018-336/2005 DARS d.d.

Številka: 018-336/05-34-2806

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Francija Kodele, kot predsednika senata, predsednika dr. Aleksija Mužine in člana Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo AC Lendava - Pince z odcepom HC na Dolgo vas; sklop "A" od km 4 + 480 do km 13 + 679 in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ALPINE-MAYREDER BAU GmbH, A-5071 Salzburg/Wals, Alte Budesstrasse 10, Avstrija (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.11.2005 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi Sklep o oddaji javnega naročila AC Lendava - Pince z odcepom HC na Dolgo vas; sklop "A" od km 4 + 480 do km 13 + 679, št. 402-26/05-RPP-ŽP/220, z dne 21.09.2005.
2. Naročnik je dolžan plačati vlagatelju zahtevka za revizijo, stroške nastale v zvezi z revizijo, v znesku 400.000,00 SIT, v roku 15. -ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Naročnik je dne 26.04.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila (dne 27.07.2005 pa še sklep o spremembi le-tega). Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 43, z dne 29.04.2005, pod številko objave Ob-11857/05, objavil javni razpis za izgradnjo AC Lendava - Pince z odcepom HC na Dolgo vas; sklop "A" od km 4 + 480 do km 13 + 679.
Naročnik je s sklepom o oddaji javnega naročila, št. 402-26/05-RPP-ŽP/220, z dne 21.09.2005, vse ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročila oddal ponudniku J.V. SCT d.d., Ljubljana + Primorje d.d., Ajdovščina + SGP Pomgrad d.d., Murska Sobota + CPL d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve citiranega sklepa izhaja, da je bila, od skupno štirih pravočasnih ponudb, pravilna le ponudba izbranega ponudnika.

Vlagatelj je dne 30.09.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem je navedel, da je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nepravilno iz razloga, ker naj bi vlagatelj ne ravnal v skladu s pogoji iz 5.1 c), 5.1 e) in 5.1 f) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila). Vlagatelj navaja, da je naročnik v točki 5.1 c Navodil navedel, da morajo ponudniki predložiti potrdilo Ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco, kar naj bi dokazovalo, da ponudnik ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen. Predmetni pogoj, ugotavlja vlagatelj, je naveden v 3. točki prvega odstavka 42. člena ZJ-1, kot obvezni pogoj, ki ga mora ponudnik izpolniti. Ker ima vlagatelj sedež v tuji državi, se izpolnjevanje tega pogoja v skladu z določilom 42b. Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) dokazuje z listino, ki jo je izdal pristojni organ tuje države. V smislu prej citiranega člana seznam pristojnih organov tujih držav, ki izdajajo listine, pripravi minister, pristojen za finance. Ustrezen podzakonski predpis je Navodilo o seznamu organom tujih držav, pristojnih za izdajo listin o izpolnjevanju obveznih pogojev za udeležbo tujih ponudnikov v postopku oddaje javnih naročil in o načinu preveritve teh listin (Uradni list RS, št. 13/2001; v nadaljevanju: Navodilo o seznamu organov tujih držav). Navodilo o seznamu organov tujih držav v 6. členu določa, da tuji ponudnik dokaže svojo nekaznovanost z izpiskom iz kazenske evidence, ki jo izda organ tuje države, pristojen za vodenje te evidence. Iz priloge k slednjemu izhaja, da za ponudnike s sedežem v Avstriji, potrdilo o nekaznovanosti izda Zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije, ki vodi centralno kazensko evidenco. Vlagatelj zatrjuje, da se je že pri pripravi prejšnjih ponudb na javnih razpisih istega in drugih naročnikov v Republiki Sloveniji obrnil na Zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije, vendar ga je le-to obvestilo, da ni niti pristojno za izstavitev take listine niti ne vodi kazenske evidence. Vlagatelj je tako posledično moral (tudi v tej ponudbi) ravnati v skladu z 44. členom ZJN-1 in listino nadomestiti z lastno pisno izjavo. Vlagatelj v nadaljevanju podrobno navaja javne razpise pri katerih je naročnik njegovo ponudbo štel za pravilno kljub temu, da je v dokaz predmetnega pogoja priložil zgolj lastno pisno izjavo. Vlagatelj še dodaja, da k zahtevku za revizijo prilaga tudi uradno izjavo Zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije, iz katere izhaja, da le-to takšnih potrdil ne daje.
Kot dalje ugotavlja vlagatelj je naročnik izločil njegovo ponudbo kot nepravilno (tudi) iz razloga, ker naj ne bi ravnal v skladu s 5.1 e) točko Navodil, ki se nanaša na Potrdilo pristojnega davčnega organa. Kot ugotavlja vlagatelj, je obravnavani pogoj, Zakon o javnih naročilih pred njegovo spremembo obravnaval kot obvezen pogoj, ki se je preverjal z listinami, ki so jih za tuje ponudnike izstavili organi tujih držav, ki so navedeni v Navodilu o seznamu organov tujih držav, spremenjeni ZJN-1 pa je predmetni pogoj izločil iz sfere obveznih pogojev. Vlagatelj navaja, da v dokaz izpolnitve spornega pogoja ZJN-1 zahteva predložitev potrdila, ki ga izda davčni urad ali drug pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež. Vlagatelj tudi ugotavlja, da je naročnik s predmetnim pogojem zahteval predložitev potrdila (zgolj) od pristojnega davčnega organa, ki ga je v ponudbo tudi priložil. Vlagatelj zatrjuje, da se Navodilo o seznamu organov tujih držav (ki tozadevno zahteva tudi predložitev potrdila zdravstvene blagajne in urada blagajne za gradbene delavce) izrecno nanaša le na obvezne pogoje, obravnavani pogoj pa v smislu sedaj veljavnega zakona ni več obvezen. Ker ZJN-1 in naročnik tozadevno zahtevata zgolj predložitev potrdila ustreznega davčnega urada, je vlagatelj sporni pogoj v celoti izpolnil. Vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik, če bi zahteval tudi ostala potrdila, to v razpisno dokumentacijo tudi zapisati. Naročnik pa ne samo, da tega ni zahteval, pač pa je v obrazložitvi svojih prejšnjih sklepih o oddaji (drugih javnih naročil), zavzel enako stališče in vlagateljevo ponudbo, kljub predložitvi enakega potrdila, obravnaval kot pravilno.
Vlagatelj se je v nadaljevanju opredelil do ugotovitve naročnika o tem, da je njegova ponudba nepravilna tudi iz razloga, ker naj bi ravnal v nasprotju s točko 5.1 f) Navodil. Vlagatelj navaja, da je obravnavani pogoj ni obvezen pogoj, zato ne zapade pod Navodilo o seznamu organov tujih držav. Dalje vlagatelj meni, da glede na dejstvo, da je naročnik v Navodilih kot izdajatelja predmetnega potrdila navedel Ministrstvo za finance, ne more zahtevati potrdila od Zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije. Sicer pa vlagatelj ponovno poudarja, da Zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije takšnih potrdil ne izdaja (in v dokaz slednjega prilaga tudi dokazilo). Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da listin, ki jih zahtevata pogoja v točkah 5. 1 c) in 5. 1 f) Navodil organi Republike Avstrije ne izdajajo, zato je moral uporabiti določbo 44. člena ZJN-1 (in Navodilo naročnika) in tozadevno podati nadomestni izjavi.
Vlagatelj predlaga razveljavitev sklepa o izbiri ponudnika za predmetno javno naročilo, ponovno ocenitev pravilnosti vlagateljeve ponudbe in izdajo novega sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 03.10.2005 zahtevek za revizijo dopolnil z navedbo, da po veljavi zakonodaji EU in po judikatih sodišča EU zadošča v državah, ki dopuščajo nadomestno izjavo, predložitev zgolj takšne izjave. Vlagatelj še navaja, da se Navodilo o seznamu organov tujih držav, v kolikor ni usklajeno z veljavno slovensko in evropsko zakonodajo na področju javnih naročil ne sme in ne more več uporabljati.
Vlagatelj še ugotavlja, da se izpodbijani sklep nanaša na podjetje ALPINE MAYREDER BAU AG, ki pa ne obstaja niti v Sloveniji niti v Avstriji in meni, da iz tega razloga vlagatelj ni izključen iz predmetnega postopka. Pomanjkljivost pa se, kot navaja vlagatelj, kaže tudi v dejstvu, da je bil vlagatelj izločen šele z izpodbijanim sklepom in ne že pred izdajo le-tega. Vlagatelj na koncu še zatrjuje, da se pomanjkljivost izpodbijanega sklepa nenazadnje izraža tudi v dejstvu, da je naročnik dovolil sodelovanje izbranemu ponudniku, ki monopolistično obvladuje slovenski gradbeni trg.

Naročnik je s sklepom, št. 402-11/05 2005/00220-III, z dne 18.10.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik citira 44. člen ZJN-1 in navaja, da je skladno določilu iz le-tega v razpisni dokumentaciji, in sicer v podčlenu 5. 1 f) določil: "Če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež ali po pravu, po katerem je ponudnik ustanovljen, državni organi ne izdajajo potrdil, zahtevanih v točkah (a), (b), (c), (d) in (f) tega podčlena ali izdana potrdila ne vsebujejo vseh zahtevanih podatkov, lahko ponudnik v skladu s 44. členom ZJN-1 potrdila nadomesti z lastno pisno izjavo, overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima tak ponudnik svoj sedež (upravnim ali sodnim organom, notarjem ali pristojno strokovno ali trgovinsko zbornico) ali pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo (takšna izjava v R Sloveniji šteje za izjavo, dano pod prisego)." Kot ugotavlja naročnik, iz navedenih določil nesporno izhaja, da je nadomestna izjava dopustna le v primeru, če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež ali po pravu, po katerem je ponudnik ustanovljen, državni organi ne izdajajo zahtevanih potrdil. Ker pa je v Navodilu o seznamu organov tujih držav navedeno, da potrdilo o nekaznovanosti v Avstriji izda Zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve in delo, ki vodi centralno kazensko evidenco, pravna podlaga za nadomestno izjavo, ki je dopustna le v primeru, če v državi ponudnika organi potrdil ne izdajajo, ni bila podana. V kolikor naročnik Navodila o seznamu organov tujih držav ne bi upošteval, bi kršil tako 44. člen ZJN-1 kakor tudi določila lastne razpisne dokumentacije. Naročnik še dodaja, da je vprašanje v zvezi z izdajo potrdila o nekaznovanosti v Avstriji posredoval tudi Ministrstvu za finance, Sektor za javna naročila in koncesije, vendar pojasnila še ni prejel. Naročnik ugotavlja, da se v vsakem postopku oddaje javnega naročila izpolnjevanje pogojev ocenjuje na podlagi zahtev vsakokratne razpisne dokumentacije, zato vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na oceno njegovih ponudb v drugih postopkih niso relevantne. Naročnik opozarja, da bi lahko vlagatelj, v kolikor je za potrebe zahtevka za revizijo pridobil dopis Zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije, le-tega priložil v ponudbo kot dokazilo, da zahtevanih potrdil v Avstriji državni organi ne izdajajo. Slednje bi pomenilo, navaja naročnik, da zahtevanih potrdil v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež ne izdajajo, kar bi bila pravna podlaga za nadomestno izjavo. Naročnik zaključuje z ugotovitvijo, da ob navedenem vlagateljeva ponudba ni pravilna, saj ni izpolnila zahteve iz točke 5. 1 c) Navodil.
Glede nepravilnosti vlagateljeve ponudbe, ki se nanaša na točko 5. 1 e) Navodil, naročnik ugotavlja, da sam določi, ali bo posamezen pogoj iz četrtega odstavka 42. člena ZJN-1 vključil v svojo razpisno dokumentacijo, ali ne. Vsak pogoj, ki ga naročnik vključi v razpisno dokumentacijo pa je, kot navaja naročnik, obvezen. Naročnik še ugotavlja, da je pogoj iz točke 5. 1 e) Navodil opredeljen v skladu z določilom četrtega odstavka 42. člena ZJN-1. Skladno navedenemu določilu je naročnik v točki 5. 1 e) od ponudnikov zahteval: "potrdilo pristojnega davčnega organa, da je ponudnik poravnal davke in prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima ponudnik svoj sedež ali da je ponudnik, ki ima svoj sedež v tujini, poravnal v Republiki Sloveniji tiste dajatve, ki bi jih moral poravnati." Naročnik zatrjuje, da vlagateljeve navedbe, po katerih naj bi novela ZJN-1 pogoj glede poravnanih davkov in prispevkov izločil iz sfere obveznih pogojev za udeležbo ponudnika na javnem razpisu, niso utemeljene. Naročnik ugotavlja, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil potrdilo davčnega urada, s čimer pa je predmetnemu pogoju zadosti le v delu, ki se nanaša na poravnavo davkov, ne pa tudi prispevkov. Določilo točke 5. 1 e) Navodil je po mnenju naročnika jasno, kar potrjuje tudi predložena ponudbena dokumentacija ostalih avstrijskih ponudnikov, ki so pod le-to predložili tudi potrdilo zdravstvene blagajne in urada blagajne za gradbene delavce, kar dokazuje, da imajo poravnane tudi prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima ponudnik svoj sedež. Naročnik še navaja, da v vlagateljevi "izjavi pod zaprisego", z dne 27.07.2005, med drugim navedeno, da firma in njen direktor nista bila pravnomočno obsojena za postopek pri opravljanju dela v poklicnem življenju, da firma ni občutno kršila poklicnih norm, da je firma izpolnila svoje obveznosti napram nosilcem socialnega zavarovanja in davčne obveznosti po pravnih normah države, v kateri ima svoj sedež in vsakokratne izpostave, da so dokumente Okrožnega sodišča Salzburg, Finančnega urada Salzburg, Zdravstvenega zavarovanja v Salzburgu in Gospodarske zbornice Salzburg (oddelek za gradbeno obrt), ki so ga predložili, izstavili uradi in organi javnega reda in se zato smatrajo kot javne listineâ?? in tozadevno zatrjuje, da vlagatelj dokumenta Zdravstvenega zavarovanja v Salzburgu ni priložil. Naročnik na koncu še opozarja, da zlasti ob upoštevanju določila iz 42 b. člena ZJN-1, ni zavezan, da bi v razpisni dokumentaciji posebej za avstrijske ali druge tuje ponudnike navajal organe, ki izdajajo potrdila, iz katerih izhaja, da ima ponudnik v skladu s predpisi države, kjer ima svoj sedež, poravnane davke in prispevke.
Naročnik v nadaljevanju navaja, da je tudi pogoj iz točke 5. 1 f) Navodil za vse ponudnike obvezen, ter hkrati ugotavlja, da so ga ponudniki sprejeli in da nanj niso imeli pripomb. V kolikor predmetni pogoj ne bi bil obvezen, ugotavlja naročnik, bi bilo med drugim kršeno tudi načelo enakopravnosti ponudnikov. Naročnik dalje navaja, da tudi za obravnavani pogoj velja Navodilo o seznamu organov tujih držav, kadar v postopkih oddaje javnih naročil nastopajo tuji ponudniki. Naročnik je, kot izdajatelja dokazila, ki ga dolžan ponudnik predložiti v skladu z zahtevo iz točke 5. 1 f) Navodil navedel: "Potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco, potrdilo služi kot dokazilo, da ponudnik ni bil kaznovan za dejanje v zvezi s poslovanjem oziroma so posledice sodbe že izbrisane. Potrdilo mora odražati zadnje dejansko stanje ponudnika". Kot ugotavlja naročnik, iz Navodila o seznamu organov tujih držav jasno izhaja, da v Avstriji vodi centralno kazensko evidenco Zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve in delo, ki izda potrdilo o nekaznovanosti. Naročnik ponovno navaja, da bi vlagatelj tudi pri predmetni zahtevi lahko priložil dopis Zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije, ki ga je sicer predložil šele k revizijskemu zahtevku. V kolikor bi vlagatelj takšno potrdilo priložil že v ponudbo, zatrjuje naročnik, bi komisija pri oceni le-te lahko upoštevala vlagateljevo nadomestno izjavo v smislu 44. člena ZJN-1. Naročnik še navaja, da uporaba 54. člena ZJN-1 ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja, ne bi bila pravilna. V kolikor bi vlagatelj v svoji ponudbi predložil izjavo Zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije, kot jo je predložil k revizijskemu zahtevku, bi naročnik tak dokument lahko preveril. Določilo 54. člena se, kot ugotavlja naročnik, nanaša na pojasnilo že predloženih dokumentov in ne na razlog zaradi katerega zahtevani dokumenti niso bili predloženi.
Naročnik še navaja, da je proučil tudi primera sodišča EU, ki jih vlagatelj navaja v svojem zahtevku, vendar pa se le-ta nanašata na drugačno dejansko stanje. Naročnik v nadaljevanju navaja, da je vlagateljev očitek, ki se nanaša na Alpine Mayreder Bau AG namesto na Alpine Mayreder Bau GmbH utemeljen, vendar ugotavlja, da na oceno nepravilnosti vlagateljeve ponudbe nima vpliva.
Glede vlagateljevega očitka, da bi moral naročnik vlagatelja, če je menil, da je njegova ponudba nepravilna, izločiti že pred oddajo javnega naročila, naročnik navaja, da je izpodbijani sklep izdal ob upoštevanju zlasti 76. in 78. člena ZJN-1.
Naročnik na koncu zavrača tudi vlagateljev očitek, ki se nanaša na sodelovanje izbranega ponudnika in navaja, da ZJN-1 dopušča predložitev skupne ponudbe v 47. členu ter hkrati zatrjuje, da je izbrani ponudnik (oziroma ponudniki, ki so predložili skupno ponudbo) izpolnil vse zahteve iz razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 21.10.2005, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Vlagatelj odgovarja na naročnikove navedbe iz sklepa, s katerim je slednji odločil o zahtevku za reviziji in ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo.
Naročnik je z vlogo "Nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo (dodatek), z dne 24.10.2005 še navedel, da v kolikor naročnik meni, da se vsak postopek oddaje javnega naročila oceni posebej, ne upošteva veljavne slovenske zakonodaje in zakonodaje EU. Po veljavnem pravu EU se morajo namreč razpisi enake vrste oceniti z istimi merili, s tem pa naročnik krši tudi temeljna načela slovenskega upravnega postopka. Vlagatelj še poudarja, da ima le odločba, ki je naslovljena na pravo stranko pravne učinke in ponovno navaja, da mora naročnik že v zapisnik o odpiranju ponudb navesti pomanjkljivosti le-teh.

Naročnik je z dopisom, z dne 25.10.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 26.10.2005, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj je dne 04.11.2005 Državni revizijski komisiji posredoval dopis, s katerim je zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer povrnitev stroškov plačane revizijske takse v znesku 400.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija je dne 07.11.2005 od naročnika, skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN, zahtevala še izvod originalne razpisne dokumentacije in sklep, s katerim je le-ta odločil o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je zahtevano dodatno dokumentacijo prejela dne 09.11.2005 (razpisno dokumentacijo) in dne 10.11.2005 (sklep, s katerim je naročnik odločil o zahtevku za revizijo).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je vlagatelj ravnal v skladu s točkami 5.1 c), 5.1 e) in 5.1 f) Navodil. Naročnik namreč zatrjuje, da vlagatelj ni ravnal v skladu z navedenimi točkami, vlagatelj pa meni, da je naročnikove zahteve iz le-teh, ob upoštevanju razpisne dokumentacije, v celoti izpolnil. Državna revizijska komisija je tako v obravnavanem primeru ugotavljala, ali je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, prekršil določila ZJN-1.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena (Definicije pojmov) določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba pravilna, je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje vse naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije.

Vse zahteve iz 5. točke Navodil (Pogoji za udeležbo Ponudnika na javnem razpisu), in med njimi tudi zahteve iz točk 5.1 c), 5.1 e) in 5.1 f) Navodil, je potrebno obravnavati kot pogoje v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pogoj "â?? element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave" Natančneje so pogoji urejeni v poglavju 2.6. (Pogoji za priznanje sposobnosti), in sicer od 41. do 44. člena ZJN-1. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, mora naročnik navesti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, izpolnjevanje pogojev pa se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki (41. člen ZJN-1). Poleg obveznih pogojev, ki so določeni že v samem zakonu (prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1) lahko naročnik določi tudi druge pogoje, potrebne za izvedbo javnega naročila (četrti odstavek 42. člena in 42. a člen ZJN-1). Kot pravilno ugotavlja vlagatelj sodi pogoj iz točke, 5.1 c) Navodil med obvezne (z zakonom določene pogoje), preostala dva pogoja (torej naročnikovi zahtevi iz 5.1 e) in 5.1 f) Navodil) pa med pogoje, ki jih določi naročnik po lastni presoji.

44. člen ZJN-1 določa: "Če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež oziroma po pravu, po katerem je ponudnik ustanovljen, državni organi ne izdajajo potrdil, izpisov ali drugih listin iz 42. člena tega zakona ali pa taka potrdila izpisi ali druge listine ne zajemajo vseh primerov, navedenih v določilih prvega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona, jih lahko ponudniki nadomestijo z lastno pisno izjavo overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima tak ponudnik svoj sedež (upravnim ali sodnim organom, notarjem ali pristojno strokovno ali trgovinsko zbornico) ali pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, če tako določa nacionalni zakon. V Republiki Sloveniji se izjava podana pod materialno in kazensko odgovornostjo šteje za izjavo dano pod prisego".
Citirana določba je namenjena situaciji, v kateri določen ponudnik po predpisu svoje države ne more pridobiti (enakovrednega) dokazila, kot ga ja je zahteval naročnik. Le v tem primeru lahko takšen ponudnik poda nadomestno izjavo, ki jo bodisi overi pred pristojnim organom svoje države (upravnim ali sodnim organom, notarjem ali pristojno strokovno ali trgovinsko zbornico), bodisi jo poda, v primeru, če predpisi njegove države takšno obliko predvidevajo, v obliki pisne izjave, dane pod prisego.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, med drugimi pogoji za priznanje sposobnosti v točki 5.1 c), zapisal, da mora ponudba vsebovati tudi: "Potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco, potrdilo služi kot dokazilo, da ponudnik ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen. Potrdilo mora odražati zadnje dejansko stanje ponudnika".
Dalje je naročnik v točki 5.1 f) Navodil zapisal: "Če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež ali po pravu, po katerem je ponudnik ustanovljen, državni organi ne izdajajo potrdil zahtevanih v točkah a), b), c), d) in f) tega podčlena ali izdana potrdila ne vsebujejo vseh zahtevanih podatkov, lahko ponudnik v skladu s 44. členom ZJN-1 potrdila nadomesti z lastno pisno izjavo overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima tak ponudnik svoj sedež (upravnim ali sodnim organom, notarjem ali pristojno strokovno ali trgovinsko zbornico) ali pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo (takšna izjava v R Sloveniji šteje za izjavo, dano pod prisego)".
Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je le-ta v dokaz izpolnjevanja zgoraj citiranega pogoja predložil lastno pisno izjavo, dano pod materialno in kazensko odgovornostjo, da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen. Iz izjave izhaja še, da le-ta odraža zadnje dejansko stanje vlagatelja.
Medtem, ko vlagatelj trdi, da je z predloženo izjavo ravnal zgolj v skladu z naročnikovimi navodili iz razpisne dokumentacijo in da je naročnik takšno izjavo upošteval že v več predhodnih postopkih oddaje javnih naročil (kot pravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1 oziroma kot priloženo v skladu z zgoraj navedeno zahtevo) pa naročnik nasprotno trdi, da se pravilnost vsakokratnih ponudb ugotavlja v vsakem postopku oddaje javnih naročil posebej in med drugim tudi zatrjuje, da bi bila pravna podlaga za takšno izjavo podana le v primeru, če bi vlagatelj (poleg slednje) priložil tudi potrdilo državnega organa (Zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije), da zahtevanega potrdila v Avstriji državni organi ne izdajajo. Naročnik sicer navaja, da je vlagatelj takšno potrdilo sicer priložil, ker pa je le-tega priložil (šele) k revizijskemu zahtevku ga v smislu 54. člena ZJN-1 ni bilo mogoče upoštevati.

Naročnik je torej v obravnavanem primeru zavrnil vlagateljevo ponudbo ne da bi (prej) preveril, ali državni organi v Republiki Avstriji izdajajo zahtevano potrdilo. Navedenega naročnik ni storil niti na podlagi vloženega revizijskega zahtevka, v katerem je vlagatelj zatrjeval, da se je že pri pripravi prejšnjih ponudb na javnih razpisih (istega in drugih naročnikov v Republiki Sloveniji) obrnil na Zvezno ministrstvo za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije, vendar ga je le-to obvestilo, da ni niti pristojno za izstavitev take listine niti ne vodi kazenske evidence (in je tako posledično moral, tudi v tej ponudbi ravnati v skladu z 44. členom ZJN-1 in listino nadomestiti z lastno pisno izjavo) in kljub temu, da je vlagatelj k zahtevku za revizijo priložil (tudi) izjavo Zveznega ministrstva za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije, iz katere izhaja, da le-to takšnih potrdil ne daje ter navkljub dejstvu, da ga je vlagatelj v zahtevku za revizijo podrobno seznanil z javnimi razpisi, v katerih mu je naročnik v istem spornem segmentu ponudbo štel kot pravilno, čeprav je ravno tako priložil zgolj lastno pisno izjavo. Naročnik je tako v revizijskem postopku zopet ugotovil, da je vlagateljeva ponudba tozadevno nepravilna in še dodal, da bi jo lahko štel kot pravilno le v primeru, če bi vlagatelj že v ponudbo priložil dopis Zveznega Ministrstva za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije (dopis, z dne 06.09.2005, iz katerega izhaja, da avstrijski pravni red kazenskega prava za podjetja v tej obliki ne pozna in zato Zvezno ministrstvo za gospodarstvo in delo tozadevnega registra ne vodi, ki ga je vlagatelj priložil k zahtevku za revizijo) torej dopis (nepristojnega) organa o tem, da ni pristojno za izdajo takšnih potrdil (!). Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom v tem, da se pravilnost ponudb ugotavlja v vsakem postopku oddaje javnega naročila posebej, vendar pa hkrati opozarja, da naročnik glede ugotovitve o tem, ali pristojni organ za izdajo spornega potrdila v republiki Avstriji (sploh) obstaja, ni ukrenil ničesar in to kljub temu, da je moral, ob upoštevanju zgoraj navedenega, (vsaj) dvomiti o tem, ali je sporni pogoj, s strani avstrijskih ponudnikov sploh možno izpolniti drugače, kot le z uporabo 44. člena ZJN-1 (oziroma njegovih tozadevnih navodil iz razpisne dokumentacije). Ob tem Državna revizijska komisija še ugotavlja, da se v spisovni dokumentaciji nahaja dokument naročnikove strokovne komisije, iz katerega izhaja, da je naročnik dne 05.09.2005 (torej pred sprejemom odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo in celo pred sprejemom izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega javnega) prejel zahtevek za revizijo odvetniške pisarne Tischler in Terpin (ki se sicer nanaša na nek drug postopek oddaje javnega naročila), iz katerega izhaja, "da kaznovanja pravnih oseb avstrijska zakonodaja ne predvideva, zato tudi potrdil o nekaznovanju organi ne izdajajo" in da je navedeno "vzpodbudilo razmišljanje komisije v smeri, da navedenega izločitvenega razloga ne bi štela v škodo ponudnikovâ??." Čeprav navedeno v nadaljevanju ni predmet obravnavanega revizijskega zahtevka in ne vpliva na odločitev v obravnavani revizijski zadevi pa Državna revizijska komisija kljub temu opozarja naročnika, da je na podlagi zahtevka za revizijo, ki sta ga po pooblastilu (ravno tako avstrijskega ponudnika) vložila odvetnika Tischler in Terpin, predložitev identične izjave, dane pod materialno in kazensko odgovornostjo (in ne da bi le-ta v ponudbo priložil tudi potrdilo Zveznega Ministrstva za gospodarske zadeve in delo Republike Avstrije), ki ji je bila tokrat priloženo še pravno mnenje avstrijskega odvetnika "ni štel v škodo ponudnika in zato ni ocenil, da zahtevi iz točke 5.1 c) in iz točke 5.1 f) Navodil nista izpolnjeni".
Ob tem je potrebno naročnika še opozoriti, da bi se, glede izpolnitve predmetnega pogoja, lahko odločil ravnati tudi v skladu s 54. členom ZJN-1, in vlagatelja zaprosil za pojasnilo. V tem primeru bi mu namreč slednji lahko pojasnil (le) že predloženi dokument oziroma razlog, zakaj je ravnal v skladu s 44. členom ZJN-1.

Naročnik je iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila izločil vlagatelja tudi zaradi neizpolnjevanja zahteve iz točke 5. 1 e) Navodil, iz katere izhaja, da morajo ponudbe vsebovati tudi: "Potrdilo pristojnega davčnega organa, da je ponudnik poravnal davke in prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima ponudnik svoj sedež ali da je ponudnik, ki ima svoj sedež v tujini, poravnal v Republiki Sloveniji tiste dajatve, ki bi jih moral poravnati. Potrdilo ne sme biti starejše od 30 dni od datuma oddaje ponudbe".
Pregled vlagateljeve ponudbe pokaže, da je le-ta v ponudbo priložil potrdilo Finančnega urada iz Salzburga, z dne 04.07.2005 (ker je bila vlagateljeva ponudba naročniku oddana dne 28.07.2005, potrdilo ni starejše od 30 dni od datuma oddaje ponudbe), iz katerega izhaja, da vlagatelj trenutno ne izkazuje odprtih terjatev iz dajatev (davkov).
Vlagatelj v zvezi s predloženim potrdilom zatrjuje, da je ravnal v skladu s sporno točko iz razpisne dokumentacije, saj je naročnik v njej zahteval zgolj predložitev potrdila pristojnega davčnega organa, naročnik pa nasprotno zatrjuje, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil potrdilo davčnega urada, s čimer je predmetnemu pogoju zadosti le v delu, ki se nanaša na poravnavo davkov, ne pa tudi prispevkov. Naročnik neizpolnjevanje predmetnega pogoja s strani vlagatelja (še) dodatno argumentira z ugotovitvijo, da je določilo točke e 5. 1 e) jasno, kar potrjuje tudi predložena ponudbena dokumentacija ostali avstrijskih ponudnikov, ki so pod le-to predložili tudi potrdilo zdravstvene blagajne in urada blagajne za gradbene delavce (kar dokazuje, da imajo poravnane tudi prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima ponudnik svoj sedež).
Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je iz dikcije sporne zahteve mogoče razbrati, da se le-ta nanaša na potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih, ki naj bi ga izdal (le) pristojni davčni organ in ne (kot navaja naročnik) tudi zdravstvena blagajna in urad blagajne za gradbene delavce. Ker je torej vlagatelj v zvezi s predložitvijo potrdila ravnal le v skladu z naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije in tozadevno priložil (zgolj) potrdilo pristojnega Davčnega organa in ker naročnik v zvezi z izpolnitvijo predmetnega pogoja ni predvidel predložitev nadomestne izjave (ki bi jo v obravnavanem primeru vlagatelj priložil v dokaz, da je poravnal tudi prispevke), je potrebno ugotoviti, da vlagatelj ni ravnal v nasprotju z obravnavano zahtevo iz razpisne dokumentacije. Povedano drugače. Če bi vlagatelj kot dokaz, da je (poleg davkov) poravnal tudi prispevke, v ponudbo priložil potrdilo zdravstvene blagajne in urada blagajne za gradbene delavce, ne bi ravnal v skladu z izrecno naročnikovo zahtevo o tem, da je moral (tudi) potrdilo o poravnanih prispevkih izdati (le) pristojni davčni organ (le-ta pa v primeru avstrijskih ponudnikov izdaja zgolj potrdilo o poravnanih davkih). Državna revizijska komisija še ugotavlja, da naročnikovo sklicevanje na ponudbe ostalih ponudnikov (v konkretnem primeru je kot avstrijski ponudnik nastopil le eden, to je ponudnik Allgemeine Baugesellschaft - A. Porr Aktiengesellschaft), ki naj bi tozadevno priložili tudi potrdilo zdravstvene blagajne in urada blagajne za gradbene delavce (in s tem, za razliko od vlagatelja v celoti izpolnili sporno zahtevo iz razpisne dokumentacije) ne drži, saj je tudi on (torej poleg vlagatelja edini, v tem postopku sodelujoči avstrijski ponudnik) tozadevno priložil le potrdilo Davčnega urada iz Dunaja, da trenutno ne obstajajo nobeni zahtevki plačila davščin (in ne tudi potrdil o poravnanih prispevkih s strani zdravstvene blagajne in urada blagajne za zdravstvene delavce). Kot še izhaja iz dokumentacije iz spisa je naročnik, ponudbo slednjega, v zvezi z izpolnitvijo obravnavanega pogoja, obravnaval kot pravilno.

Državna revizijska komisija v zvezi s tem (ponovno) opozarja, da so ponudniki pri pripravi svojih ponudb, da bi bile le-te pravilne, dolžni izpolniti zahteve, ki jih naročnik zapiše v razpisno dokumentacijo. V konkretnem primeru, ko so bile ponudbe že oddane, naročnik pa je tudi že izbral najugodnejšega ponudnika, je pravilnost vlagateljeve ponudbe potrebno presojati (le) glede na naročnikovo zahtevo, kot je bila zapisana v razpisni dokumentaciji; ta namreč sama po sebi ne nasprotuje določilom predpisov s področja javnih naročil (saj jo naročnik določi po lastni presoji), kot sporno pa je ne ocenjuje niti sam vlagatelj (slednji navaja le, da jo je izpolnil na način, kot je zapisan v razpisno dokumentacijo). Ob presoji pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika tako ni mogoče izhajati iz namena, ki naj bi ga imel pri pripravi razpisne dokumentacije naročnik - to je, da bi morali ponudniki predložili tudi potrdilo o poravnanih prispevkih s strani zdravstvene blagajne in urada blagajne za gradbene delavce (in ne da bi tega tudi izrecno zapisal v razpisno dokumentacijo), saj od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več kot je od njih terjala vnaprej pripravljena naročnikova dokumentacija.

Kar se tiče vlagateljevega očitka o tem, da ga je naročnik, iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila neupravičeno izločil tudi zaradi neizpolnjevanja zahteve iz točke 5.1 f) Navodil, se Državna revizijska komisija v izogib ponavljanju sklicuje na zgornjo obrazložitev, ki se nanaša na točko 5. 1 c) Navodil.

V zvezi z vlagateljevim očitkom o tem, da ga je naročnik izločil (šele) z izpodbijanim sklepom (in ne že pred tem) je potrebno ugotoviti, da ni utemeljen. Čeprav vlagatelj šele v dodatku k zahtevi za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo navaja, da 74. člen ZJN-1 določa, da mora naročnik pomanjkljivosti ponudb navesti že v zapisnik o odpiranju ponudb, ga je potrebno vendarle opozoriti, da pomeni javno odpiranje ponudb zagotovitev javnosti za udeležene ponudnike in/ali, da je le-to predvsem namenjeno ponudnikom, da se neposredno seznanijo z vsebino konkurenčnih ponudb. V zapisnik o odpiranju ponudb se sicer vpisujejo med drugim tudi pomanjkljivosti ponudb, ki jih naročnik ugotovi pri odpiranju le-teh, vendar pa ima naročnik pravico in dolžnost, da ugotavlja razloge, ki narekujejo izločitev določenega ponudnika tudi (in zlasti) v kasnejših fazah postopka oddaje javnega naročila. ZJN-1 v prvem odstavku 76. člena ZJN-1 določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne. Iz 13. točke 3. člena ZJN-1 pa izhaja, da je pravilna ponudba tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Iz besedila citiranih členov je mogoče ugotoviti, da ima naročnik tudi (in predvsem) po javnem odpiranju ponudb, pravico in hkrati dolžnost opraviti podroben pregled vsebine vsake posamezne ponudbe tudi z vidika njene pravilnosti ter ob ugotovitvi, da te zahteve pri posamezni ponudbi niso izpolnjene, takšno ponudbo zavrniti oziroma izločiti iz postopka oddaje javnega naročila.

Vlagateljevemu očitku, da izpodbijani sklep ni naslovljen na pravega ponudnika, je mogoče pritrditi. Kljub navedeni naročnikovi napaki pa je vlagatelj v zakonskem roku zahteval tako izdajo dodatne obrazložitev odločitve o oddaji naročila (drugi odstavek 78. člena ZJN-1), po prejemu le-te pa je pravočasno vložil tudi zahtevek za revizijo, na podlagi le-tega pa je Državna revizijska komisija izpodbijani sklep tudi razveljavila. S predmetno kršitvijo torej vlagateljeve pravice niso bile v ničemer prizadete, saj opisano dejanje ni vplivalo niti na dostopnost pravnega varstva, niti na končni izid obravnavanega postopka.

Državna revizijska komisija se ne strinja z vlagateljem v tem, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izključiti iz predmetnega postopka. Izbrani ponudnik je ponudbo oddal kot J.V. SCT d.d., Ljubljana + Primorje d.d., Ajdovščina + SGP Pomgrad d.d., Murska Sobota + CPL d.d., Ljubljana v skladu s 47. členom ZJN-1, nekatere dodatne zahteve za primer predložitve skupne ponudbe pa vsebuje tudi naročnikova razpisna dokumentacija, ki naj bi jih, kot izhaja iz dokumentacije iz spisa, izbrani ponudnik v celoti izpolnil (vlagatelj pa ne očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna).
Ne glede na to gre vlagatelja opozoriti, da Državna revizijska komisija v reviziji postopkov oddaje javnih naročil ne ugotavlja obstoja kršitev pravil Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 56/99, 37/04; v nadaljevanju: ZPOmK), saj je za nadzor nad uporabo določb ZPOmK v skladu s 15., 17. in 18. členom ZPOmK pristojen Urad za varstvo konkurence. 5. člen ZJN-1, ki normira načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, se nanaša na ravnanja naročnika, saj mu zapoveduje, da ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s pravili o varstvu konkurence. V reviziji postopkov oddaje javnih naročil na podlagi ZRPJN lahko zato Državna revizijska komisija ugotavlja skladnost ravnanja naročnika s pravili javnega naročanja, medtem ko presoja skladnosti ravnanja ponudnikov s predpisi, za nadzor katerih je v skladu z zakonom pristojen drug organ, ni v njeni pristojnosti.

Državna revizijska komisija pa ni pristojna razsojati o tem, ali je Navodilo o seznamu organov tujih držav usklajeno z določbami ZJN-1, saj gre pri tem vprašanju za presojo zakonitosti, ki je v izključni pristojnosti Ustavnega sodišča. Presoja dopustnosti uporabe veljavnega predpisa z vidika evropskega prava javnega naročanja pa, glede na odločitev, ki jo je sprejela Državna revizijska komisija v tem postopku in ob upoštevanju dejstva, da predstavlja seznam organov tujih držav (ki je priloga k Navodilu o seznamu organov tujih držav) v tem postopku oddaje javnega naročila (le) dejansko podlago, ni bila potrebna.

Državna revizijska komisija je ob upoštevanju zgoraj obrazloženega ugodila postavljenemu zahtevku in razveljavila Sklep o oddaji javnega naročila AC Lendava - Pince z odcepom HC na Dolgo vas; sklop "A" od km 4 + 480 do km 13 + 679, št. 402-26/05-RPP-ŽP/220, z dne 21.09.2005.

V skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZRPJN Državna revizijska komisija lahko da napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen. Državna revizijska komisija je ugotovila, da naročnik ni raziskal dejanskega stanja v zvezi z izpolnjevanjem pogoja iz točk 5. 1 c) in 5.1 f) Navodil. Naročnik bo zato moral v zvezi s slednjima ravnati v skladu z zgornjo obrazložitvijo in/ali ugotoviti, ali je na osnovi predloženih izjav in (pridobljenih) podatkov oziroma pojasnil mogoče zaključiti, da je vlagateljeva ponudba pravilna v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.
Če pa bo naročnik ugotovil, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije in ugotovitev Državne revizijske komisije ne more oceniti pravilnosti prispelih ponudb, naj javni razpis ponovi in ponudnikom na njihovo zahtevo povrne stroške, za katere bodo predložili dokazila (argumentacija drugega odstavka 25. člena ZJN-1).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj zahtevka za revizijo je v skladu z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo, in sicer povračilo stroškov revizijske plačane takse v višini 400.000,00 SIT. Ker je povrnitev stroškov revizijskega postopka vezana na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN sklenila, da se vlagatelju priglašeni stroški, v celoti priznajo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 21.11.2005

Predsednik senata:
Franci Kodela, univ.dipl.prav.
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- DARS, d.d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. Divizije, Celje
- ALPINE-MAYREDER BAU GmbH, A-5071 Salzburg/Wals, Alte Budesstrasse 10, Avstrija; ALPINE-MAYREDER, podružnica Slovenija, Mariborska 86, Celje
- SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana
- Primorje d.d.,Vipavska cesta 3, Ajdovščina
- SGP Pomgrad d.d., Bakovska 31, Murska Sobota
- Cestno podjetje Ljubljana d.d., Stolpniška ulica 10, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana