, ki predložijo veliko število referenc, na drugi strani pa, da iz meril ni bilo mogoče oceniti, da je potrebno navesti vse reference vodje revizije iz javnega sektorja. Iz tega gre sklepati, da če bi vlagatelj merila razlagal na slednji način, bi predložil večje število referenc, kar pa potem ne bi bilo več diskriminatorno.
Naročnik je v zvezi z vlagateljevo revizijsko navedbo o diskriminatornosti merila "cena" navedel, da v tem primeru pojmovanje diskriminatornosti merila ni na mestu, ker to pomeni, da je merilo zastavljeno na način, da se izločijo ponudbe brez objektivno opravičljivih razlogov in neupravičeno privilegirajo ponudnike ter preprečujejo konkurenco. Pri predmetnem javnem naročilu je naročnik zagotovil vsem ponudnikom enakopraven položaj za pridobitev javnega naročila, kar pa še ne pomeni, da je želel vsem ponudnikom omogočiti dejansko enak položaj, saj je zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in naravnih danosti dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen. Ponudba vlagatelja pa je bila ugodnejša za 11,8 % in ne za 12,5 %, kot navaja vlagatelj.
Naročnik navaja, da je merilo "kadrovska zasedenost revizijskega tima" jasno opredelil in določil način točkovanja. Za člane revizijskega tima je pomembno, da imajo certifikat pooblaščeni revizor ali preizkušeni notranji revizor ali državni notranji revizor. V kolikor imajo vse tri certifikate ali še več, je sicer zelo dobro, multiplicirano ocenjevanje pa bi bilo diskriminatorno do vseh ponudnikov iz stališča, da člani revizijskega tima ne potrebujejo najmanj npr. 3 certifikate, da so sposobni opraviti predmetno javno naročilo.
Glede vlagateljeve navedbe o neustrezni razvrstitvi meril (kršitev tretjega odstavka 50. člena ZJN-1) naročnik navaja, da zakon nikjer eksplicitno ne navaja, kateri kriterij je potrebno uporabiti pri "pomembnosti" meril. Pri razvrščanju meril je prišlo do razporeditve le-teh v delnem vrstnem redu glede na prispevek k skupnemu številu točk. Naročnik meni, da razvrstitev meril ne bi smela biti razlog za kakršnokoli zavajanje ponudnikov, prav tako je iz meril jasno razvidno, kakšno "težo" ima posamezno merilo glede na skupni doprinos točk, še posebej, ker je naročnik ponderje določil v celih številih. Naročnik je jasno opredelil, katere kriterije bo upošteval v primeru, če bosta dva ali več ponudnikov zbrala isto število točk. Naročnik je ponudbe vrednotil objektivno in v skladu z ocenjevanjem po tehtno izbranih merilih izbral ponudnika, ki je podal ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 28.11.2005, naročnika obvestil, da bo postopek revizije nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu je vlagatelj navedel, da je šele iz dodatne obrazložitve obvestila o oddaji javnega naročila s primerjavo doseženih točk med izbranim ponudnikom in svojo ponudbo ugotovil diskriminatorni učinek merila pod točko 8.1 reference vodje revizije, zaradi česar druga merila nimajo več ustrezne teže. Glede naročnikove ugotovitve, da je bila njegova ponudba cenovno ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika za 11,8 % in ne za 12,5 %, kot je navedel v zahtevku za revizijo, navaja, da je navedeno razliko ugotovil pri primerjavi doseženih točk izbranega ponudnika (35) s številom točk svoje ponudbe (40).

Naročnik je z dopisom, z dne 01.12.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da ZJN-1 v drugem in tretjem odstavku 50. člena določa:
"(2) Merila, po katerih naročnik izbira najugodnejšo ponudbo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena. Merila ne smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z vsebino javnega naročila in morajo prispevati k nediskriminatornemu razvrščanju ponudb.
(3) Naročnik mora v razpisni dokumentaciji navesti, opisati in ovrednotiti vnaprej vsa merila za oddajo, ki jih bo uporabil, v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Po objavi naročila ali oddaji povabila v omejenem postopku naročnik ne sme več spreminjati meril.".

