018-344/2005 Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste

Številka: 018-344/2005-35-2859

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št.: 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu predsednika dr. Aleksija Mužine kot predsednika senata, ter članice Vesne Cukrov in člana Francija Kodele kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Marka Žviplja, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "gradnja obvoznice Solkan, G2-103/1010, pododsek od km 0,180 do km 1,360 - zemeljska dela, oporne konstrukcije, podhodi (3-2, 3-3, 3-4)" in na podlagi zahtevka za revizijo skupnih ponudnikov CPK, d.d., Ulica 15. maja 14, Koper, GP Planum a.d., Ulica 22. oktobra 15, Beograd, Srbija in Črna Gora in Ginex International d.o.o., Rejčeva ulica 3, Nova Gorica, ki jih zastopa odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22.11.2005 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, vsebovana v odločitvi o oddaji javnega naročila, št. 347-07-356/99, z dne 08.09.2005.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 607.880,00 SIT, v roku 15 od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 01.07.2005 sprejel sklep, št. 347-07-356/99, o začetku postopka oddaje javnega naročila, javni razpis za predmetno javno naročilo pa je objavil v Uradnem listu RS, št. 64, z dne 08.07.2005, pod številko objave Ob-19116/05.

Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, z dne 29.07.2005, je razvidno, da je naročnik prejel tri pravočasne ponudbe. Naročnik je izdal odločitev o oddaji javnega naročila, št. 347-07-356/99, z dne 08.09.2005, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje CPG d.d., Industrijska c. 2, Kromberg, Nova Gorica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je po prejemu dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, z dne 23.09.2005, vložil zahtevek za revizijo, z dne 06.10.2005, v katerem navaja, da naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, kjer je zapisal, da je ponudbo vlagatelja zavrnil, ker jo je označil kot zavajajočo, saj naj bi podatki v dodatnih pojasnilih ponudbe bistveno odstopali od navedb v ponudbi, in sicer za projekta Cestninska postaja Divača in Letališka baza Boufarik, teh svojih navedb ni pojasnil. Iz poročila o oddaji javnega naročila, z dne 02.09.2005, zgolj izhaja, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev in zahtev, brez opredelitve razlogov oziroma dejstev, na podlagi katerih je prišel do takšnega zaključka. Naročnik je tako v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila spremenil pravno formulacijo iz poročila o oddaji javnega naročila ter jo iz neizpolnjevanja pogojev preoblikoval v zavajajoče in neresnično podajanje ponudbe.
Vlagatelj je kljub zahtevani zgolj eni referenci za odgovornega vodjo del prijavil seznam 30 referenc odgovornega vodje del g. Dragiše LazareviÄ"a, in sicer za projekte, ki so naročniku dobro znani in bi tako lahko izpolnjevanje postavljenega pogoja preveril tudi v lastnih evidencah. Vlagatelj dodaja, da nima nobenega interesa, da bi navajal podatke, ki so neresnični ali zavajajoči, saj je sporen pogoj izpolnil že z navedbo ene same reference, poleg tega pa bi moral naročnik vlagatelju dokazati namen, česar pa ni storil. Ne glede na navedeno vlagatelj podaja podatke v zvezi s projektoma Cestninska postaja Divača in Letališka baza Boufarik, s katerimi potrjuje resničnost njegovih navedb in posledično pravilnost njegove ponudbe ter poudarja razlikovanje med terminoma vrednost projekta in vrednost pogodbe; prvi je praviloma višji zaradi dodatnih del, nepredvidenih del, presežnih del, etc. Vlagatelj navaja, da je na vpogledu v ponudbe in dokumentacijo zasledil dopis družbe SCT d.d., Ljubljana glede reference odgovornega vodje del za projekt Letališka baza Boufarik ter za katerega domneva, da je naročniku služil pri odločitvi o zavrnitvi ponudbe vlagatelja. Vlagatelj pojasnjuje, da iz tega dokumenta ne izhaja noben podatek, ki bi dokazoval neresničnost navedb vlagatelja, pač pa je družba SCT d.d. celo potrdila sodelovanje g. LazareviÄ"u na tem projektu, potrdila je pogodbeno vrednost 156 mio USD (končna vrednost je sicer presegla 200 mio USD zaradi dodatnih del, SCT d.d. pri projektu tudi ni ostal do konca, zato navaja zgolj pogodbeno vrednost; naročnik je v predmetnem postopku zahteval v referencah navedbo vrednosti projekta oziroma posla in ne pogodbene vrednosti) ter da se je projekt izvajal v letu 1986. Sama navedba družbe SCT d.d., da je g. LazareviÄ" opravljal obveznosti v imenu družbe SCT d.d. in mu zato ne morejo služiti kot referenca, po mnenju vlagatelja niso pravno relevantne, saj je naročnik zahteval osebne reference odgovornega vodje del in ne referenc podjetja. Vlagatelj navaja, da bi ga naročnik lahko pozval k predložitvi dodatnih pojasnil oziroma dokazov, sam namreč razpolaga še z drugimi dokumenti, ki jih je na zahtevo pripravljen predložiti. Naročnik bi lahko zanj sporne reference tudi preprosto izločil ter odločil na podlagi preostalih nespornih referenc.
Vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, saj je ni podpisal zakoniti zastopnik Jože Brecelj, ki je tudi edini zastopnik izbranega ponudnika, vpisan v sodni register in edina oseba, pooblaščena za zastopanje družbe, pač pa naročniku neznana oseba, kar je sam potrdil na vpogledu. Navedeno izhaja iz dejstva, da je na mestu, kjer bi moral biti podpis zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe ponudnika, pripis "za", ponudbi izbranega ponudnika pa ni bilo predloženo pooblastilo zakonitega zastopnika, s katerim bi ta pooblastil za podpis ponudbe drugo osebo. Takšna ponudba ni zavezujoča, saj bi lahko ponudnik naknadno pripoznal ponudbo, ali pa tudi ne, če mu ne bi ustrezalo, še navaja vlagatelj.
Vlagatelj meni, da je naročnik v nasprotju s 54. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) in v nasprotju z razpisno dokumentacijo napako v podajanju cene v ponudbi izbranega ponudnika okvalificiral kot računsko pomoto. Izbrani ponudnik namreč ni storil računske pomote, ampak je v dveh primerih vpisal dve različni osnovi, od katerih je potem pravilno izračunal DDV (ne drži naročnikova ugotovitev, da je izbrani ponudnik obračunal dvakratni DDV ter da je do razhajanja med vrednostmi prišlo zaradi napake pri obračunavanju DDV). Če takšno napako v ponudbi okvalificiramo kot računsko pomoto, lahko ponudniki z vpisovanjem različnih osnov po potrebi zvišujejo ali znižujejo ponudbeno vrednost. Vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-159/05.
Vlagatelj predlaga, da se oceni ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, z dne 08.09.2005 ter da se spozna ponudbo vlagatelja kot pravilno, primerno in sprejemljivo ter kot nezavajajočo in se predmetno javno naročilo odda vlagatelju. Vlagatelj priglaša stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo, v protivrednosti 3000 točk po veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003 (70/2003 - popr.); v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) za stroške odvetniškega zastopanja ter priprave revizijskega zahtevka ter v višini 3% od tega zneska, za materialne stroške, povečano za DDV.

Naročnik je o vlagateljevem zahtevku za revizijo odločil s sklepom, z dne 25.10.2005, s katerim je le-tega zavrnil kot neutemeljenega ter zavrnil njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je poročilo o oddaji naročila iz prvega odstavka 78. člena ZJN-1 akt naročnika, ki ga le-ta praviloma ne posreduje ponudnikom, v nasprotju z obvestilom o izbiri najugodnejšega ponudnika, ki ga mora naročnik izdelati v skladu z obligatornimi zahtevami iz istega člena. Naročnik pojasnjuje, da vsebine in oblike obvestila o oddaji javnega naročila ZJN-1 ne predpisuje, zato je določitev le-te prepuščena naročniku, ponudnik, ki ni bil izbran, pa lahko od naročnika zahteva izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila, kar je vlagatelj zahteval, naročnik pa mu jo je posredoval. Naročnik je v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel, da podatki iz dodatno predloženih dokazil glede referenc odgovornega vodje del, ki jih je vlagatelj dostavil na zahtevo naročnika, bistveno odstopajo od navedb v ponudbi, zato jih je označil kot zavajajoče. Dejstvo je, da vlagatelj ni predložil ponudbe, ki bi v celoti izpolnjevala zahteve v razpisni dokumentaciji, le-ta pa je bila z vidika navedb o izpolnjevanju pogojev in zahtev zavajajoča. Na podlagi dodatnih pojasnil vlagatelja je naročnik ugotovil, da nobena od dodatno preverjenih referenc, ki bi po vsebini in vrednosti sicer ustrezala zahtevam razpisne dokumentacije v točki 2.4.1 tretje alinee, ne ustreza tem zahtevam oziroma so navedbe v kontradikciji z navedbami v ponudbi, in sicer:
- Hotel in igralnica v Miločerju (Črna Gora); predložena referenca ne ustreza predmetni zahtevi razpisa, saj gre za izvajanje inženiringa in nadzora s strani g. LazareviÄ"a in ne za opravljanje funkcije odgovornega vodje del.
- Cestninska postaja Divača; Iz dodatnega pojasnila vlagatelja izhaja, da je vrednost projekta 119.576.239,00 SIT in ne 250.000.000,00 SIT, kot je navedeno v ponudbi vlagatelja. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj v ponudbi pri tem projektu več kot za dvakrat povečal vrednost, ki ni dokazana s predloženimi dokazili (Pogodba in Zapisnik o prevzemu del). Iz zapisnika o prevzemu del namreč izhaja, da za ta dela ni bilo sklenjenih drugih pogodb, poleg tega pa bančna garancija za odpravo napak v garancijski dobi vrednostno ustreza 5% navedene pogodbene vrednosti.
- Sanacija plazu Hotemež-Vrhovo; Zaradi nestrokovno in nekvalitetno izvedenih del je Direkcija Republike slovenije za ceste gospodarskemu subjektu Ginex Intenational d.o.o. v letu 1995 odvzela reference, kar naročnik izkazuje s priloženim dopisom, z dne 29.05.1995.
- Letališka baza Boufarik (Alžirija); Naročnik je glede na navedbe vlagatelja, da lahko podatke v ponudbi preveri pri družbi SCT d.d., za takšno informacijo tudi zaprosil. Iz poročila SCT d.d. o delu g. Dragiše LazareviÄ"a na projektu HS100 letališka baza Boufarik v Alžiriji, z dne 01.09.2005, izhaja da je bil g. LazareviÄ" imenovan za vodjo pripravljalnih del in da je bil zaradi odgovornosti za zamudo pri delih zamenjan, poleg tega naročnik navaja, da dela in naloge, ki jih je opravljal g. LazareviÄ", ne morejo služiti kot pozitivna referenca. Za projekt Letališka baza Boufarik je vlagatelj v zahtevku za revizijo predložil potrdilo Yugoimport (R. Srbija in Črna Gora), z dne 05.10.2005, iz katerega izhaja, da je g. LazareviÄ" v času od 1986-1987 na tem projektu opravljal funkcijo tehničnega direktorja, vodje operative v skladu s "Prilogami k dogovoru o medsebojnih odnosih na skupnem projektu HS-100-HL" med SCT d.d. in Hidroelektre (R. Hrvaška) v razmerju 50% : 50%, iz katere ni razvidna poslovna povezava izdajatelja potrdila z g. LazareviÄ"em.
Naročnik v zvezi z navedbami vlagatelja o priznanju referenc g. LazareviÄ"u za odgovornega vodjo del v drugih postopkih oddaje javnih naročil s strani naročnika, kjer naj bi bil predložen identičen seznam referenc in naj bi bil spoznan za sposobnega voditi projekte (projekt Cestninske postaje Vogrsko, projekt Dolnje Ležeče, projekt Smrdeljski potok, projekt Kokošnjak, projekt Deskle) opozarja, da gre za vrednostno precej nižja javna naročila, kar je v nasprotju z zahtevo iz tretje alinee točke 2.4.1 Navodil ponudnikom, po katerem mora ponudnik za odgovornega vodjo del izkazati, da je kot odgovorni vodja del sodeloval vsaj pri enem po vsebini in vrednosti podobnem poslu, kot je to naročilo. Pri projektu Deskle pa vlagatelj ni predložil identičnega seznama referenc za odgovornega vodjo del, kar izhaja iz predloženega dokazila, saj v ponudbi vlagatelja za projekt Deskle g. LazareviÄ" ni naveden kot odgovorni vodja del.
Naročnik v zvezi z navedbo vlagatelja, da ponudba izbranega ponudnika ni podpisana s strani zakonitega zastopnika ponudnika, ugotavlja, da iz predloženih obrazcev in razpisne dokumentacije ne izhaja, da mora ponudbo podpisati zakoniti zastopnik ponudnika. Ne glede na to, da je ponudbeni predračun in končno vrednost ponudbe podpisal pooblaščeni zastopnik izbranega ponudnika, je iz predhodno navedenih konkludentnih ravnanj zakonitega zastopnika izbranega ponudnika mogoče sklepati, da ponudbo šteje za zavezujočo v skladu z določili 73. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001). Prav tako je zakoniti zastopnik izbranega ponudnika podpisal potrditev računske napake zaračunavanja DDV v rekapitulaciji v odgovoru, z dne 19.08.2005, na poziv naročnika preko telefaks sporočila, z dne 10.08.2005.
Glede kvalifikacije računske napake, v zvezi s katero se vlagatelj sklicuje na sklep Državne revizijske komisije, naročnik ugotavlja, da ne gre za identično dejansko stanje. Naročnik meni, da s tem, ko je po prejemu pisnega soglasja izbranega ponudnika popravil računsko napako v njegovi ponudbi, ki je nastala zaradi dvakratne vključitve predpisane stopnje DDV v ponudbeni predračun, ni ravnal v nasprotju s 54. členom ZJN-1, saj je šlo v konkretnem primeru za dejansko računsko napako izbranega ponudnika in ne napako, ki je nastala pri pripravi ponudbe in ki bi imela za posledico njeno nepravilnost. Naročnik se pri tem sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-208/01.

Vlagatelj je z vlogo, z dne 02.11.2005, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj glede reference Hotel in igralnica v Miločerju (Črna Gora) pojasnjuje, da izvajanje inženiringa in nadzora obsega tudi funkcijo odgovornega vodje del. V zvezi z referenco sanacija plazu Hotemež-Vrhovo vlagatelj poudarja, da se sporne reference ne nanašajo na pravno osebo Ginex International d.o.o., ampak na odgovornega vodjo del g. LazareviÄ"a, pri čemer je izvajalec predal naročniku gradbišče brez pripomb (razvidno iz mape Obvoznica Solkan, dodatno pojasnilo ponudbe), naročnik pa tudi ni vnovčil bančne garancije izvajalcu Ginex International d.o.o. za odpravo pomanjkljivosti v garancijski dobi, kar dokazuje, da so bila pogodbena dela izvedena korektno in skladno s pogodbo. Vlagatelj navaja, da ima podjetje SCT d.d. nesporen poslovni interes pri predmetnem javnem naročilu (je namreč izvajalec pogodbenih del I. faza na objektu Solkanska obvoznica), zato je vlagatelj pridobil izjavo pravnega naslednika podjetja Jugoimport, ki je bil naročnik in pogodbenik obeh izvajalcev SCT d.d. in Hidroelektrike. Vlagatelj dodaja, da so njegove reference zadostne ter da izpolnjuje sporen postavljen pogoj.
Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil nadaljnje stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer za sestavo obvestila o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV.

Z dopisom, z dne 03.11.2005 in z dopisom, z dne 04.11.2005, je naročnik Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu z določilom prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, v kateri le-ta izpodbija pravilnost naročnikove ugotovitve glede nepravilnosti ponudbe vlagatelja, in sicer zaradi domnevno zavajajočih podatkov glede referenčnih projektov za odgovornega vodjo del, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (Navodila ponudnikom, točka 2.4.1., str. 5) zahteval:
"Zagotovljen mora biti odgovorni vodja del, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
...
- odgovorni vodja del pri vsaj enem po vsebini in vrednosti podobnem poslu, kot je to naročilo.
Dokazilo: Podatki o vodilnem tehničnem osebju (funkcija: odgovorni vodja del), navedeni skladno s predlogo."

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo vlagatelja, v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje reference odgovornega vodje del (izpolnjena predloga) ter ugotovila, da je mogoče glede na določilo razpisne dokumentacije, po katerem mora ponudnik predložiti referenco za odgovornega vodjo del pri vsaj enem po vrednosti podobnem poslu, kot je to naročilo, upoštevaje sámo vrednost vlagateljeve ponudbe v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (427.189.753,20 SIT), v ponudbi vlagatelja mogoče upoštevati največ naslednje predložene referenčne projekte za odgovornega vodjo del g. LazareviÄ"a:
- Inženiring in nadzor "Hotel in igralnica v Miločerju - Črna Gora" (vrednost projekta: 12 mio EUR) ter
- Letališka baza Boufarik, Alžirija, tehnični direktor (vrednost projekta: 200 mio USA).
Državna revizijska komisija ugotavlja, da zaradi nižje vrednosti projektov ni mogoče upoštevati drugih referenc odgovornega vodje del vlagatelja (takšne ugotovitve ne spremeni vlagateljevo utemeljevanje razlikovanja med vrednostjo projekta in pogodbeno vrednostjo, saj je bilo v predlogo potrebno vnesti vrednost projekta), prav tako pa ni mogoče kot relevantnih šteti projektov, v zvezi s katerimi vlagatelj sploh ni podal njihovih vrednosti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zvezi z referenco odgovornega vodje del vlagatelja pri projektu: Inženiring in nadzor "Hotel in igralnica v Miločerju - Črna Gora" ugotovil zgolj, da predložena referenca ni ustrezna, saj gre za izvajanje inženiringa in nadzora s strani g. LazareviÄ"a in ne za opravljanje funkcije odgovornega vodje del, pri tem pa naročnik ni pojasnil razlikovanja med vsebino funkcij inženiringa in nadzora ter funkcije odgovornega vodje del. Navedeno stališče Državne revizijske komisije velja še toliko bolj v zvezi z naročnikovo presojo reference odgovornega vodje del vlagatelja pri projektu: Letališka baza Boufarik (Alžirija), kjer je naročnik ugotovil, da je g. LazareviÄ" opravljal funkcijo tehničnega direktorja, pri tem pa se ni opredelil do vprašanja, zakaj ni priznal opravljanja funkcije tehničnega direktorja za ustreznega funkciji odgovornega vodje del. Pri istem referenčnem projektu odgovornega vodje del vlagatelja je naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, še zapisal, da je podatke v ponudbi vlagatelja preveril pri družbi SCT d.d., ki je pojasnila, da dela in naloge g. LazareviÄ"a na projektu letališka baza Boufarik v Alžiriji, ki jih je opravljal g. LazareviÄ", ne morejo služiti kot pozitivna referenca. Državna revizijska komisija glede slednjega naročnika opozarja, da ZJN-1 sicer izrecno ne prepoveduje preveritve podatkov v zvezi z vsebino posameznih referenc ter njihovega vrednotenja (kot pozitivnih ali negativnih) tudi od ponudnikov, ki so sodelovali v postopkih oddaje javnih naročil, vendarle pa nikakor ni mogoče (naročnik v razpisni dokumentaciji niti ni določil, da bo ter kako bo reference odgovornega vodje del preverjal) zavrniti določene reference brez ustrezne resnične in objektivne ugotovitve dejanskega stanja. Glede referenc odgovornega vodje del vlagatelja, za katere Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (kvečjemu) mogoče upoštevati, Državna revizijska komisija tako zaključuje, da naročnik ni popolno ugotovil dejanskega stanja, kar je potrebno za pravilno subsumpcijo pod zgoraj citirano materialno normo razpisne dokumentacije.

V zvezi z vlagateljevo navedbo, da je naročnik v dodatni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila spremenil pravno formulacijo iz poročila o oddaji javnega naročila ter jo iz neizpolnjevanja pogojev preoblikoval v zavajajoče in neresnično podajanje ponudbe, Državna revizijska komisija načeloma ugotavlja, da se samo z ustrezno atrikuliranimi ter enotno formuliranimi razlogi za nepravilnost določene ponudbe, s katerimi so ponudniki na nedvoumen način seznanjeni, lahko uveljavlja učinkovito pravno varstvo, skladno z določbami ZRPJN. Naročnik tako z dodatno obrazložitvijo odločitve o oddaji naročila ne more ponovno ocenjevati prispelih ponudb oziroma spreminjati že opravljenega ocenjevanja, s katerim je v postopku oddaje javnega naročila že seznanil vse ponudnike. Da je izpolnjen namen instituta dodatne obrazložitve obvestila o oddaji naročila, mora le-to vsebovati pojasnilo postopka pregleda in ocenjevanja, na podlagi katerega je naročnik skladno s prvim odstavkom 78. člena ZJN-1 sprejel odločitev o oddaji naročila. Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila je tako detaljnejša obrazložitev pregleda in ocenjevanja prispelih ponudb, s poudarkom na podatkih, ki so relevantni za ponudnika, ki je zahteval izdajo dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila (razlogi za zavrnitev njegove ponudbe, če je bila le-ta zavrnjena, prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev) in na podlagi katerih se bo lahko ponudnik odločil, ali bo uveljavljal pravno varstvo z vložitvijo zahtevka za revizijo.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija, v skladu z določbo tretjega odstavka 23. člena ZRPJN, naročnika napotuje, naj opravi ocenjevanje ponudb glede izpolnjevanja pogoja reference odgovornih vodij del na način, določen v razpisni dokumentaciji, t.j. naj preveri, ali je v ponudbah navedena oseba opravljala funkcijo odgovornega vodje del in ali je šlo za po vsebini in vrednosti podoben posel, kot je to javno naročilo ter naj pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije v tem sklepu. V zvezi s predloženo referenco za odgovornega vodjo del vlagatelja pri projektu: Letališka baza Boufarik (Alžirija), pa naj naročnik tudi preveri, ali se navedeni referenci lahko podeli status (pozitivne) reference.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija odločitev naročnika v zvezi s pravilnostjo ponudbe izbranega ponudnika (tudi) iz razloga, ker naj je ne bi podpisal zakoniti zastopnik družbe, ponudbi izbranega ponudnika pa ni bilo predloženo pooblastilo zakonitega zastopnika, s katerim bi ta pooblastil za podpis ponudbe drugo osebo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno glede vprašanja, kdo lahko podpisuje ponudbeno dokumentacijo v imenu in za račun ponudnika, na eni strani upoštevati splošna pravila statusnega in obligacijskega prava, na drugi pa tudi pravila javnega naročanja oz. določila razpisne dokumentacije. Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01; v nadaljevanju: ZGD) v prvem odstavku 32. člena določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi na podlagi zakona. Gre za zakonite oz. korporacijske zastopnike, katerih upravičenje za zastopanje lahko temelji neposredno na zakonu oz. ga te osebe pridobijo z imenovanjem na tisto funkcijo v organu družbe, za katero zakon oz. pravila družbe v skladu z zakonom kot pravno posledico imenovanja določajo pridobitev upravičenja za zastopanje družbe. V skladu z 248. členom ZGD delniško družbo zastopa in predstavlja uprava. Če ima uprava več članov, zastopajo družbo skupno, če statut ne določa drugače. Statut družbe ali nadzorni svet, če je to s statutom predvideno, lahko določi, da so za zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično oz. skupaj vsaj dva člana uprave oz. član uprave skupaj s prokuristom. Poleg korporacijskih zastopnikov lahko družbo zastopa tudi prokurist, katerega upravičenje za zastopanje temelji na prokuri kot posebni obliki pooblastila, ter pooblaščenec, ki mu družba (oz. v njenem imenu korporacijski zastopnik) podeli pooblastilo za zastopanje s pravnim poslom. Za zastopanje družbe na podlagi pooblastila, ki ga podeli korporacijski zastopnik, veljajo splošna pravila obligacijskega prava o zastopanju. Navedeno pomeni, da lahko ponudbeno dokumentacijo podpiše bodisi zakoniti (korporacijski) zastopnik ponudnika bodisi oseba, ki jo zakoniti zastopnik pooblasti za podpis, razen če razpisna dokumentacija ne vsebuje drugačnih zahtev glede načina izražanja ponudbene volje.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji (Navodila ponudnikom, točka 3.1. Priprava ponudbene dokumentacije, str. 6) določil:
"Ponudbeno dokumentacijo sestavljejo naslednje listine: Ponudba, Podatki o ponudniku, partnerjih, podizvajalcih, Dokazila o izpolnjevanju pogojev za priznanje sposobnosti, Specifikacija naročila s predračunom, Plan dinamike del in obračunov, Vzorec pogodbe, Splošni in posebni pogoji pogodbe, Garancija za resnost ponudbe.
...
Listine morajo biti izpolnjene, podpisane in žigosane, kjer je to zahtevano."
Naročnik je v vseh predlogah za pripravo ponudbe za vsako izmed zgoraj navedenih listin (razen za Garancijo za resnost ponudbe, ki jo podpiše in žigosa garant) zahteval, da jo podpiše pooblaščena oseba. Iz točke 3.6.1. Vzorec pogodbe, str 7., pa izhaja, da mora biti vzorec pogodbe podpisan, žigosan in parafiran (vsak list) s strani ponudnika.

Iz določil razpisne dokumentacije je torej razvidno, da naročnik ni zahteval izključno podpisov zakonitih zastopnikov ponudnikov, temveč je izrecno dopustil tudi podpise njihovih pooblaščenih predstavnikov, kar ob upoštevanju splošnih pravil statusnega in obligacijskega prava pomeni, da so lahko v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudbeno dokumentacijo podpisali bodisi zakoniti zastopniki ponudnikov bodisi osebe, ki so jih zakoniti zastopniki pooblastili za podpis ponudbe oz. delov ponudbene dokumentacije. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da naročnik za primere, ko ponudbo podpiše pooblaščenec, v razpisni dokumentaciji ni izrecno zahteval predložitve pooblastila ob oddaji ponudbe, zato ponudbe, ki le-tega ne vsebuje, z vidika 13. točke 3. člena ZJN-1 ni mogoče označiti kot nepravilne. Če predložitev pooblastila ob oddaji ponudbe ni zahteva naročnika iz razpisne dokumentacije, v primeru nepredložitve le-tega ni mogoče govoriti o neizpolnjevanju zahteve iz razpisne dokumentacije in posledično o nepravilnosti ponudbe.

Kot izhaja iz dokumentacije, ki jo je naročnik odstopil Državni revizijski komisiji, je direktor izbranega ponudnika izdal pooblastilo, z dne 20.07.2005, s katerim je ga. Tejo Črv, vodjo marketinga, pooblastil, da ga nadomešča v času njegove odsotnosti od 23.07.2005 do 05.08.2005 v skladu s 1. odstavkom 4.4 točke statuta, in sicer za opravila v zvezi s 1. in 7. alineo te točke. Ker iz odločitve naročnika o zahtevku za revizijo ni razvidno, da bi le-ta, skladno z zgornjimi abstraktnimi ugotovitvami Državne revizijske komisije, preveril ustreznost pooblastila, z dne 20.07.2005, z vidika izpolnjevanja zahtev razpisne dokumenatacije (ter predvsem, ali se pooblastilo sploh nanaša na podpis ponudbe oz. ponudbene dokumentacije za predmetno javno naročilo), Državna revizijska komisija naročnika v skladu z določilom tretjega odstavka 23. člena ZRPJN napotuje, naj v popolnosti ugotovi dejansko stanje in končno odloči o veljavnosti ponudbe izbranega ponudnika v izpodbijanem delu.

Državna revizijska komisija je preverila utemeljenost vlagateljeve navedbe, da je naročnik v nasprotju z določilom 54. člena ZJN-1 napako v podajanju cene v ponudbi izbranega ponudnika okvalificiral kot računsko pomoto. Iz določila 54. člena ZJN-1 izhaja, da sme izključno naročnik sme v soglasju s ponudnikom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu ponudb, po zaključenem postopku odpiranja ponudb. Iz navedene določbe izhaja, da ZJN-1 dopušča popravo računskih napak, če sta izpolnjena pogoja: 1) računsko napako v postopku pregledovanja ponudb odkrije naročnik, 2) med naročnikom in ponudnikom obstaja soglasje glede obstoja, vrste in načina poprave računske napake. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je za računske napake, ki jih je skladno s 54. členom ZJN-1 dovoljeno popravljati, možno šteti le napake, ki nastanejo pri osnovnih računskih operacijah, npr. množenju, seštevanju, deljenju, ipd. Tudi naročnik je v konkretnem postopku oddaje javnega naročila v Navodilih ponudnikom (točka 4.2 Pregled in presoja ponudb) predvidel popravo računskih napak ter v tej zvezi določil: "Ponudbo se zavrne, če ponudnik na naročnikov poziv v roku, ki ga določi naročnik ne predloži zahtevanih pojasnil oziroma dokazil ali, če ne soglaša z odpravo ugotovljenih računskih ali drugih pomembnejših napak v ponudbi. Pri odpravi računskih napak v zmnožkih "cena na enoto x količina" se kot merodajno vrednost praviloma upošteva "cena na enoto"."

Iz zapisnika o odpiranju ponudb ter iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je le-ta ponudil ceno 524.586.976,63 SIT (skupaj z DDV ter upoštevaje 11.5% komercialni popust), kot izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila, pa je naročnik upošteval popravek računske napake izbranega ponudnika ter kot najugodnejšo izbral njegovo ponudbo s ponudbeno ceno 437.155.813,65 SIT. Ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika Državna revizijska komisija ugotavlja, da se le-ta ni zmotil pri računski operaciji množenja cene, pač pa je ponudbeni predračun pripravil na način, da je znotraj izračuna cene za posamezno vrsto predračuna (Cestni del (od km 0.180 - 1.360), Odvodnjavanje, Oporne konstrukcije (od km 0.180 - 1.360), Podhod 3-2, Podhod 3-3, Podhod 3-4 in podporna konstrukcija) upošteval 20% DDV, katerega je pri prikazu vrednosti posameznih vrst predračuna vlagatelj ponovno obračunal.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz citiranega določila razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi smel naročnik napako pri obračunavanju DDV-ja upoštevati kot računsko napako ter dopustiti njeno popravo, hkrati pa dvakratnega obračunavanja DDV tudi ni mogoče šteti za računsko napako, ki jo je moč popraviti v smislu 54. člena ZJN-1. Poudariti velja, da je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije, z namenom oddaje pravilne ponudbe, temeljna dolžnost vsakega ponudnika v postopku oddaje javnega naročila. Tako se že ob predložitvi ponudbe, na javnem odpiranju ponudb ugotovi, ponudbe katerih ponudnikov so prispele in kakšna je njihova vsebina z vidika prisotnosti v razpisni dokumentaciji zahtevanih dokumentov, obenem pa se z javnim odpiranjem ponudb preprečuje, da bi kateri od ponudnikov na nedopusten način spreminjal vsebino svoje ponudbe. Glede na to, da pomote v ponudbi izbranega ponudnika ni moč šteti za računsko napako, bi upoštevanje njenega popravka predstavljalo nedopustno spremembo ponudbe, ki ni dovoljena glede na določilo 54. člena ZJN-1, ki med drugim tudi določa, da naročnik ne sme zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršnekoli spremembe vsebine ponudbe, vključno s spremembo cene in takšnih sprememb, ki bi nepravilne ponudbe naredila pravilno. Namen navedenega določila je ravno v preprečevanju špekulacij ponudnikov, ki bi utegnili na različne načine spreminjati ponudbeno ceno, prebrano na javnem odpiranju ponudb, zato vsakršno drugačno razzlogovanje (z izjemo popravka dejanskih, resničnih računskih napak) navedenega določila predstavlja poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov, kot eno izmed temeljnih načel javnega naročanja. Kot je Državna revizijska komisija ugotovila zgoraj, napake v ponudbi izbranega ponudnika ni mogoče šteti za računsko napako, posledica takšne ugotovitve pa ni nepravilnost ponudbe kot take (ponudba, ki je bila pravilna v času njene oddaje, namreč ne more postati nepravilna iz razlogov zunaj njene sfere), pač pa mora naročnik ob ponovnem ocenjevanju ponudb upoštevati ponudbeno vrednost ponudbe izbranega ponudnika, kot je razvidna iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb.

Skladno z določbo tretjega odstavka 23. člena ZRPJN, Državna revizijska komisija naročnika napotuje, naj opravi ocenjevanje ponudb na način, določen v razpisni dokumentaciji ter naj pri tem upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije v tem sklepu.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Iz določil tretjega odstavka 22. člena ZRPJN izhaja, da je dolžan naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 3000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške odvetniškega zastopanja ter priprave revizijskega zahtevka,
- v višini 3% od protivrednosti 3000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za materialne stroške,
- v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo obvestila o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija, na temelju določil šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju priznava naslednje stroške, nastale v zvezi z revizijo:
- v višini 200.000,00 SIT za takso za revizijo,
- v protivrednosti 3000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za stroške odvetniškega zastopanja ter priprave revizijskega zahtevka, skupaj tako v višini 396.000,00 SIT,
- v višini 2% od protivrednosti 1000 točk ter 1% od protivrednosti 2000 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za materialne stroške, skupaj tako v višini 5.280,00 SIT,
- v protivrednosti 50 točk po veljavni Odvetniški tarifi, povečano za 20% DDV, za sestavo obvestila o nadaljevanju revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo, skupaj tako v višini 6.600,00 SIT.

Državna revizijska komisija vlagatelju ne priznava presežka nad priznanimi materialnimi stroški, saj podlage za priznanje le- tega v veljavni Odvetniški tarifi ni najti. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 607.880,00 SIT, v roku 15 od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 22.11.2005

Predsednik senata:
Dr. Aleksij Mužina
Predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška 19, Ljubljana
- Odvetnica Aleksandra Jurakk, Komenskega 14, Ljubljana
- CPG d.d., Industrijska c. 2, Kromberg, Nova Gorica
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana