018-325/2005 Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica

Številka: 018-325/05-34-2752

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) po članu Franciju Kodela, ob sodelovanju svetovalca Aleksandra Petrovčiča, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Dializna aparata", in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Medis d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica "Dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ul. Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: naročnik), dne 16.11.2005

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi, tako da se razveljavijo naročnikove Bistvene zahteve (tehnične specifikacije - minimalne zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila), vsebovane v razpisni dokumentaciji, in sicer zahteva "možnost uporabe kislega koncentrata v prahu" in zahteva "BVS senzor krvnega volumna".

2. Zahteva naročnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne kot neutemeljena.

3. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se delno ugodi. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju stroške v višini 340.503,50 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Preostanek založenega zneska za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 196.774,00 SIT se vrne vlagatelju zahtevka za revizijo.

Obrazložitev

Naročnik je z dne 05.09.2005 pričel postopek oddaje javnega naročila male vrednosti za "Dializna aparata". Z dokumentom "Obvestilo o razpisanem JN MV ''Dializna aparata''", z dne 13.09.2005, je naročnik obvestil po faksu podjetja Medis d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana, Fresenius Medical Care d.o.o., Dobrovlje, Dobrava 14, Zreče, in LEK farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, Ljubljana, da bo na svojih internetnih spletnih straneh objavil predmetno javno naročilo, ter jih pozval, da posredujejo zahtevek za dvig razpisne dokumentacije. Vsa tri podjetja so se odzvala na navedeni naročnikov dokument s prošnjo po posredovanju razpisne dokumentacije. Naročnik je do roka 26.09.2005 do 12. ure, ki je bil določen za oddajo ponudb prejel ponudbo podjetja LEK farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, Ljubljana (ob 8:50 uri), ponudbo podjetja Fresenius Medical Care d.o.o., Dobrovlje, Dobrava 14, Zreče (ob 8:50 uri), ter vlagateljev zahtevek za revizijo (ob 9:30 uri).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo, z dne 23.09.2004 (pravilno 2005 - očitna pomota v letnici, saj je iz kopije kuverte, s katero je bil le-ta oddan na pošto, moč razbrati datum 23.09.2005), očita naročniku, da so razpisni pogoji v nasprotju z 32. členom Zakona o javnih naročilih (Ur.l. RS, št. 39/00, 102/00 in 02/04; v nadaljevanju: ZJN-1), ker je v razpisni dokumentaciji za dobavo 2 dializnih aparatov v točki 1 Bistvene zahteve določil tehnične specifikacije - minimalne zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila, in sicer je pod točko 10 zahtevana možnost uporabe kislega koncentrata v prahu, pod točko 12 pa BVS senzor krvnega volumna. Vlagatelj pojasnjuje, da navedeni tehnični zahtevi izpolnjuje od vseh proizvajalcev le proizvajalec GAMBRO, vsi ostali proizvajalci kot so BRAUN, FRESENIUS, BELLCO, NYPRO, HOSPAL, BAXTER pa teh zahtev ne izpolnjujejo in se torej nihče drug ne more prijaviti na razpis. Vlagatelj meni, da naročnikova zahteva ni v ničemer utemeljena in da ni razloga, zakaj bi moral biti kisli koncentrat v prahu, saj ni razlike v kvaliteti, ali se uporablja kisli koncentrat v prahu ali v tekočini, oziroma je učinek enak. Prav tako vlagatelj meni, da ni razloga, zakaj bi moral biti ravno BVS-senzor krvnega volumna, saj imajo drugi proizvajalci tudi senzor krvnega volumna, ki pa se razlikuje od BVS sistema, pri čemer je učinek enak. Vlagatelj kot dokaz prilaga prospekte za dializne aparate Fresenius, Braun in Gambro ter navaja kot dokaz "izvedenec na dializnem področju - nefrolog". Vlagatelj dodaja, da naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave, kar pa je v predmetni razpisni dokumentaciji navedeno. V nadaljevanju vlagatelj očita naročniku tudi kršitev temeljnih načel ZJN-1, t.j. načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela enakopravnosti ponudnikov, saj bi ponudbo dal lahko le en ponudnik.
Vlagatelj vsled navedenega predlaga, da naročnik v celoti razveljavi predmetno javno naročilo oziroma podrejeno spremeni razpisno dokumentacijo, ter da se mu povrne stroške revizijskega postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo prilaga stroškovnik stroškov (sestava zahteve za revizijo 800 točk, taksa v višini 100.000,00 SIT, materialni stroški 1% ter 20% DDV).

Naročnik je z dopisom, z dne 27.09.2005, vlagatelja pozval k predložitvi dokazov, ki jih navaja v zahtevku za revizijo, in sicer izvedenec na dializnem področju - nefrolog.

Vlagatelj je posredoval naročniku vlogo, ki jo je le-ta prejel 30.09.2005, v kateri navaja, da je v zahtevi za revizijo navedel dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, ter da, sklicujoč se na 244. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04 in 69/05; v nadaljevanju: ZPP), ne more predložiti poizvedb, pisnih mnenj oziroma sporočil izvedenca nefrologa kot to zahteva naročnik v zahtevi za dopolnitev revizije, z dne 27.09.2005. Vlagatelj prilaga k navedeni vlogi stroškovnik, in sicer sestava vloge 600 točk, materialni stroški 2%, povečano za 20% DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 03.10.2005, vlagatelju obrazložil, da zmotno utemeljuje potrebo po subsidiarni uporabi določb ZPP, saj 12. člen ZRPJN jasno določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti vsa dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, zato se glede vprašanja dokazov ne more smiselno uporabljati določbe 212. člena ZPP, ki ureja zgolj predlaganje dokazov. Naročnik je vsled zapisanega ugotovil, da mu vlagatelj dokazuje kršitve zgolj s prospekti, ter da je na tak način tudi sprejel njegovo vlogo kot odgovor na poziv k predložitvi dokazov. Naročnik je vlagatelja pozval, sklicujoč se na 226. člen ZPP, da naj predloži prospekte v overjenem prevodu.
Vlagatelj je posredoval naročniku vlogo, ki jo je le-ta prejel 07.10.2005, v kateri navaja, da je iz zahtevka za revizijo in vloge jasno razvidno, da vlagatelj predlaga, da v kolikor predloženi dokazi ne zadoščajo, izvedenec poda mnenje, pri čemer mora mnenje pridobiti naročnik ali Državna revizijska komisija. Vlagatelj vztraja pri vseh predlaganih dokazilih, tudi pri postavitvi izvedenca. Vlagatelj prilaga vlogi overjen prevod prospektov Frisenius, Gambro in Braun ter priglaša stroške prevoda in vloge, in sicer 24.021,50 SIT ter 50 točk.

Naročnik je dne 10.10.2005 sprejel odločitev, ki jo je vlagatelj prejel 12.10.2005, s katero je zahtevo vlagatelja za revizijo v celoti zavrnil tako zaradi pomanjkljivih dokazov kot tudi zaradi neresničnosti trditev. Naročnik v obrazložitvi pojasni, da vlagatelj ne more namesto predložitve določenega dokaza zgolj predlagati, da se pridobi določeno izvedensko mnenje, saj s tem svoje dolžnosti dokazati obstoj zatrjevanih kršitev ne izpolni. Naročnik tudi pojasni, da vlagatelj kot edini dokaz kršitev (zahteva po kislem koncentratu v prahu in BVS-senzorju krvnega volumna) navaja le prospekte Fresenius, Braun in Gambro, s čimer pa trditve, da navedene zahteve lahko izpolni le proizvajalec Gambro, ne dokaže, ker ne prilaga prospektov tudi ostalih proizvajalcev in predvsem, ker ni nujno, da bodo ponudniki ponudili natančno take dializne aparate, kot jih vlagatelj prikazuje s prospekti. Naročnik v nadaljevanju obrazložitve zahtevo po uporabi kislega koncentrata v prahu utemelji z navedbo, da je dializiranje s pomočjo koncentrata v prahu za naročnika bolj varno (manjša možnost bakteriemij) in tudi bolj priporočno (očitno je imel naročnik v mislih "priročno", glede na pojasnilo v oklepaju - "koncentrat v prahu zavzame bistveno manj prostora za skladiščenje"). Nadalje naročnik zahtevo po BVS senzorju krvnega volumna utemelji z navedbo, da ima BVS senzor krvnega volumna več potencialnih ponudnikov, med drugim tudi ponudnik Fresenius Medical Care d.o.o., Dobrovlje, Dobrava 14, Zreče, ki BVS senzor krvnega volumna zagotavlja kot posebni cevni sistem, poleg tega lahko dializne aparate določenega proizvajalca ponudi več potencialnih ponudnikov. V nadaljevanju naročnik trdi tudi, da je pri oblikovanju tehničnih specifikacij spoštoval vsa temeljna načela ZJN-1, ter da vlagatelj z argumentom, da naj bi ponudbo lahko oddal le en ponudnik, pavšalno, brez utemeljitve, podaja trditev o kršitvi vseh temeljnih načel ZJN-1. Naročnik pojasnjuje, da tudi če bi vlagateljeve trditve držale in bi naročnik pridobil le eno ponudbo, to ne bi pomenilo a priori kršitve temeljnih načel, saj bi kvečjemu lahko šlo za kršitev načela enakopravnosti.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 13.10.2005, ki ga je naročnik prejel 14.10.2005, le-tega obvestil, da nadaljuje revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj prilaga k navedenemu dopisu stroškovnik, in sicer vloga 50 točk, povečano za 20% DDV.

Naročnik je z dopisom, z dne 14.10.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela 17.10.2005, le-tej odstopil dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu. Z navedenim dopisom naročnik uveljavlja povračilo stroškov fotokopiranja v višini 600,00 SIT ter znesek poštnine v višini kot izhaja iz poštnega potrdila.

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega in dejanskega stanja v predmetni zadevi skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN in 14. členom Poslovnika Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (Uradni list RS, št. 44/05) s sklepom, štev. 018-325/05-34-2555, z dne 21.10.2005, za izdelavo strokovnega mnenja imenovala prof. dr. Jožeta Drinovca (v nadaljevanju: strokovnjak). Z istim sklepom je Državna revizijska komisija vlagatelju naložila, da mora založiti predujem za izdelavo strokovnega mnenja v znesku 300.000,00 SIT in predložiti potrdilo o vplačilu predujma. Vlagatelj je dne 27.10.2005 Državni revizijski komisiji po faksu predložil potrdilo o plačilu predujma. Državna revizijska komisija je z dopisom, štev. 018-325/05-34-2595, z dne 28.10.2005, strokovnjaku posredovala vso relevantno dokumentacijo za izdelavo strokovnega mnenja.

Državna revizijska komisija je strokovno mnenje strokovnjaka prejela dne 07.11.2005 in ga dne 08.11.2005 posredovala vlagatelju in naročniku.
Vlagatelj je z dopisom, z dne 11.11.2004, sklicujoč na dopis Državne revizijske komisije, s katerim mu je le-ta posredovala kopijo izvedenskega mnenja, priglasil stroške izvedenca in stroške prevodov listin, pri čemer na izvedensko mnenje strokovnjaka ne navaja pripomb.
Naročnik je z dopisom, št. 270-23/05-24, z dne 11.11.2005, sporočil Državni revizijski komisiji, da se zaradi službene odsotnosti članov strokovne komisije za izvedbo posameznih nalog v postopku oddaje predmetnega javnega naročila v roku treh (3) dni do strokovnega mnenja strokovnjaka ne more opredeliti, ter da vztraja pri sprejetem sklepu o zavrnitvi vlagateljevega zahtevka za revizijo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z 22. in 23. členom ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Najprej je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je naročnikova zahteva po možnosti uporabe kislega koncentrata v prahu neupravičena.
Državna revizijska komisija je z vpogledom v razpisno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu ugotovila, da je naročnik določil kot bistveno zahtevo (tehnične specifikacije - minimalne zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila) "možnost uporabe kislega koncentrata v prahu". Nadalje je Državna revizijska komisija na osnovi vpogleda v dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu ugotovila, da je naročnik oprl zahtevo po možnosti uporabe kislega koncentrata zgolj na argumenta, da je dializiranje s pomočjo koncentrata v prahu bolj varno, ker je manjša možnost bakteriemij, ter da koncentrat v prahu zavzame bistveno manj prostora za skladiščenje. V nadaljevanju je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da je strokovnjak v izvedenskem mnenju navedel glede vprašanja "koncentrat v obliki prahu ali raztopine", da je pred 10 in več leti dejansko veljal koncentrat za bikarbonatno dializo v suhi obliki kot varnejši, ker je bilo manj bakterijske kontaminacije, danes pa v literaturi ni več člankov o kontaminaciji, ter da je s strokovnega vidika irelevantno ali se uporablja koncentrat v suhi obliki ali raztopini. Praktičnost, ki jo navaja kot argument naročnik, je po mnenju strokovnjaka drugotnega pomena, ker se ne naroča količin za pol leta.
Državna revizijska je po presoji vseh argumentov vlagatelja, naročnika ter na podlagi mnenja strokovnjaka presodila, da naročnikova zahteva po možnosti uporabe kislega koncentrata v prahu ni v ničemer utemeljena. Naročnik je pri določitvi takšne zahteve v razpisni dokumentaciji v konkretnem primeru ravnal v nasprotju z 32. členom ZJN-1, ki med drugim prepoveduje naročniku uporabo ali navajanje takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik je namreč v konkretnem primeru neupravičeno postavil zahtevo po možnosti uporabe kislega koncentrata v prahu, saj tak pogoj neupravičeno izloča vse potencialne ponudnike, ki te možnosti ne morejo ponuditi, hkrati pa je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni objektivno pojasnil, zakaj naj bi bila njegova zahteva v konkretnem primeru po možnosti uporabe kislega koncentrata v prahu objektivno upravičena.
Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija sledila navedbam vlagatelja v tem delu in jih spoznala kot utemeljene.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala navedbo vlagatelja, da je naročnikova zahteva po BVS senzorju krvnega volumna neupravičena.
Državna revizijska komisija je z vpogledom v razpisno dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu ugotovila, da je naročnik določil kot bistveno zahtevo (tehnične specifikacije - minimalne zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila) "BVS senzor krvnega volumna". Nadalje je Državna revizijska komisija na osnovi vpogleda v dokumentacijo o predmetnem javnem naročilu ugotovila, da je naročnik oprl zahtevo po BVS senzorju krvnega volumna na argumenta, da ga imajo tudi drugi potencialni ponudniki, ter da lahko dializne aparate določenega proizvajalca ponudi več potencialnih ponudnikov, med drugim tudi ponudnik Fresenius Medical Care d.o.o., ki BVS senzor krvnega volumna zagotavlja kot posebni cevni sistem. V nadaljevanju je Državna revizijska komisija tudi ugotovila, da je strokovnjak v izvedenskem mnenju navedel glede BVS senzorja krvnega volumna, da ima Gambrov BVS sistem teoretično prednost, ker je najbolj direkten, pri čemer pa se je BVS sistem izkazal v praksi kot zelo občutljiv in problematičen zaradi številnih napak in izpadov. Nadalje je strokovnjak navedel, da je Fresenious BVM sistem bolj indirekten, da je občutljiv, pri čemer pa se je pri uporabi izkazal kot zanesljiv. V nadaljevanju pa je strokovnjak še pojasnil, da je sistem Braun še bolj indirekten, pri čemer sploh ne gre za merilec volumna. Strokovnjak je zaključil, da je s strokovnega stališča vseeno, kateri sistem se uporablja, ter da je BVS (Gambro) prekomerno občutljiv, BVM (Fresenious) in Braunov sistem pa sta povsem zanesljiva in uporabna. Na podlagi vpogleda v prospekte Fresenious, Gambro in Braun, ter v izvedensko mnenje je Državna revizijska komisija ugotovila, da gre v primeru naročnikove zahteve po BVS senzorju krvnega volumna za zahtevo po sistemu, ki je Gambrov sistem, saj druga dva proizvajalca uporabljata drugačno ime oziroma naziv, in sicer ABPS (Braun) ter BVM (Fresenius Medical Care).
Državna revizijska komisija je po presoji vseh argumentov vlagatelja, naročnika ter na podlagi mnenja strokovnjaka presodila, da naročnikova zahteva po BVS senzorju krvnega volumna ni utemeljena. Naročnik je pri določitvi takšne zahteve v razpisni dokumentaciji v konkretnem primeru ravnal v nasprotju z 32. členom ZJN-1, ki med drugim prepoveduje naročniku uporabo ali navajanje takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe, če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik je namreč v konkretnem primeru neupravičeno, brez objektivno opravičljivih razlogov, postavil zahtevo po BVS senzorju krvnega volumna, saj tak pogoj neupravičeno izloča vse potencialne ponudnike, ki te možnosti ne morejo ponuditi.
Zaradi vseh navedenih argumentov je Državna revizijska komisija sledila navedbam vlagatelja tudi v tem delu in jih spoznala kot utemeljene.

Državna revizijska komisija, upoštevajoč gornje ugotovitve, zaključuje in pritrjuje vlagatelju, da je naročnik s postavitvijo zahteve po možnosti uporabe kislega koncentrata v prahu ter s postavitvijo zahteve po BVS senzorju krvnega volumna v konkretnem primeru ravnal tudi v nasprotju z načelom gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev (4. člen ZJN-1), ki zahteva od naročnika, da mora z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen in predmet javnega naročila, v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-1), ki med drugim prepoveduje neupravičeno omejevanje konkurence med ponudniki, ter v nasprotju z načelom enakopravnosti ponudnikov (7. člen ZJN-1), ki nalaga naročniku dolžnost, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ne povzroča razlikovanja med ponudniki.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo predlagal razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti, podrejeno pa spremembo razpisne dokumentacije. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo v konkretnem primeru ni pojasnil oziroma navedel takšnih kršitev in dokazov o le-teh, ki bi terjale razveljavitev postopka oddaje konkretnega javnega naročila v celoti, Državna revizijska komisija ni sledila vlagateljevemu primarnemu predlogu, temveč je sledila podrejenemu predlogu in je odločila tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Naročnik je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila, četrti odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na neutemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti naročnikovo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega revizijskega postopka. Državna revizijska komisija je priznala vlagatelju kot potrebne stroške strošek plačila takse v višini 100.000,00 SIT, strošek za sestavo revizijskega zahtevka, skladno s tarifo št. 18 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03), v višini 700 odvetniških točk z 1% materialnimi stroški in povečano za 20% DDV, kar skupaj znese 93.324,00 SIT, strošek sestavo za vloge, z dne 29.09.2005, v višini 50 odvetniških točk z 2% materialnimi stroški in povečano za 20% DDV, kar skupaj znese 6.732,00 SIT, strošek sestavo za vloge, z dne 06.10.2005, v višini 50 odvetniških točk in povečano za 20% DDV, kar skupaj znese 6.600,00 SIT, strošek sestavo za vloge, z dne 13.10.2005, v višini 50 odvetniških točk in povečano za 20% DDV, kar skupaj znese 6.600,00 SIT, strošek za overjene prevode prospektov Fresenius Medical Care, Braun in Gambro (račun Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, št. 0504340, z dne 06.10.2005) v višini 24.021,50 SIT, in strošek za izvedbo dokazov s strokovnjakom v višini 103.226,00 SIT. Skupno mora naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 340.503,50 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Preostanek založenega zneska za izvedbo dokaza s strokovnjakom v višini 196.774,00 SIT se vrne vlagatelju zahtevka za revizijo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 16.11.2005

Franci Kodela, univ. dipl. prav.
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Splošna bolnišnica "Dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Ul. Padlih borcev 13a, šempeter pri Gorici,
- Odvetnica Ila Zupančič, Hacquetova 8/I, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.