018-369/2005 DARS d.d.

Številka: 018-369/05-33-3049

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega odstavka 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Jožefu Kocuvanu, ob sodelovanju svetovalke Lidije CvetkoviÄ", v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izdelava prometne študije ter prometne in ekonomske primerjave variant na odseku HC Koper - šmarje - Dragonja", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje Omega Consult, d.o.o., Gregorčičeva 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 5.12.2005

ODLOČILA

Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot je razvidna iz sklepa o oddaji javnega naročila, št. 402-26/05-RPP-IP/467, z dne 15.9.2005.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 45, z dne 6.5.2005, pod številko objave Ob-12390/05 ponovno objavil javni razpis za "Izdelavo prometne študije ter prometne in ekonomske primerjave variant na odseku HC Koper - šmarje - Dragonja". Kot je razvidno iz zapisnika o odpiranju ponudb, z dne 8.6.2005, je naročnik pravočasno prejel 2 ponudbi.

Naročnik je vlagatelja z dopisom, z dne 16.6.2005, pozval k dodatni pojasnitvi predložene ponudbe. Vlagatelj je zahtevan dodaten opis metodologije iz ponudbe naročniku posredoval dne 30.6.2005.

Naročnik je dne 5.7.2005 za mnenje o usklajenosti vlagateljeve ponudbe in projektne naloge za predmetni razpis zaprosil Prometnotehniški inštitut Fakultete za gradbeništvo in geodezijo pri Univerzi v Ljubljani (v nadaljevanju: FGG). FGG je strokovno mnenje naročniku posredovala dne 26.7.2005.

Naročnik je dne 15.9.2005 izdal sklep o oddaji javnega naročila, št. 402-26/05-RPP-IP/467, s katerim je kot najugodnejšega izbral ponudnika PNZ d.o.o., Vojkova 65, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi je naročnik navedel, da je ponudbo vlagatelja izločil kot nepravilno, saj naj ne bi v celoti ustrezala zahtevam iz projektne naloge.

Vlagatelj je dne 23.9.2005 zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki mu jo je naročnik posredoval dne 10.10.2005.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 21.10.2005, v katerem naročniku očita nepravilno izveden postopek ocenjevanja ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika, zaradi česar zahteva razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v tem delu. Vlagatelj najprej navaja, da je naročnik v nasprotju s 7. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00, 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) povzročil diskriminacijo ponudnikov, s tem, ko je dal oceniti ustreznost zgolj njegove ponudbe, ne pa tudi ponudbe izbranega ponudnika, ter tudi zato, ker strokovno mnenje FGG domneva, da je projektna naloga izdelana na podlagi specifikacij programa VISSIM. Pod drugo navedbo vlagatelj ugotavlja, da je naročnik napačno tolmačil pridobljeno strokovno mnenje FGG ter neupravičeno izločil njegovo ponudbo kot nepravilno. Vlagatelj poudarja, da je iz strokovnega mnenja FGG razvidno, da vlagateljeva ponudba ustreza zahtevam projektne naloge.

Naročnik je dne 9.11.2005 izdal sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek v delu, ki se nanaša na diskriminatorno obravnavanje ponudnikov, zavrgel kot prepoznega, v delu, ki se nanaša na nepravilno tolmačenje strokovnega mnenja, pa zavrnil kot neutemeljenega. Naročnik v obrazložitvi navaja, da iz strokovnega mnenja izhaja, da se lahko z metodologijo, opisano v vlagateljevi ponudbi, doseže "podoben rezultat" tistemu, kot je zahtevan v točkah 2.2.1 in 2.2.3 projektne naloge, kar pa strokovna komisija naročnika ne šteje za primerno, zaradi česar je ponudbo tudi izločila kot nepravilno.

Vlagatelj je dne 11.11.2005 naročniku posredoval obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 18.11.2005 odstopil v reševanje zahtevek za revizijo skupaj z vso relevantno dokumentacijo.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je sprva presojala utemeljenost prve vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo, da ga je naročnik s tem, ko je dal oceniti ustreznost zgolj njegove ponudbe, ne pa tudi ponudbe izbranega ponudnika, in zato, ker strokovno mnenje FGG domneva, da je projektna naloga izdelana na podlagi specifikacij programa VISSIM, v postopku oddaje javnega naročila obravnaval dikriminatorno.

Pri tem Državna revizijska komisija opozarja, da 54. člen ZJN-1 daje naročniku zgolj možnost, da od ponudnikov zahteva dopolnitev ali pojasnilo že predloženih dokumentov, ne nalaga mu pa s tem v zvezi nikakršnih obveznosti. To pomeni, da je naročnik pri odločitvi, ali in katere ponudnike bo pozval k dodatni pojasnitvi ponudb, popolnoma avtonomen, zato njegovega ravnanja, ko je k dodatni obrazložitvi metodologije pozval le vlagatelja, ne gre obravnavati kot diskriminatornega. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz strokovnega mnenja FGG izhaja, da njegov pripravljavec zgolj hipotetično domneva, da je imel naročnik pri izdelavi projektne naloge v mislih program VISSIM, to dejstvo pa ne izhaja iz razpisne dokumentacije. Spričo navedenega naročniku ni mogoče očitati kršitve 32. člena ZJN-1, vlagateljevo navedbo pa je potrebno zavrniti kot neutemeljeno.

Državna revizijska komisija je nato presojala utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik njegovo ponudbo neupravičeno izločil kot nepravilno, pri čemer je preverila določbo razpisne dokumentacije in način izpolnitve le-te v vlagateljevi ponudbi, upoštevajoč tudi strokovno mnenje FGG.

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v projektni nalogi (ki je del razpisne dokumentacije), v točki 2.2 "PROMETNE OBREMENITVE", v podtočki 2.2.1 "Mikroskopska simulacija prometa v urnih konicah po metodi dinamičnega obremenjevanja prometne mreže ter povprečni letni dnevni promet (PLDP) in povprečni dnevni promet v času turistične sezone (PSDP)" navedel, da se prometne obremenitve določijo na dva načina: za omrežje I. etape (mestno področje) se prometne obremenitve določijo s pomočjo mikroskopske simulacije prometa v koničnih urah po metodi dinamičnega obremenjevanja prometnega omrežja, ki upošteva dinamično distribucijo prometa, kjer ima posamezno vozilo možnost izbire poti in časa začetka poti, za omrežje I. (za izbrano varianto) in II. etape skupaj se določijo prometne obremenitve PLDP in PSDP. Naročnik je med drugim tudi določil, da mora izvajalec na osnovi analize prometa predlagati značilne urne konice, za katere se določijo prometne razmere, ter da morajo rezultati mikroskopskih simulacij podati prometni učinek posamezne variante (zamude, kolone, skupen čas,â??).

Iz vlagateljeve ponudbe je razvidno, da je le-ta način določitve prometnih obremenitev opredelil v točki 3.1.7, kjer je navedel:
"Prometne obremenitve bodo določene na podlagi programskega paketa TRIPS, in sicer na dva načina:

a) Dinamična mikroskopska simulacija prometa

Za omrežje I. etape (mestno področje) bodo prometne obremenitve določene s pomočjo mikroskopske simulacije prometa v koničnih urah (katere bodo določene na osnovi analize prometa) po metodi dinamičnega obremenjevanja prometnega omrežja, ki upošteva dinamično distribucijo prometa, kjer ima posamezno vozilo možnost izbire poti in časa začetka poti. Obremenitve za obstoječe omrežje ter 3 omrežja z variantami bodo določene na podlagi cestnega omrežja in matrik v konicah za dve časovni obdobji, pri čemer bodo matrike izdelane na podlagi gravitacijskega modela in družbeno ekonomskih podatkov ter terenskih raziskav.

S programom TSIS bo izdelana mikroskopska dinamična simulacija za dva časovna prereza, za obstoječe omrežje ter 3 omrežja z variantami. Programski paket TSIS (Traffic Software Integrated System) je paket programskih orodij, namenjen prometnim inženirjem in raziskovalcem. Vsebuje naslednja poglavitna programska orodja: CORSIM, TRAFVU in ITRAF.
â??

b) PLDP in PSDP

Za omrežje I. (za izbrano varianto) in II. etape skupaj bodo določene prometne obremenitve PLDP (povprečni letni dnevni promet) in PSDP (sezonski promet). Matrike v koničnih urah bodo z ustreznimi faktorji, dobljenimi z avtomatskih števnih mest, pretvorjene v matrike PLDP. Za PSDP bodo dodani turistični tokovi, ki bodo dobljeni na podlagi štetij prometa in izsledkov raziskav dosedanjih študij. Tako PLDP kot PSDP bosta izdelana za dva časovna prereza, za obstoječe omrežje in 3 variantna omrežja. â??"
V točki 3.1.9 "Rezultati" je vlagatelj med drugim navedel, da bodo rezultati prometnega modela (tako za konične ure kot PLDP in PSDP) podali prometni učinek posamezne variante (zamude, kolone, skupen čas,â??).

V strokovnem mnenju FGG je zapisano, da bo vlagatelj (glede na ponudbo in dodatno pojasnilo le-te) prometne obremenitve pridobil s pomočjo mikroskopskega modela dinamičnega obremenjevanja cestnega omrežja s programom TRIPS, mikroskopska simulacija pa bo izdelana s programskim paketom TSIS 5.1 z izhodnimi podatki iz programa TRIPS. Pripravljavec strokovnega mnenja meni, da je v navedenem pojasnilu lapsus, saj so v program TRIPS (kot ga že vrsto let uporablja vlagatelj) vgrajeni makroskopski modeli. Nadalje pripravljavec predvideva, da je imel izdelovalec projektne naloge v mislih izdelavo modela s pomočjo programa VISSIM, pri katerem gre za iteriranje uporabe makroskopskega modela izbire poti in mikroskopske simulacije, rezultat katere so med drugim potovalni časi. Pripravljavec strokovnega mnenja ocenjuje, da se lahko podoben rezultat dobi tudi z iteriranjem programa TRIPS za določitev izbire poti in TSIS za določitev potovalnih časov, pri čemer je prednost programa VISSIM v tem, da je tu iteracijski postopek avtomatiziran. Pripravljavec nazadnje še opozarja, da ima program VISSIM še dodatno možnost modeliranja uporabe dodatnih informacij med samo potjo (dynamic route guidance), vendar meni, da ta opcija ne vpliva bistveno na realnost rezultatov simulacije, razen v primeru, da se na tem območju planira izdelavo sodobnega sistema vodenja prometa s spremenljivo signalizacijo.

Državna revizijska komisija ocenjuje, da je način določitve prometnih obremenitev, kot jih je v ponudbi definiral vlagatelj, skladen z zahtevami naročnika iz projektne naloge. Glede na to, da naročnik nikjer v razpisni dokumentaciji ni določil, s kakšnim programom naj bi ponudniki zahtevane rezultate pridobili, Državna revizijska komisija meni, da je merodajen le zahtevani rezultat, to je prikaz mikroskopske simulacije prometa v urnih konicah po metodi dinamičnega obremenjevanja prometne mreže ter povprečnega letnega dnevnega prometa (PLDP) in povprečnega dnevnega prometa v času turistične sezone (PSDP), kar pa je vlagatelj v svoji ponudbi kot rezultat tudi navedel. Hkrati gre opozoriti, da iz pridobljenega strokovnega mnenja FGG ravno tako ne izhaja, da bi vlagateljeva ponudba ne bila usklajena s projektno nalogo, temveč so podane le razlike med programoma TRIPS (+ TSIS) ter VISSIM, pri čemer pa je očitno z obema mogoče priti do rezultata, kot ga je naročnik opredelil v projektni nalogi.

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da na podlagi predložene spisovne dokumentacije ni mogoče nedvoumno zaključiti, da vlagateljeva ponudba ne bi ustrezala zahtevam razpisne dokumentacije (projektne naloge), zaradi česar je potrebno drugo vlagateljevo navedbo šteti kot utemeljeno, naročnikovo odločitev o oddaji naročila, ki temelji na neupravičeni izločitvi vlagateljeve ponudbe kot nepravilne, pa razveljaviti.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 5.12.2005

Jožef Kocuvan, univ. dipl. ekon.,
član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji - DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Omega Consult, d.o.o., Gregorčičeva 7, Ljubljana
- PNZ d.o.o., Vojkova 65, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana