018-385/2005 MJU, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave

Številka: 018-385/2005-35-2978

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi drugega in petega odstavka 11. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) in prvega odstavka 29. člena Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05; v nadaljevanju: Poslovnik), po predsedniku dr. Aleksiju Mužini, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Izgradnja mednarodnega mejnega prehoda Središče ob Dravi" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Vegrad, d.d., Stari trg 35, Velenje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave, Gregorčičeva 27a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), ter na podlagi naročnikovega predloga za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, dne 30.11.2005

ODLOČILA

Naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti, se ugodi.

Obrazložitev

Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 87/2005, z dne 30.09.2005, pod številko objave Ob-26248/05, objavil javni razpis v postopku oddaje javnega naročila "Izgradnja mednarodnega mejnega prehoda Središče ob Dravi".

Predmetno javno naročilo je, kot izhaja iz predložene dokumentacije, sofinancirano s sredstvi Phare, katerih koriščenje je opredeljeno v Finančnem memorandumu 2003, Phare National Programme for Slovenia, program št. 2003/004/936, ki ga je z Evropsko komisijo dne 19.09.2003 podpisala Republika Slovenija.

Naročnik je dne 02.11.2005 opravil javno odpiranje ponudb, po zaključku le-tega pa je, sledeč njegovim navedbam, nadaljeval z delom, skladno z določili GGAPP (Guide on Grants and Public Procurement under Pre-accession Instruments), ki ga EU, kot sofinancer predpisuje za uporabo vsem novim članicam, ki še vedno koristijo sredstva in naslova predpristopnih virov.

Končno poročilo, s predlogom izbora, v katerem je kot izbranega ponudnika navedel ponudnika SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana, je naročnik dne 08.11.2005 posredoval odgovorni instituciji za porabo Phare sredstev v Sloveniji, to je Ministrstvu za finance, Centralni finančni in pogodbeni enoti, ki je poročilo v celoti potrdila.

Dne 18.11.2005, po prejemu obvestila o oddaji naročila, je vlagatelj na naročnika naslovil pritožbo, na katero je naročnik odgovoril dne 24.11.2005.

Z vlogo, z dne 28.11.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek, v katerem je predlagal, da se dosedanji postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi, ter da se ugotovi, da je vlagateljeva ponudba najugodnejša. Ob tem je med drugim navedel tudi, da revizijski zahtevek vlaga skladno s Postopkovnikom PRAG, saj spora z naročnikom ni mogel razrešiti.

Dne 30.11.2005 je naročnik na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V obrazložitvi svojega predloga je navedel, da je koriščenje sredstev Phare, s katerimi se predmetno javno naročilo sofinancira, omejeno z dvema z dvema rokoma, in sicer s skrajnim rokom za podpis pogodbe, ter s skrajnim rokom za koriščenje sredstev. Skrajni rok za podpis pogodbe je 30.11.2005. Navedeno pomeni, da v kolikor pogodba za predmet javnega naročila ne bo podpisana do tega dne, naročnik in Republika Slovenija izgubita pravico koriščenja Phare sredstev. Izguba evropskih virov financiranja ogroža javni interes, saj pomeni neizpolnitev obveznosti, ki jih je Republika Slovenija prevzela s Finančnim memorandumom 2003, ter oškodovanje, saj Republika Slovenija izgubi 2,375 milijonov EUR evropskih sredstev. Hkrati je s tem ogroženo tudi izpolnjevanje Schengenskega izvedbenega načrta. Svoj predlog je naročnik posredoval tudi vlagatelju.

Po pregledu predložene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi naročnikovih navedb je Državna revizijska komisija, na podlagi drugega in petega odstavka 11. člena ZRPJN in prvega odstavka 29. člena Poslovnika, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

ZRPJN v prvem odstavku 11. člena (Posledice vloženega zahtevka za revizijo) med drugim določa, da vložen zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila do odločitve Državne revizijske komisije. V drugem odstavku 11. člena ZRPJN dopušča možnost, da lahko Državna revizijska komisija na predlog naročnika sprejme sklep, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Pri odločanju o predlogu naročnika Državna revizijska komisija upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Skladno z določili petega odstavka 11. člena ZRPJN lahko predsednik Državne revizijske komisije, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, še pred pridobitvijo obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo iz tretjega odstavka tega člena izda sklep, da vložen zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma. Skladno z določili šestega odstavka 11. člena ZRPJN lahko Državna revizijska komisija po prejemu obrazloženega mnenja vlagatelja zahtevka za revizijo ali poteku tridnevnega roka iz tretjega odstavka tega člena na predlog vlagatelja ali po uradni dolžnosti spremeni ali razveljavi sklep predsednika Državne revizijske komisije iz petega odstavka tega člena.

Iz zgoraj navedenega besedila prvega in drugega odstavka 11. člena ZRPJN je razvidno, da je zakonodajalec kot osnovno pravilo določil suspenzivnost zahtevka za revizijo. Temeljno pravilo zakona torej je, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži vse nadaljnje aktivnosti naročnika v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila, medtem ko je možnost za morebitno odločitev o nesuspenzivnosti zahtevka za revizijo pridržana le za izjemne (v danih okoliščinah posameznega primera posebej utemeljene) primere. ZRPJN ne pojasnjuje, katere okoliščine opravičujejo, da se zahtevku za revizijo odvzame suspenzivni učinek, ampak določa le, da Državna revizijska komisija pri odločanju o predlogu naročnika upošteva razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila. Odločitev o tem, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila v celoti ali jih zadrži le deloma, je torej prepuščena Državni revizijski komisiji, ki pa mora v vsakem posameznem primeru presoditi, ali obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo takšno morebitno odločitev. Pri presoji obstoja okoliščin mora Državna revizijska komisija tako praviloma ugotoviti, ali so izpolnjeni naslednji pogoji: obstajati mora dejanska nevarnost resne in nepopravljive škode ter nujnost preprečitve škode; pri tehtanju interesov vseh udeležencev v konkretnem postopku oddaje javnega naročila in ocenjevanju razmerja med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, morajo biti razlogi za nezadržanje postopka močnejši od razlogov za zadržanje.

V obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da dejanska nevarnost nastanka resne in nepopravljive škode obstaja, saj, kot izhaja iz s strani naročnika predložene dokumentacije, nesklenitev pogodbe o izvedbi predmetnega javnega naročila do dne 30.11.2005 pomeni nepreklicno izgubo sredstev financiranja tega projekta, ki so zagotovljena s Finančnim memorandumom 2003.

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da so razlogi za nezadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila močnejši od razlogov za zadržanje le-tega; razmerje med škodljivimi posledicami zadržanja postopka in koristmi za vse, ki bi lahko bili oškodovani, ter javnim interesom za izvedbo postopka oddaje javnega naročila, je namreč v korist zadržanja postopka. Državna revizijska komisija na tem mestu izpostavlja še, da tudi Direktiva 89/665/EEC ne zahteva, da mora nacionalna zakonodaja, ki ureja pravno varstvo v postopkih oddaje javnih naročil, revizijskemu zahtevku zagotoviti ex lege suspenzivni učinek, temveč je to le-ena izmed možnosti za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva.

Kot slednje ob prima facie vpogledu v vlagateljev revizijski zahtevek tudi ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je le-ta utemeljen. Ob zapisanem velja opozoriti, da opravljeni pregled revizijskega zahtevka nikakor ne pomeni meritornega odločanja o le-tem, ki ga je dolžan v nadaljevanju revizijskega postopka izvesti naročnik, v primeru nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo pa tudi slednja (pristojni senat le-te).

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija odločila, da se naročnikovemu predlogu za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, ugodi. Naročnik sme v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, navkljub vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z izbranim ponudnikom skleniti pogodbo o izvedbi predmetnega javnega naročila.
Ob zapisanem pa Državna revizijska komisija pripominja, da bi v primeru, če bi se v okviru revizijskega postopka ugotovilo, da je vlagateljev revizijski zahtevek utemeljen, in bi bilo temu potrebno ugoditi, to utegnilo pomeniti izpodbojnost oziroma drugo neveljavnostno sankcijo za sklenjeno pogodbo o izvedbi predmetnega javnega naročila, obenem pa tudi morebitno odškodninsko odgovornost Republike Slovenije napram vlagatelju in/oziroma izbranemu ponudniku. Navedeno gre zato upoštevati ob pripravi vsebine in sklenitvi pogodbe za izvedbo predmetnega javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 30.11.2005

dr. Aleksij Mužina
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in skupne službe državne uprave, Gregorčičeva 27a, Ljubljana,
- Vegrad, d.d., Stari trg 35, Velenje,
- SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.