Državna revizijska komisija je pri presoji vlagateljevih revizijskih navedb zato najprej preverila, kako je naročnik v razpisni dokumentaciji določil merila za izbiro najugodnejše ponudbe. Iz vabila k oddaji ponudbe oziroma razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik za ocenjevanje ponudb in izbiro najugodnejše ponudbe določil naslednja merila:
(8.1) Reference vodje revizije na področju izvajanja revizij v javnem sektorju:
Reference vodje = ponujene reference / najugodnejše reference x 30 %
Reference vodje revizije na področju izvajanja revizij v javnem sektorju se točkujejo:
Točke za število Točke
Dokazilo eno revizijo revizij skupaj
1.opravljene revizije obstoja in učinkovitosti
delovanja notranjih kontrol v kadrovski funkciji
uporabnika proračunskih sredstev 15
2. opravljene revizije zakonitosti plač uporabnika
proračunskih sredstev 15
3. opravljene revizije zakonitosti plač v okviru
opravljene druge revizije uporabnika
proračunskih sredstev 8
4. druge opravljene revizije pri uporabniku
proračunskih sredstev 2
5. v kolikor je revizija iz točk 1-4 opravljena pri
proračunskem uporabniku v državi članici EU
izven Slovenije, se k vsaki posamezni reviziji
prišteje še točk: 5

"Najugodnejše reference" so reference tistega ponudnika (izmed vseh ponudnikov, ki so vložili pravilne ponudbe), ki je po tem kriteriju zbral največ točk.

(8.2) Kadrovska zasedenost revizijskega tima:
Kadrovska zasedenost = ponujena kadrovska zasedba/najugodnejša kadrovska zasedba x 20%
Kadrovska zasedenost revizijskega tima se točkuje:
število ljudi
Dokazilo Točke v timu s Točke
certifikatom skupaj
1. certifikat pooblaščeni revizor, preizkušeni
notranji revizor, državni notranji revizor 10
2. certifikat iz države članice EU (izven
Slovenije), enakovreden slovenskemu
certifikatu iz prejšnje točke 10
3. certifikat revizor 5
4. drugo 2

Skupaj je možno po kriteriju "kadrovska zasedenost revizijskega tima" doseči največ 70 točk.
V točki "1. certifikat pooblaščeni revizor" mora predvideni vodje notranje revizije imeti certifikat državnega notranjega revizorja, preizkušenega notranjega revizorja oz. pooblaščenega revizorja.
V točki "4. drugo" je možno doseči skupno največ štiri (4) točke.
"Najugodnejša kadrovska zasedba" je zasedba tistega ponudnika (izmed vseh ponudnikov, ki so vložili pravilne ponudbe), ki je po tem kriteriju zbral največ točk oz. 70 točk, kar je manj.

(8.3) Cena:
Cena = najnižja cena / ponujena cena x 40 %
"Najnižja cena" je ponujena cena tistega ponudnika (izmed vseh ponudnikov, ki so vložili pravilne ponudbe), ki je po absolutnem znesku najmanjša.

(8.4) Časovni potek revizije:
Časovni potek revizije = najugodnejše število revizijskih dni / ponujeno število revizijskih dni x 10 %.
"Najugodnejše število revizijskih dni" je ponujeno število revizijskih dni tistega ponudnika (izmed vseh ponudnikov, ki so vložili pravilne ponudbe), ki je po absolutnem številu najmanjše.

(9) Kot najugodnejša bo ocenjena in izbrana tista ponudba, ki bo prejela največje število točk, tj. izpolnila merila v največjem odstotku. V kolikor dve ali več ponudb dosežejo isto največje število točk, bo ponudnik izbran na podlagi kriterijev v naslednjem vrstnem redu:
a. reference vodje revizije na področju izvajanja revizij v javnem sektorju,
b. kadrovska zasedenost revizijskega tima,
c. časovni potek revizije,
d. cena.

V zvezi z revizijskimi navedbami vlagatelja Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, opisal in ovrednotil vsa merila ter določil tudi način njihove uporabe pri ocenjevanju ponudb. V primeru, da vlagatelju posamezna merila niso bila dovolj razumljiva oziroma po njegovem mnenju niso bila jasno določena, bi lahko pravočasno zaprosil naročnika za pojasnilo in sicer najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb (tretji odstavek 25. člena ZJN-1). Na možnost pridobitve pojasnila v zvezi s pripravo ponudbe je opozoril tudi naročnik v vabilu k oddaji ponudbe ter navedel konkretno strokovno osebo za posredovanje informacij. V kolikor pa je vlagatelj menil, da so določena merila diskriminatorna, neustrezno ovrednotena ali celo neustrezna ter da so merila neustrezno razvrščena, bi moral pravočasno vložiti zahtevek za revizijo, to je v času pregleda razpisne dokumentacije. Zahtevek za revizijo se skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa: "Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.". Citirano določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN je bilo uveljavljeno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 61/2005, z dne 30.06.2005) in je začelo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, torej dne 01.07.2005 (in ne šele dne 27.10.2005, kot zmotno navaja naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo). Ker pa je vlagatelj oddal ponudbo po uveljavitvi citirane novele zakona, dne 01.08.2005, bi torej v predmetnem postopku, v kolikor bi želel uveljavljati svoje revizijske navedbe glede meril za izbiro najugodnejše ponudbe, moral zahtevek za revizijo vložiti takoj, ko se je z njimi seznanil, najkasneje pa do roka, določenega za oddajo ponudb. Vlagatelj pa tega ni storil, ampak je čakal do prejema obvestila o oddaji javnega naročila in je šele na podlagi ugotovitve, da njegova ponudba ni bila izbrana kot najugodnejša, vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ne zatrjuje in ne dokaže, da zatrjevanih kršitev oziroma diskriminatorne določitve meril za izbiro najugodnejše ponudbe objektivno ni mogel ugotoviti v času priprave ponudbe. Zahtevek za revizijo je zato v smislu določila petega odstavka 12. člena ZRPJN prepozen, zato vlagateljevih revizijskih navedb ni več mogoče meritorno presojati. Poudariti je treba, da se prek določila petega odstavka 12.člena ZRPJN izvajata načeli hitrosti in učinkovitosti v postopkih oddaje javnih naročil (3. člen ZRPJN), ki sta izredno pomembni za racionalno vodenje postopkov oddaje javnih naročil in vplivata tudi na nekatera druga temeljna načela javnega naročanja. Vlagateljeve revizijske navedbe je zato treba zavrniti.

Glede vlagateljeve navedbe, da bi naročnik ob objektivnejšem vrednotenju ponudb za nižjo ceno dobil storitev primerljive kakovosti, Državna revizijska komisija poudarja, da vlagatelj v revizijskem zahtevku ni navedel nobenih konkretnih nepravilnosti naročnika pri vrednotenju ponudb. Vlagatelj namreč ni navedel, da bi naročnik ponudbe eventualno ocenjeval drugače, kot je to določil v razpisni dokumentaciji in bi s tem favoriziral izbranega ponudnika. Ker Državna revizijska komisija v skladu z 19. členom ZRPJN odloča v mejah zahtevka za revizijo, in sicer o vseh očitanih kršitvah v postopku oddaje javnega naročila, vrednotenja ponudb ni presojala.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 09.12.2005

mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- UNIVERZA V MARIBORU, Slomškov trg 15, Maribor
- AUDITOR REVIZIJSKA DRUŽBA d.o.o., Murkova ulica 4, Ptuj
- ITEO-ABECEDA d.o.o., Kotnikova 28, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana