018-346/2005 DARS d.d.

Številka: 018-346/2005-31-2951

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Metke Cerar, kot predsednice senata, ter članov Jožefa Kocuvana in Vesne Cukrov, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "A1 Koper- Lendava, odsek: Ptujska cesta- Zrkovska cesta od km 6+700 do km 10+847, pododsek Nova Zrkovska cesta, II. Faza, I. etapa od km 0+860 do km 1+905" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SCT, splošno gradbeno podjetje, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 29.11.2005 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika o oddaji javnega naročila "A1 Koper- Lendava, odsek: Ptujska cesta- Zrkovska cesta od km 6+700 do km 10+847, pododsek Nova Zrkovska cesta, II. Faza, I. etapa od km 0+860 do km 1+905", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 54/2005, z dne 03.06.2005, pod številko objave Ob-15353/05, kot izhaja iz naročnikovih dokumentov "Obvestilo o oddaji naročila", z dne 15.09.2005, ter "Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila", z dne 03.10.2005.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 200.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 05.04.2005 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Prehodni razpis je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 17-18/2005, z dne 25.02.2005, pod številko objave Ob-5504/05, javni razpis, pod opisom "A1 Koper- Lendava, odsek: Ptujska cesta- Zrkovska cesta od km 6+700 do km 10+847, pododsek Nova Zrkovska cesta, II. Faza, I. etapa od km 0+860 do km 1+905", pa v Uradnem listu RS, št. 54/2005, z dne 03.06.2005, pod številko objave Ob-15353/05. Popravke javnega razpisa je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 65-67/2005, z dne 15.07.2005, pod številko objave Ob-19813/05, Uradnem listu RS, št. 71-72/2005, z dne 29.07.2005, pod številko objave Ob-21055/05, ter Uradnem listu RS, št. 74/2005, z dne 05.08.2005, pod številko objave Ob-21909/05.

Naročnik je dne 15.09.2005 izdal obvestilo o oddaji naročila, iz katerega izhaja, da se predmetno javno naročilo odda ponudniku Cestno podjetje Maribor, d.d., Iztokova ulica 30, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Poleg ponudbe slednjega sta bili s strani naročnika kot pravilni ocenjeni še dve izmed petih pravočasno prejetih ponudb, med njimi tudi vlagateljeva ponudba.

Z vlogo, z dne 22.09.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila. Naročnik je dodatno obrazložitev svoje odločitve izdal dne 03.10.2005. V njej je med drugim navedel, da sta bili tako vlagateljeva ponudba, kot ponudba izbranega ponudnika, pravilni, ponudba slednjega pa je bila glede na vlagateljevo ugodnejša (izbrani ponudnik je ponudil nižjo ceno).

Z vlogo, z dne 03.10.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil "Zahtevo za pridobitev podatkov in vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika". Naročnik je vpogled v nekatere dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika vlagatelju omogočil dne 13.10.2005, o čemer je bil napravljen tudi zapisnik.

Dne 14.10.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem zatrjuje, da ima interes za dodelitev naročila, ker mu slednje ni bilo oddano, pa bo trpel škodo, saj zaradi neizvedbe gradnje trpijo njegove letne realizacije, delovna sredstva in stroji pa niso optimalno uporabljeni.
Vlagatelj dalje navaja, da naročnikova dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila ni v skladu z določilom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1); naročnik v njej namreč, navkljub vlagateljevi izrecni zahtevi, ni navedel razlogov, na podlagi katerih je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot pravilno.
V nadaljevanju zahtevka vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, kar je ugotovil ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo. Slednji je bil sicer nepravilno izveden, saj je bil pred vpogledom o njem obveščen vlagatelj, ki pa na sam vpogled ni pristopil. Razlogi za nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika so naslednji:
- na pooblastilu osebi, ki je ponudbo podpisala, je podpisan le pooblastitelj, ne pa tudi pooblaščenec, zato je mogoče preveriti, ali je ponudbo in ponudbeno dokumentacijo podpisal slednji, ali pa tretja, nepooblaščena oseba. Zato gre šteti, da ponudba in ponudbena dokumentacija nista podpisani s strani pooblaščene osebe;
- pogodba v Poglavju 7 je samo parafirana, ne pa tudi podpisana. S tem je kršena določba tč. 8 iz 13.1 točke Navodil za sestavo ponudbe, ki določa, da je sestavina pogodbe "izpolnjeno, potrjeno in podpisano Poglavje 7- Vzorec pogodbe";
- v Poglavju 5 obrazec ponudbe ni v celoti izpolnjen, niti podpisan. Na drugi strani ponudbe se podpis namreč nepravilno nahaja pri "v funkciji za". Ponudba je nepravilna tudi zato, ker v obrazcu ponudbe priča ni bila podpisana. Tako ni bilo v celoti in pravilno izpolnjeno, potrjeno ter podpisano Poglavje 5, kar je nujna sestavina pravilne ponudbe (5. točka 13.1 Navodil za pripravo ponudbe);
- Ponudba je tudi nepravilno datirana, saj je večina ponudbene dokumentacije datirana z datumom 03.08.2005, nekaj pa za datumom 10.08.2005. Tako so Obrazec ponudbe v Poglavju 5 in druge listine iz tega poglavja datirani z dnem 03.08.2005. Zahtevana veljavnost ponudbe je, skladno z Navodili za sestavo, 142 dni, ponudnik pa v 4. točki obrazca ponudbe izjavlja, da se zavezuje za obdobje 142 dni od datuma, ki je določen za predložitev ponudbe; slednji je lahko samo datum ponudbe, to je 03.08.2005, ponudba pa je tako zavezujoča 142 dni od tega datuma, ne pa od datuma 10.08.2005, kar bi morala biti skladno z Navodilom. Ponudba je zato nepravilna. Poleg tega se Obrazec Pogodbe v Poglavju 7 sklicuje na ponudbo, z dne 10.08.2005, ki očitno sploh ne obstaja, ker je edina ponudba datirana na datum 03.08.2005;
- pooblastili naročniku za vpogled v račune izbranega ponudnika pri dveh bankah sta neveljavni, ker nista podpisani s strani pooblaščenih oseb, temveč le parafirani;
- izbrani ponudnik je v svoji ponudbi imenoval tudi svoje podizvajalce, pri čemer je iz končne verzije Obrazca Pogodbe, v Poglavju 7, razvidno, da sta med sofinancerji navedeni tudi dve družbi, ki sta imenovani kot podizvajalki izbranega ponudnika. Takšno stanje je nedopustno, kršeno je načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki. Utemeljeno je namreč pričakovati, da bodo ponudniki, ki nominirajo kot svoje podizvajalce sofinancerje projekta, privilegirani. Utemeljeno je tudi domnevati, da je sofinancer vplival na pripravo razpisne dokumentacije ali njenih delov, in sicer na način, da je razpisna dokumentacija "prirejena" za ponudnike, pri katerem bo posel posredno dobil tudi sofinancer. Vlagatelj je zato mnenja, da imajo sofinancerji v tem smislu tudi položaj pripravljavcev razpisne dokumentacije ali njenega dela, po drugem odstavku 5. člena ZJN-1, in zato ne smejo nastopati v postopku kot ponudniki ali podizvajalci. V vsakem primeru pa velja, da naročnik na svojem javnem razpisu ne more sodelovati istočasno kot naročnik in ponudnik, enako pa velja tudi za primer, "da bi določen subjekt želel pri javnem razpis sodelovati kot naročnik (ali sofinancer) in kot ponudnik (ali njegov podizvajalec)".
Kot slednje vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja, da mu je naročnik zavrnil zahtevo za vpogled v ponudbeno dokumentacijo v obsegu, kot je to razvidno iz zapisnika. S tem je naročnik kršil temeljno načelo transparentnosti porabe javnih sredstev, določeno v 6. členu ZJN-1. Naročnik bi moral vlagatelju dovoliti vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije, ki so javni. Ta del dokumentacije pa predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ocenjuje pravilnost ponudbe, torej tudi pravilnost ponudbe izbranega ponudnika, ter izpolnjevanje pogojev. Takšno stališče je Državna revizijska komisija zavzela že v številnih primerih.
V povzetku svojega zahtevka vlagatelj predlaga, da naročnik revizijskemu zahtevku ugodi in razveljavi svojo odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, ravno tako pa naj razveljavi tudi obvestilo o oddaji, z dne 15.09.2005, in dodatno obrazložitev, z dne 03.10.2005, ter ugotovi, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, in postopek izbire ponovi. Vlagatelj zahteva tudi povrnitev stroškov plačane takse za revizijo, v višini 200.000,00 SIT, in vseh drugih stroškov v zvezi z vložitvijo revizijskega zahtevka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje naročnikove odločitve do dne plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Z vlogo, z dne 17.10.2005, je vlagatelj revizijski zahtevek dopolnil s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijo, v višini 400.000,00 SIT.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, z dne 27.10.2005, s katerim je le-tega zavrnil, ravno tako pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo. V obrazložitvi svoje odločitve je navedel, da je o kakršnikoli škodi, ki naj bi jo utrpel naročnik zaradi neizbire, neutemeljeno razpravljati; izbor najugodnejšega ponudnika je bil namreč izveden po vnaprej določenih postopkih in znanih merilih, ponudnikom pa je bila znana tudi negotovost pridobitve razpisanega posla.
Glede dodatne obrazložitve odločitve o oddaji naročila naročnika navaja, da je v le-tej vlagatelju pojasnil, da sta bili tako njegova, kot ponudba izbranega ponudnika, pravilni in da ponudbi izkazujeta tudi sposobnost za izvedbo del. To pomeni, da sta ponudnika izkazala vse zahtevane pogoje in priložila vse ustrezne listine. V obrazložitvi ti pogoji niso bili posebej navedeni, saj so vlagatelju znani iz razpisne dokumentacije. Ob upoštevanju edinega merila za ocenitev najugodnejše ponudbe, to je merila najnižja cena, je bila ponudba izbranega ponudnika najugodnejša, nižja cena pa je tudi njena prednost napram vlagateljevi ponudbi.
Glede očitka o nepravilnosti izvedenega vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika naročnik navaja, da je iz zapisnika o vpogledu razvidno, da vlagateljeva predstavnika nanj nista imela pripomb, zato je očitek o nepravilni izvedbi vpogleda neutemeljen. Predhodno obvestilo izbranemu ponudniku, da bo izvršen vpogled, za pravilno izvedbo postopka nima nikakršnega pomena. Naročnik je vlagatelju, kljub temu, da izbrani ponudnik k temu ni dal svojega soglasja, dovolil vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije slednjega, ki po mnenju naročnika ne razkrivajo tistih podatkov, ki bi lahko bili poslovna skrivnost.
Glede na navedbo, da ponudba izbranega ponudnika ni pravilna, ker ni podpisana s strani pooblaščene osebe, naročnik ugotavlja, da je ponudba podpisana v skladu s priloženim pooblastilom.
Glede navedbe, da je obrazec pogodbe iz poglavja 7 le parafiran in ne podpisan, naročnik poudarja, da je v prvem poglavju Navodila ponudnikom, v točki 13.1 b), v točki 8, pojasnjeno, da mora ponudnik vsako stran v obrazcu pogodbe potrditi in podpisati z namenom, da se s formulacijo besedila strinja. Poudariti je potrebno, da ne gre za klasični podpis pogodbe, temveč le za že omenjeno strinjanje z vsebino pogodbe. Po slovničnih pravilih izraz "parafa" dejansko pomeni skrajšani podpis in znamenje, da se parafant s tekstom strinja. Obrazec pogodbe v ponudbi izbranega ponudnika ima podpis pooblaščene osebe na vsaki strani, kot tudi žig. Naročnik je zato mnenja, da je obrazec pogodbe pravilno potrjen.
V zvezi z navedbo, da obrazec ponudbe iz poglavja 5 ni v celoti izpolnjen niti podpisan, ponudba pa je nepravilno datirana, naročnik navaja, da je podpis direktorja družbe nesporen, ne glede na mesto njegovega podpisa. Ponudniki pa v Navodilih ponudnikom nimajo navodila, da se mora priča v obrazcu ponudbe podpisati. Glede datuma ponudbe naročnik navaja, da je datum odpiranja večkrat prestavil, zato so nekateri deli dokumentacije ohranili prvotne datume oziroma so bili popravljeni. To je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, vendar pa je naročnik ugotovil, da je bila ta, skladno z Navodili, pravilno popravljena na datum 10.08.2005, zato je menil, da je datum 03.08.2005, na drugi strani iste ponudbe, le datum priprave le-te. Zahtevana veljavnost ponudbe je 142 dni od dneva, ki je v razpisni dokumentaciji določen za predložitev ponudbe, na pa datum, ki je napisan na ponudbi, ali pa datum predložitve ponudbe, če je ta izvršena pred zahtevanim datumom. Z dopolnilom št. 4 je bil kot datum za predložitev ponudbe določen 10.08.2005, od tega dne dalje pa se štejejo tudi vsi roki veljavnosti. Ponudba izbranega ponudnika je zato pravilna.
Glede pooblastila za vpogled v račune pri bankah naročnik navaja, da je le-to pravilno predloženo, ožigosano in podpisano s strani pooblaščene osebe za podpis ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika.
Glede dveh izmed podizvajalcev v ponudbi izbranega ponudnika, ki poleg naročnika sofinancirata izvedbo gradnje, naročnik navaja, da program gradnje Nove Zrkovske ceste posega delno tudi v komunalne objekte, ki so v pristojnosti Mestne občine Maribor in upravljavcev. Ker se z rekonstrukcijo izboljšuje stanje teh komunalnih vodov, le-ti sofinancirajo gradnjo teh, kar pa v celotni investiciji predstavlja manjši delež. Ne Mestna občina Maribor in ne upravljavci pri tej investiciji ne nastopajo kot investitorji, saj se celotna investicija vodi kot republiška investicija, gradbeno dovoljenje pa se glasi le na Republiko Slovenijo oziroma naročnika. Zato Mestna občina Maribor in upravljavci, vključno s spornima podizvajalcema, niso pripravljali razpisne dokumentacije in ne gre za primer, ki ga navaja drugi odstavek 5. člena ZJN-1.
Iz navedenih razlogov je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrnil kot neutemeljen.
Vlagatelj je z vlogo, odposlano dne 02.11.2005, naročnika obvestil, da želi revizijski postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z vlogo, z dne 07.11.2005, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Na poziv Državne revizijske komisije, z dne 08.11.2005 in 22.11.2005 je naročnik posredovano dokumentacijo dopolnil dne 14.11.2005 ter dne 25.11.2005.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka najprej preverila revizijske navedbe, sledeč katerim naj dodatna obrazložitev naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila ne bi bila skladna z 78. členom ZJN-1. Ob tem je ugotovila, da s tem povezane revizijske navedbe niso utemeljene.

Iz določil drugega odstavka 78. člena ZJN-1 med drugim izhaja, da mora dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila vsebovati razloge za zavrnitev ponudbe ponudnika, ki ni bil izbran, ter prednosti sprejete ponudbe v razmerju do ponudbe vlagatelja zahteve za dodatno obrazložitev.

Z vpogledom v dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, ki jo je naročnik izdal dne 03.10.2005, gre ugotoviti, da naročnik v njej pojasnjuje, da je dve izmed prispelih ponudb ocenil kot nepravilni, tri ponudbe, med njimi tudi vlagateljevo in ponudbo izbranega ponudnika, pa je ocenil kot pravilne. Med slednjimi je, ob upoštevanju edinega merila za izbiro najugodnejše ponudbe, izbral ponudbo izbranega ponudnika, saj je bila v tej, v primerjavi z vlagateljevo ponudbo, ponujena nižja cena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikova dodatna obrazložitev odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila skladna z določili 78. člena ZJN-1, saj je slednji v njej pojasnil razloge za zavrnitev vlagateljeve ponudbe ter prednosti ponudbe izbranega ponudnika v razmerju do vlagateljeve ponudbe. Vlagateljeva zahteva, da naročnik navede razloge, zakaj je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot pravilno, je neutemeljena. Kot navaja tudi naročnik, dejstvo, da je ponudbo ocenil kot pravilno, pomeni, da je ugotovil, da je ponudnik v njej izkazal izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev in je predložil vse zahtevane listine. Ker vlagatelj v svoji zahtevi za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila ni navedel, v čem naj bi bila takšna naročnikova ugotovitev napačna, navajanje vsakega od posameznih pogojev, ki ga je izbrani ponudnik izpolnil, ni potrebno niti smiselno, s tem povezane revizijske navedbe pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, s katerimi vlagatelj zatrjuje, da je bil postopek vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika nepravilno izveden, ker je bil slednji o njem obveščen, na vpogled pa ni pristopil.
V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikov poziv izbranemu ponudniku, k opredelitvi do dovolitve vpogleda v njegovo ponudbo, ni v neskladju s predpisi s področja oddaje javnih naročil, oziroma vlagatelj takšnega neskladja ni uspel izkazati. Ravno tako na pravilnost postopka odpiranja ponudb v ničemer ne vpliva dejstvo, da izbrani ponudnik k vpogledu v svojo ponudbo ni pristopil, oziroma vlagatelj takšnega vpliva ni uspel izkazati. Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, ki se nanašajo na pooblastilo za podpis ponudbe. Ob tem je ugotovila, da le-te niso utemeljene.

Z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je sestavni del le-te tudi pooblastilo, s katerim je zakoniti zastopnik (direktor) izbranega ponudnika pooblastil g. Slapnika za podpis ponudbe izbranega ponudnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila.

Med strankama v konkretni zadevi ne obstoji spor o tem, ali je bil pooblastitelj upravičen pooblastiti pooblaščenca za podpis ponudbe, temveč je, sledeč revizijskim navedbam vlagatelja, sporno le, da je pooblastilo za podpis ponudbe podpisal zgolj pooblastitelj, ne pa tudi pooblaščenec. Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahteva po tem, da bi moral pooblastilo podpisati tudi pooblaščenec, iz razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila ne izhaja. Ker takšna zahteva ne izhaja niti iz veljavne zakonodaje, to je Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001, 32/2004), ki zastopanje ureja v 2. odseku (členi 69- 81), vlagatelj pa svojih pomislekov v zvezi s tem, ali je ponudbo izbranega ponudnika dejansko podpisal pooblaščenec, ni z ničemer konkretiziral, gre s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, skladno s katerimi naj bi bila Pogodba v poglavju 7 samo parafirana, ne pa tudi podpisana. V zvezi s temi navedbami je Državna revizijska komisija ugotovila, da niso utemeljene.

Z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je obrazec Pogodbe v poglavju 7 ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika na dveh mestih (v spodnjem desnem kotu ter na mestu, namenjenem podpisu izvajalca) žigosan in zaznamovan z označbo, ki jo gre šteti bodisi za polni podpis ali pa za parafo. Ob tem gre izpostaviti, da "parafa", skladno s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, pomeni "značilno skrajšan podpis", zato gre ne glede na to, ali je zaznamba na obrazcu Pogodbe polni podpis ali parafa, česar Državna revizijska komisija ni ugotavljala, šteti, da je obrazec Pogodbe podpisan, s čemer so zahteve razpisne dokumentacije izpolnjene, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe, v katerih vlagatelj zatrjuje, da obrazec Ponudbe v poglavju 5 ni v celoti izpolnjen in podpisan. Podpis na obrazcu Ponudbe naj bi se namreč nahajal na napačnem mestu, priča pa naj na njem ne bi bila podpisana. Ob tem je ugotovila, da s tem povezane revizijske navedbe niso utemeljene.

Z vpogledom v obrazec Ponudbe izbranega ponudnika, predložen v okviru ponudbene dokumentacije slednjega, gre ugotoviti, da je le-ta podpisan, pri čemer pa se podpis ne nahaja na črti, ki sledi besedi "Podpis", temveč vrstico nižje, pod besedilom "v funkciji direktor družbe", za besedilom "s polnim pooblastilom za podpis ponudb za in v imenu", ki mu nato sledi še naziv izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da obrazcu Ponudbe iz navedenega razloga ni mogoče očitati nepravilnosti, saj je slednji nesporno podpisan, zamik podpisa pa v ničemer ne vpliva na veljavnost in ustreznost le-tega. Iz navedenih razlogov je potrebno s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja zavrniti kot neutemeljene.

Glede vlagateljeve navedbe, da na obrazcu Ponudbe, predloženem v okviru ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ni podpisa priče, gre ugotoviti, da zahteva po takšnem podpisu ne izhaja iz nobenega dela razpisne dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila. V posledici tega dejstva ponudba izbranega ponudnika, ki podpisa priče na obrazcu Ponudbe ne vsebuje, ni nepravilna, s tem povezane revizijske navedbe pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na datiranje ponudbene dokumentacije in veljavnost ponudbe. Ob tem je ugotovila, da le-te niso utemeljene.

Z vpogledom v obrazec Ponudbe, kot je bil predložen v okviru ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, gre ugotoviti, da iz prve strani le-tega izhaja datum ponudbe 10.08.2005. Razvidno je tudi, da je prišlo pri zapisu datuma ponudbe do popravkov, saj je mesto prvotnega zapisa datuma beljeno, prepisano z datumom 10.08.2005 in prečrtano, poleg njega pa se nahaja še en zapis datuma 10.08.2005, pri čemer se ob popravku nahajata žig izbranega ponudnika in podpis. Iz druge strani obrazca Ponudbe, v neskladju z navedenim, izhaja zapis "Datirano dne 3.8.2005". Vlagatelj omenjeno neskladje izpostavlja v povezavi z veljavnostjo ponudbe in obrazcem Pogodbe, ki naj bi se skliceval na ponudbo z dne 10.08.2005, ki naj ne bi obstajala.

Državna revizijska komisija z vpogledom v "Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe" ugotavlja, da je naročnik v točki 16.1 le-teh določil, da ponudbe "ostanejo v veljavi 142 dni po skrajnem roku za predložitev Ponudb, ki je določen v 22. členu teh Navodil Ponudnikom". Z dopolnilom št. 4, ponudnikom poslanim dne 02.08.2005, je naročnik razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila v točkah Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, ki se nanašajo na datum odpiranja ponudb, spremenil tako, da je določil nov rok za predložitev ponudb, ki je potekel dne 10.08.2005, ob 09.00 uri. Iz navedenega izhaja, da je naročnik kot zahtevani rok veljavnosti ponudb določil rok 142 dni od dne 10.08.2005, ne pa, kot napačno meni vlagatelj, od dneva dejanske predložitve ponudb ali datumov le-teh. Skladna s tem je tudi točka 4. obrazca Ponudbe, kot je bil predložen v okviru ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, iz katere izhaja naslednji zapis: "Izjavljamo, da se s to ponudbo zavezujemo za obdobje 142 dni od datuma, ki je določen za predložitev Ponudbe. Ves ta čas je naša ponudba obvezujoča in je lahko izbrana kadarkoli pred potekom tega obdobja.". Ne glede na to, ali gre obrazec Ponudbe tako šteti za datiran z datumom 10.08.2005, ali pa z datumom 03.08.2005, veljavnost ponudbe izbranega ponudnika ne more biti sporna, s tem povezane revizijske navedbe pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Z vpogledom v obrazec Pogodbe, predložen v okviru ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, gre ugotoviti, da se le-ta v 3. členu sklicuje na "â??Ponudbo izvajalca št. 12806, z dne 10.8.2005, â??". Podobno kot pri obrazcu Ponudbe, gre tudi pri obrazcu Pogodbe ugotoviti, da je bilo mesto prvotnega zapisa datuma ponudbe, na katerega se sklicuje obrazec Pogodbe, beljeno, prepisano z datumom 10.08.2005 in prečrtano, poleg njega pa se nahaja še en zapis datuma 10.08.2005, pri čemer se ob popravku nahajata žig izbranega ponudnika in podpis. Ob zapisanem pa gre ugotoviti, da je vlagateljeva navedba, da se obrazec Pogodbe sklicuje na neobstoječo ponudbo, neutemeljena. Kot je že bilo navedeno, iz obrazca Ponudbe, kot je bil predložen v okviru ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, izhaja zapis dveh datumov, in sicer 10.08.2005, ki je naveden na prvi strani obrazca Ponudbe, ob številki ponudbe (120806), ter datuma 03.08.2005, ki je naveden na drugi strani obrazca Ponudbe, ob zapisu "datirano dne". Ker je v obrazcu Pogodbe ponudba, na katero se ta obrazec sklicuje, definirana tako z številko, kot z datumom, pri čemer se oba navedena podatka ujemata z zapisom številke in datuma na prvi strani obrazca Ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da se ne glede na zapis datuma 03.08.2005 na drugi strani obrazca Ponudbe obrazec Pogodbe nedvomno sklicuje na enoznačno identificirano in obstoječo ponudbo, to je ponudbo, kot izhaja iz obrazca Ponudba, ki je bil predložen v okviru ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika. Tudi s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja je zato potrebno zavrniti kot neutemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverjala revizijske navedbe, skladno s katerimi naj bi bili pooblastili naročniku za vpogled v račune izbranega ponudnika neveljavni, ker nista podpisani, temveč le parafirani.

Z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je slednji v njej predložil tudi pooblastili naročniku za pridobivanje oziroma preverjanje vse potrebnih podatkov o finančnem stanju ponudnika pri dveh bankah. Obe predloženi pooblastili sta žigosani z žigom izbranega ponudnika in pod zapisom "Podpis pooblaščene osebe" zaznamovani z označbo, ki jo gre šteti bodisi za polni podpis ali pa za parafo.

Državna revizijska komisija je v tem sklepu že navedla, da beseda "parafa", skladno s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, pomeni "značilno skrajšan podpis". V posledici tega dejstva gre tudi v tem primeru ne glede na to, ali zaznambi na pooblastilih predstavljata polna podpisa ali parafi, česar Državna revizijska komisija ni ugotavljala, šteti, da sta pooblastili podpisani, s čemer so zahteve razpisne dokumentacije izpolnjene, s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja pa je potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Kot naslednje je Državna revizijska komisija preverjala revizijske navedbe vlagatelja, v katerih slednji izpostavlja, da je izbrani ponudnik kot dva izmed svojih podizvajalcev navedel družbi, ki sta hkrati tudi sofinancerki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. To naj bi bilo v neskladju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja utemeljene.

Z vpogledom v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila gre ugotoviti, da je naročnik v obrazcu Pogodbe, kot delu razpisne dokumentacije, kot soinvestitorja med drugim navedel tudi družbi Nigrad, d.d., ter Mariborski vodovod, d.d., ki sta v 18. členu obrazca Pogodbe določila tudi svoja zastopnika in ki naj bi pogodbo tudi sopodpisala.
Z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika gre ugotoviti, da je izbrani ponudnik v 9. členu istega obrazca Pogodbe, kot je bil predložen v okviru njegove ponudbene dokumentacije, kot dva izmed svojih podizvajalcev navedel družbi Nigrad, d.d., ter Mariborski vodovod, d.d.. Ista podizvajalca izbrani ponudnik navaja tudi v drugih delih svoje ponudbene dokumentacije (tako na seznamu podizvajalcev, predloženem v okviru točke 5.1 k 10. poglavja ponudbene dokumentacije, in v dogovorih z obema podizvajalcema).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je navedeno in med strankami nesporno dejstvo, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi nastopa z dvema podizvajalcema, ki sta hkrati tudi soinvestitorja predmetnega postopka oddaje javnega naročila in sopodpisnika pogodbe o izvedbi javnega naročila, neskladno z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki, kot je urejeno v 5. členu ZJN-1. Iz drugega odstavka omenjenega člena ZJN-1 izhaja, da pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe. Ne glede na vprašanje, ali sta sporna podizvajalca v konkretnem postopku oddaje javnega naročila neposredno sodelovala pri pripravi razpisne dokumentacije, kar naročnik sicer prereka, gre izpostaviti, da sta kot soinvestitorja nedvomno imela možnost vplivanja na vsebino le-te, s svojim sopodpisom pogodbe o izvedbi javnega naročila pa imata vpliv tudi na to, ali bo do sklenitve le-te sploh prišlo. Če skladno z drugim odstavkom 5. člena ZJN-1 podizvajalec ne more biti nekdo, ki je pripravljal razpisno dokumentacijo, še toliko bolj velja, da podizvajalec ne more biti tudi tisti, ki javno naročilo sofinancira in na strani naročnika sklepa tudi pogodbo o njegovi izvedbi. V kolikor pripeljemo situacijo do skrajnosti, bi to namreč, kot pravilno izpostavlja tudi vlagatelj, dejansko pomenilo, da bi podizvajalec, ki ga na strani ponudnika zastopa izbrani ponudnik, za izvedbo predmetnega javnega naročila sklenil pogodbo sam s seboj. Iz navedenih razlogov so s tem povezane revizijske navedbe vlagatelja utemeljene.

Kot slednje je Državna revizijska komisija preverila revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Ob tem je ugotovila, da so s tem povezane revizijske navedbe pavšalne in nekonkretizirane, zato jih ni mogoče preveriti.

Z vpogledom v zapisnik vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, z dne 13.10.2005, gre ugotoviti, da je naročnik vlagatelju omogočil vpogled v nekatere, ne pa v vse dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika.

Vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku navaja, da je naročnik z zavrnitvijo vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika kršil načelo transparentnosti porabe javnih sredstev, vlagatelju pa bi moral dovoliti vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije ki so javni. Ta del dokumentacije predstavljajo tudi podatki, na podlagi katerih naročnik ocenjuje pravilnost ponudb, tako pa tudi pravilnost ponudbe izbranega ponudnika, ter izpolnjevanje pogojev.

Iz določil 4. in 5. alineje tretjega odstavka 12. člena ZRPJN izhaja, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se te kršitve dokazujejo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku očitkov o kršitvi načela transparentnosti porabe javnih sredstev ni z ničemer konkretiziral, saj ni navedel kateri deli ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, v katere mu vpogled ni bil dovoljen, so po njegovem mnenju javni in bi mu vpogled vanje moral biti dovoljen. Ugotoviti gre celo, da je vlagatelj svoje revizijske navedbe, ki se nanašajo na domnevne kršitve pri delni zavrnitvi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, najverjetneje izoblikoval še preden je vpogled sploh opravil; iz začetnega dela besedila IV. točke njegovega revizijskega zahtevka, ki opisuje domnevne kršitve pri vpogledu, namreč izhaja naslednja opomba: "dodati v primeru, da ni bil omogočen vpogled v posamezne dele ponudbene dokumentacije".

Iz navedenih razlogov Državna revizijska komisija s tem povezanih revizijskih navedb vlagatelja ni mogla preveriti.

V povzetku zgornjih ugotovitev gre zaključiti, da je vlagatelj s svojim revizijskim zahtevkom uspel izkazati neskladje naročnikove odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila s predpisi s področja oddaje javnih naročil. Iz določil 1. alineje 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004) namreč izhaja, da je ponudba nepravilna, če ni sestavljena po predpisih, ki urejajo javna naročila. Skladno z določili prvega odstavka 76. člena ZJN-1 pa mora naročnik v postopku oddaje javnega naročila po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Ker je ponudba izbranega ponudnika pripravljena v neskladju s 5. členom ZJN-1, saj slednji v njej nastopa s podizvajalcema, ki sta hkrati tudi soinvestitorja v predmetnega javnega naročila in sopodpisnika pogodbe o izvedbi javnega naročila, bi jo naročnik moral izločiti kot nepravilno. Ker tega ni storil, temveč je ponudbo izbranega ponudnika celo izbral za najugodnejšo, je s tem ravnal v neskladju s 76. členom ZJN-1.

Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevemu revizijskemu zahtevku ugodila in je razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila "A1 Koper- Lendava, odsek: Ptujska cesta- Zrkovska cesta od km 6+700 do km 10+847, pododsek Nova Zrkovska cesta, II. Faza, I. etapa od km 0+860 do km 1+905", javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 54/2005, z dne 03.06.2005, pod številko objave Ob-15353/05, kot izhaja iz naročnikovih dokumentov "Obvestilo o oddaji naročila", z dne 15.09.2005, ter "Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji naročila", z dne 03.10.2005.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno z določili tretjega odstavka 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je stroške, nastale v zvezi z revizijo, priglasil v svojem revizijskem zahtevku, v katerem je predlagal, da naročnik "vlagatelju zahtevka za revizijo povrne stroške plačane takse v znesku 200.000,00 SIT in vse druge stroške v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do dneva izdaje odločitve naročnika do dneva plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe".

Z vlogo, z dne 17.10.2005, je svoj revizijski zahtevek dopolnil s potrdilom o plačilu takse za revizijski postopek, v višini 400.000,00 SIT, pri čemer pa stroškov plačila takse za revizijo ni priglasil v revizijski postopek.

Državna revizijska komisija vlagatelju, na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, priznava stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 200.000,00 SIT. Priglašene "vse druge stroške v zvezi z vložitvijo zahtevka za revizijo" je Državna revizijska komisija zavrnila, saj le-ti po vsebini in višini niso opredeljeni. O ostalih stroških Državna revizijska komisija ni odločala, ker niso bili priglašeni v revizijski postopek.

Državna revizijska komisija vlagatelju ravno tako ni sledila s strani vlagatelja predlaganemu pričetku teka zakonskih zamudnih obresti na stroške z dnem izdaje naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, saj za ugoditev takšnemu predlogu pravne podlage ni najti.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 200.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne prejema tega sklepa do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 29.11.2005

Predsednica senata:
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- SCT, d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana,
- DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje,
- Cestno podjetje Maribor, d.d., Iztokova ulica 30, Maribor,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.