018-347/2005 Občina Vodice

Številka: 018-347/05-32-2818

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter članov Francija Kodele in mag. Metke Cerar kot poročevalcev, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo komunalne infrastrukture in rekonstrukcije lokalne ceste LC 462011 Mengeš - Martink - Vodice (odsek Bukovica - Koseze (gasilski dom)) s pločnikom, in na podlagi pritožbe podjetja SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice (v nadaljevanju: naročnik), dne 21.11.2005 soglasno

ODLOČILA

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep naročnika št. 403-07-001/05-026/MS z dne 2.11.2005.

Obrazložitev

Naročnik je predmetno javno naročilo objavil v Uradnem listu RS, št. 69/05, z dne 22.7.2005, pod številko objave Ob-20233/05.

Vlagatelj je po prejemu naročnikove odločitve o oddaji naročila z vlogo z dne 24.10.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, da se obvestilo o oddaji naročila spremeni in da se predmetno javno naročilo odda njemu, podrejeno pa, da se sklep o izbiri razveljavi in da se postopek javnega razpisa v celoti ponovi. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da je bil s sklepom o izbiri kot najugodnejši izbran ponudnik Gradbinec GIP d.o.o. s podizvajalcema Hidrotehnik d.d. in Cestno podjetje Ljubljana d.d. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudba ni pravilna. Vlagatelj navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik izvesti najmanj 60% del sam, največ 40% pa jih lahko prepusti izvajalcem. Po mnenju vlagatelja izbrani ponudnik sam ni usposobljen izvesti 60% vrednosti del, saj pretežni del posla predstavljajo dela na področju nizkih gradenj, določen del pa dela za javno razsvetljavo. Ker bi lahko izbrani ponudnik pretežni del posla izvedel le preko podizvajalcev oz. ker bi moral na seznam podizvajalcev dodatno uvrstiti podjetja, ki bi bila sposobna izvesti razpisana dela, izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogojev, naročnik pa bi moral njegovo ponudbo zavreči kot nepravilno.

Naročnik je dne 2.11.2005 sprejel sklep št. 403-07-001/05-026/MS, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da je zahtevek za revizijo podpisal Jure Prosen kot izvršni direktor za komercialo, iz sodnega registra pa je razvidno, da sta zakonita zastopnika vlagatelja Ivan Zidar in Janez Mihelj. Zahtevek za revizijo lahko vloži tisti, ki izkaže pravni interes, pravni interes pa ima stranka, ki v postopku ni uspela oz. ki zaradi pogojev javnega razpisa v postopku ne bi mogla uspeti. Vlagatelj sicer ima pravni interes za vložitev zahtevka za revizijo, navaja naročnik, vendar bi to moral storiti na način, kot ga določa zakon. Po določilu prvega odstavka 249. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 54/99, 45/01; v nadaljevanju: ZGD) delniško družbo zastopa in predstavlja uprava, lahko pa tudi prokurist ali pooblaščenec, vendar slednji samo, če se izkaže s pooblastilom statutarnega zastopnika. Kot je razvidno iz izpiska iz sodnega registra Jure Prosen ni statutarni zastopnik, prav tako pa se tudi ni izkazal s pooblastilom za zastopanje. Nepravilno zastopanje stranke predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka. Ker je naročnik ugotovil, da se Jure Prosen sploh ni skliceval na kakršnokoli pooblastilo, je zahtevek za revizijo zavrgel.

Vlagatelj je z vlogo z dne 7.11.2005 na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo, v kateri navaja, da je naročnik napačno zavrgel zahtevek za revizijo. Naročnik je namreč uporabil napačne določbe ZRPJN oz. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP), poleg tega pa je tudi zmotno ugotovil dejansko stanje, ker je Jure Prosen dejansko pooblaščen za vložitev revizije v predmetni zadevi. Namen določbe 9. člena ZRPJN je, da z zavrženjem zahtevka sankcionira vlagatelje, ki nimajo interesa za dodelitev naročila in ki jim ne bi mogla nastati škoda, ni pa njen namen reševanje formalnih pomanjkljivosti zahtevka za revizijo. Ta vprašanja rešuje 12. člen ZRPJN, ki naročniku v primeru pomanjkljivosti nalaga, naj vlagatelja pozove k njihovi odpravi. To določa tudi 108. člen ZPP. Vlagatelj meni, da bi ga moral naročnik opozoriti na to, da zahtevku za revizijo pooblastilo ni priloženo, in zahtevati predložitev v roku treh dni, in sicer tudi zato, ker je sicer iz sodnega registra razvidno, kdo so zakoniti zastopniki družbe, vendar pa vpisi v register niso konstitutivne, temveč deklaratorne narave, zato je zakoniti zastopnik lahko tudi kdo, ki je postavljen, a še ne vpisan v register. Vlagatelj tudi navaja, da je Jure Prosen po svoji funkciji izvršni direktor za komercialo in ima skladno s splošnimi akti pravico zastopati vlagatelja v postopkih javnega naročanja. Poleg tega je podpisnik pridobil tudi pooblastilo predsednika uprave za zastopanje, ki je priloženo že v ponudbi in na podlagi katerega je pooblaščen tudi za zastopanje v revizijskem postopku. Vlagatelj prilaga tudi novo pooblastilo, s katerim so priznana vsa dosedanja ravnanja.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je pritožba utemeljena, in sicer zaradi razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Iz sklepa št. 403-07-001/05-026/MS z dne 2.11.2005 je razvidno, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel na podlagi drugega odstavka 13. člena ZRPJN, in sicer zato, ker naj vlagatelj ne bi bil pravilno zastopan, zaradi česar mu naročnik ni priznal pravnega interesa za vložitev zahtevka za revizijo.

Zahtevek za revizijo je treba v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZRPJN zavreči v primeru, če je vložen prepozno ali če ga je vložila oseba, ki ne izkaže aktivne legitimacije. Rok za vložitev zahtevka je določen v prvem odstavku 12. člena ZRPJN. Zahtevek za revizijo je pravočasen, če je vložen v roku 10 dni od prejema odločitve naročnika o dodelitvi naročila oz. v primeru zahteve za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila v roku 10 dni od prejema le-te. Aktivna legitimacija pa je urejena v 9. členu ZRPJN. V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZRPJN lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Iz naročnikove obrazložitve sklepa, s katerim je zavrgel zahtevek za revizijo, je razvidno, da v predmetnem pritožbenem postopku ne gre niti za vprašanje pravočasnosti zahtevka za revizijo niti za vprašanje obstoja aktivne legitimacije. Ker je naročnik ugotovil, da naj vlagatelj v revizijskem postopku ne bi bil pravilno zastopan, gre v tem pritožbenem postopku za vprašanje, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je zaradi ugotovljenih nepravilnosti vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik ugotovil, da vlagatelja zastopa Jure Prosen kot izvršni direktor za komercialo, pri čemer naj iz dokumentacije ne bi bilo razvidno, da je ta oseba zakoniti zastopnik vlagatelja ali da je priložila pooblastilo za zastopanje. Ne glede na to naročnikovo ugotovitev pa domnevno nepravilno zastopanje vlagatelja še ni razlog za zavrženje vloge (zahtevka za revizijo). Takšna vloga je namreč nepopolna vloga. Obvezne sestavine zahtevka za revizijo sicer določa tretji odstavek 12. člena ZRPJN, četrti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa, da mora naročnik v primeru, če zahtevek za revizijo ne vsebuje vseh podatkov iz tretjega odstavka 12. člena ZRPJN, vlagatelja pozvati k dopolnitvi zahtevka za revizijo. Vendar pa tretji odstavek 12. člena ZRPJN ne vsebuje določb glede zastopanja strank niti ni zastopanje strank urejeno v drugih določbah ZRPJN. Zato je treba na podlagi petega odstavka 3. člena ZRPJN glede vprašanja zastopanja in ravnanja z zahtevkom za revizijo v primeru nepravilnega zastopanja smiselno uporabiti določbe ZPP.

Prvi odstavek 78. člena ZPP določa, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik je določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona (drugi odstavek 78. člena ZPP). ZGD, ki določa zakonite oz. korporacijske zastopnike za gospodarske družbe, v prvem odstavku 32. člena določa, da družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi na podlagi zakona. V skladu z 248. členom ZGD delniško družbo zastopa in predstavlja uprava. Če ima uprava več članov, zastopajo družbo skupno, če statut ne določa drugače. Statut družbe ali nadzorni svet, če je to s statutom predvideno, lahko določi, da so za zastopanje pooblaščeni člani uprave posamično oz. skupaj vsaj dva člana uprave oz. član uprave skupaj s prokuristom. Stranke oz. njihovi zakoniti zastopniki lahko v skladu z določbami ZPP za opravljanje procesnih dejanj pooblastijo pooblaščenca, pri čemer je lahko v postopku pred okrajnim sodiščem pooblaščenec vsak, kdor je popolno poslovno sposoben, pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pa je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba z opravljenim pravniškim izpitom oz. odvetniška družba (prvi, tretji in četrti odstavek 87. člena ZPP). Glede na posebnosti revizijskega postopka gre 87. člen ZPP v skladu s petim odstavkom 3. člena ZRPJN smiselno uporabiti na način, da je lahko pooblaščenec v revizijskem postopku vsak, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 87. člena ZPP.

108. člen ZPP določa, da sodišče v primeru nerazumljivosti ali nepopolnosti vloge od vložnika zahteva, da jo popravi ali dopolni ter mu določi rok za popravo ali dopolnitev. Če je vloga vezana na rok in je popravljena oz. dopolnjena in izročena sodišču v roku, ki je bil določen za dopolnitev oz. popravo, se šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže. Drugi odstavek 81. člena ZPP določa, da mora sodišče v primeru pomanjkljivosti glede zakonitega zastopnika ukreniti, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana, pri čemer lahko da stranki rok za odpravo pomanjkljivosti. Prvi in drugi odstavek 98. člena ZPP pa določata, da mora pooblaščenec predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju, pri čemer lahko sodišče dovoli, da opravlja procesna dejanja začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna ravnanja. Če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oz. pravno sredstvo zavrže (četrti odstavek 98. člena ZPP).

Iz navedenih določil ZPP, ki jih je treba smiselno uporabiti tudi v revizijskem postopku, je razvidno, da mora naročnik v primeru, če ugotovi nepopolnost zahtevka za revizijo glede zastopanja, vlagatelja najprej pozvati, naj ugotovljene nepravilnosti odpravi oz. naj zahtevek za revizijo ustrezno dopolni. šele v primeru, če vlagatelj zahtevka za revizijo v določenem roku ne dopolni, lahko naročnik tak zahtevek s sklepom zavrže. Ker v predmetnem revizijskem postopku naročnik vlagatelja ni pozval, naj zaradi ugotovljene nepravilnosti pri zastopanju zahtevek za revizijo v določenem roku ustrezno dopolni, temveč je le-tega zavrgel, je Državna revizijska komisija sklep naročnika št. 403-07-001/05-026/MS z dne 2.11.2005 razveljavila.

Ob tem Državna revizijska komisija ugotavlja, da je pooblaščenec vlagatelja v pritožbenem postopku pred Državno revizijsko komisijo priložil pooblastilo zakonitega zastopnika vlagatelja za zastopanje tako v revizijskem kot tudi v pritožbenem postopku, iz katerega je razvidno, da je zakoniti zastopnik vlagatelja naknadno odobril tudi vsa že opravljena procesna dejanja pooblaščenca. S tem je izpolnjena zahteva drugega oz. četrtega odstavka 98. člena ZPP. Ker je iz pritožbe razvidno, da je vlagatelj le-to v vednost posredoval tudi naročniku, iz česar je sklepati, da tudi naročnik že razpolaga s pooblastilom zakonitega zastopnika vlagatelja za vložitev zahtevka za revizijo in izjavo o odobritvi vseh procesnih dejanj pooblaščenca, mora naročnik v nadaljevanju revizijskega postopka, če bo ugotovil, da so izpolnjene vse procesne predpostavke, vsebinsko odločiti o zahtevku za revizijo. Če pa naročnik s pooblastilom še ne razpolaga, mora ravnati v skladu z zgoraj zapisanim in vlagatelja pozvati k ustrezni dopolnitvi zahtevka za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 21.11.2005

predsednica senata
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice
- SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana
- Gradbinec GIP d.o.o., Nazorjeva ulica 1, Kranj
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana