018-338/2005 Ministrstvo za gospodarstvo

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Metki Cerar, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti "objava javnega natečaja za prosto delovno mesto podsekretarja v Notranjerevizijski službi" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Dnevnik, Časopisna družba, d.d., Kopitarjeva 2 in 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.11.2005

odločila:

1. Vlagateljevemu revizijskemu zahtevku, z dne 29.09.2005, se ugodi.

2. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

Obrazložitev:

Naročnik je vodil postopek oddaje javnega naročila male vrednosti "objava javnega natečaja za prosto delovno mesto podsekretarja v Notranjerevizijski službi".

Dne 16.09.2005 je naročnik izdal "Zahtevek za izdajo naročilnice", iz katerega izhaja, da je pridobil tri ponudbe treh ponudnikov za objavo natečaja v dnevnem časopisju. Pogoj za objavo je dnevni časopis, ki stalno objavlja natečaje za prosta delovna mesta. Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe je doseg čim večjega števila bralcev. Naročnik je na podlagi navedenega pogoja in merila kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika Delo, d.d., Dunajska 5, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), z dosegom enega izida 13,4 %. Dnevnik Večer ima doseg enega izida 11,0 %, vlagateljev Dnevnik pa doseg enega izida 10,9 % (vir: Nacionalna raziskava branosti za prvo polletje 2005). Iz "Zahtevka za izdajo naročilnice" je razvidno tudi, da znaša "dogovorjena cena oz. predračun brez DDV/ocenjena vrednost naročila brez DDV" 282.000,00 SIT.

Dne 23.09.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil prošnjo za dodatna pojasnila o oddaji javnega naročila. V njej je navedel, da je v časniku Delo, z dne 23.09.2005 (stran 19), zasledil naročnikovo objavo prostega delovnega mesta notranjega revizorja podsekretarja. Vlagatelj ugotavlja, da gre za javno naročilo storitve objave, zato kot zainteresirani ponudnik tovrstnih objav naročnikov, ki je naročniku svoj interes za dodelitev tovrstnih javnih naročil izkazal tudi z dopisom "Zahteva za uvrstitev na seznam zainteresiranih ponudnikov oglaševalskih storitev", z dne 27.07.2005, prosi za dodatne informacije, povezane z oddajo predmetnega naročila.

Naročnik je dne 27.09.2005 izdal "Pojasnilo o oddaji javnega naročila", v katerem je vlagatelja smiselno seznanil z zgoraj opredeljeno vsebino "Zahtevka za izdajo naročilnice" (ne pa tudi s podatkom o vrednosti naročila). Naročnik se je ob tem skliceval tudi na določila svojega Pravilnika o postopku oddaje javnih naročil vrednosti, z dne 18.10.2004 (v nadaljevanju: Pravilnik).

Dne 29.09.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevek za revizijo. V njem navaja, da izbira merila "doseg čim večjega števila bralcev posameznega medija" ne omogoča gospodarne porabe javnih sredstev, ravno tako pa omejuje konkurenco in enemu od ponudnikov neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj na trgu. Izbira merila, ki upošteva le valutni (polletni) podatek iz Nacionalne raziskave branosti, sledi težnji po doseganju čim večje učinkovitosti, pri čemer pa se pozablja na načelo gospodarne porabe sredstev in načelo zagotavljanja konkurence. Oboje zagotavlja šele izbira ekonomsko najugodnejše ponudbe na podlagi stroškovne učinkovitosti, stroškovno učinkovitost naročila objav (oglaševanja) v tiskanih medijih pa v marketinški stroki odkriva podatek "cena na tisoč bralcev", t.i. CNT. Vlagatelj navaja tudi, da so bili podatki o dosegu slovenskih dnevnikov na spletišču javno objavljeni v sredini julija 2005. Pridobivanje in primerjava ponudb različnih ponudnikov, torej postopki, ki naj bi zagotovili konkurenci in s tem vodili k doseganju nižjih ponudbenih cen, so ob merilu, ki upošteva le podatek o številu bralcev, nesmiselni, saj je izvajalec, in to ne glede na ponujeno ceno storitve, z njimi določen že vnaprej. Ponudniku z najvišjim številom bralcev je torej kot vnaprej znanemu izvajalcu dana izjemno privlačna možnost, da ceno storitve oblikuje povsem prosto in neodvisno do razmer na trgu ter ne glede na razmerja v učinkovitosti v primerjavi s konkurenco (razlika v dosegu medijev ni prav velika), saj oblikovanje meril brez upoštevanja cene kot ključnega elementa konkurenčnosti ponudnikom z manjšim številom bralcev, ki jim je usposobljenost za izvedbo naročila priznana, onemogoči oblikovanje konkurenčnih ponudb. Vlagateljeva ponudba je primerna in izpolnjuje prav vse razpisne pogoje, navedene v pojasnilu o oddaji predmetnega javnega naročila male vrednosti. Ker vlagatelj omenjenih kršitev pred prejemom naročnikovega obvestila objektivno ni mogel ugotoviti, z vloženim revizijskim zahtevkom zahteva ponovno presojo izbranih meril. V revizijski postopek priglaša tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, za plačilo takse za revizijo.

Dne 21.10.2005 je vlagatelj na Državno revizijsko komisijo naslovil vlogo, v kateri pojasnjuje, da je revizijski zahtevek naročniku poslal že dne 29.09.2005, vse do dne podaje vloge pa naročnikove odločitve o le-tem ni prejel. Iz navedenega razloga, na podlagi 16. člena ZRPJN, zahteva nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo. K svoji vlogi je vlagatelj, poleg ostale dokumentacije, priložil tudi fotokopijo povratnice, iz katere je razvidno, da je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek prejel dne 30.09.2005.

Naročnik je z dopisom, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 28.10.2005, slednji odstopil fotokopije dela dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti.

Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 07.11.2005, naročnika pozvala k posredovanju vse originalne dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, ter k posredovanju pojasnil o tem, v kateri fazi je trenutno postopek oddaje predmetnega javnega naročila male vrednosti (ali je bilo javno naročilo že izvedeno), ter o tem, ali in kdaj je odločil o vlagateljevem revizijskem zahtevku in svojo odločitev posredoval vlagatelju.

Naročnik je dokumentacijo in pojasnila Državni revizijski komisiji posredoval v prilogi dopisa, datiranega z datumom 08.11.2005, odposlanega dne 10.11.2005.

Pred vsebinsko presojo vlagateljevega revizijskega zahtevka je Državna revizijska komisija preverila, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje postopka pred Državno revizijsko komisijo, na podlagi drugega odstavka 16. člena ZRPJN. Ob tem je ugotovila, da je vlagatelj svoj revizijski zahtevek naročniku vročil dne 30.09.2005. Tega dne je pričel teči tudi dvajsetdnevni rok iz drugega odstavka 16. člena ZRPJN, po poteku katerega lahko vlagatelj, če dotlej ne prejme naročnikove odločitve o zahtevku za revizijo, nadaljuje postopek pred Državno revizijsko komisijo. Ker vlagatelj zatrjuje, da naročnikove odločitve o revizijskem zahtevku ni prejel, naročnik pa je v svojem pojasnilu, z dne 08.11.2005, navedel, da o vlagateljevem revizijskem zahtevku ni odločal, so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverila, ali je vlagateljev revizijski zahtevek pravočasen. Ob tem je ugotovila, da vlagatelju dejstvo vodenja predmetnega postopka oddaje javnega naročila, v katerem je nevede nastopal kot en izmed ponudnikov, kot tudi naročnikova odločitev o oddaji naročila, sledeč vlagateljevim navedbam, ki jih naročnik ne prereka, nista bila znana vse do izvedbe objave, ki je predmet javnega naročila male vrednosti, to je do dne 23.09.2005. Najprej tega dne (neupoštevajoč kasnejši datum vlagateljevega prejema naročnikovega "Pojasnila o oddaji javnega naročila", ki bi ga lahko šteli za dodatno obrazložitev odločitev o oddaji naročila) je tako, skladno z določili prvega odstavka 12. člena ZRPJN, pričel teči tudi desetdnevni rok za vložitev revizijskega zahtevka, vlagateljev revizijski zahtevek, ki ga je slednji vložil dne 29.09.2005, pa je tako pravočasen.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN ter na podlagi šestega odstavka 22. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Z vpogledom v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti gre ugotoviti, da je naročnik v le-tem kot edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe določil merilo "doseg čim večjega števila bralcev". Izbira zgolj tega merila je po mnenju vlagatelja, izraženem v njegovem revizijskem zahtevku, sporna, saj ne omogoča gospodarne porabe sredstev, omejuje konkurenco ter enemu od ponudnikov neutemeljeno zagotavlja privilegiran položaj v poslovanju na trgu.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev revizijski zahtevek utemeljen.

Naročnik je predmetno naročilo oddal po postopku za oddajo naročil male vrednosti. Postopek za oddajo naročila male vrednosti je postopek oddaje javnega naročila, katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (prvi odstavek 124. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1)). Če je torej vrednost konkretnega javnega naročila nižja od z zakonom določenega vrednostnega praga, se naročilo ne odda po splošnih pravilih zakona, ampak po pogojih, določenih v 3.5. poglavju ZJN-1 (Oddaja naročila male vrednosti). Namen posebne ureditve naročil male vrednosti je (iz razlogov ekonomičnosti) razbremeniti naročnika vrste formalnosti, ki sicer veljajo v postopkih javnega naročanja. Pri oddaji javnih naročil male vrednosti zato zakon načeloma ne posega v notranja razmerja naročnikov, oziroma ta razmerja ureja le v toliko, kolikor je to nujno potrebno zaradi varstva javnih koristi.

Ob zapisanem pa je potrebno opozoriti, da je naročnik ne glede na to, ali vodi postopek oddaje javnega naročila ali pa postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, dolžan spoštovati temeljna načela javnega naročanja, kot so opredeljena v 4.- 7. členu ZJN-1, to je načela gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti porabe javnih sredstev ter enakopravnosti ponudnikov. To izhaja tudi iz določil prvega odstavka 125. člena ZJN-1, ki določa, da "naročnik za oddajo naročil male vrednosti s svojim notranjim aktom določi način oddaje javnega naročila, upoštevajoč temeljna načela tega zakona".

Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da naročnik z izbiro merila "doseg čim večjega števila bralcev", kot edinega merila za izbiro najugodnejše ponudbe, ni zagotovil spoštovanja temeljnih načel javnega naročanja. Ugotoviti gre sicer, da omenjeno merilo samo po sebi ni sporno, in ga je bil naročnik upravičen izbrati; to merilo namreč, kot priznava tudi sam vlagatelj, nesporno sledi težnji po čim večji učinkovitosti, v smislu dosege čim večjega števila potencialnih kandidatov, katerim je objava, ki je predmet javnega naročila male vrednosti, namenjena. Ob zapisanem pa gre hkrati ugotoviti, da v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila male vrednosti določitev zgolj omenjenega merila, kot edinega merila za izbiro najugodnejše ponudbe, brez kakršnegakoli upoštevanja siceršnje ugodnosti ponudb (v obliki dodatnih pogojev ali meril), nikakor ni v skladu z načeli gospodarnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, zagotavljanja konkurence med ponudniki ter enakopravnosti ponudnikov. Kot utemeljeno izpostavlja vlagatelj, so podatki, na uporabi katerih temelji edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, javno dostopni in znani, uporaba zgolj tega merila pa posledično že vnaprej identificira ponudnika, ki mu bo javno naročilo, ne glede na siceršnjo ugodnost ali neugodnost njegove ponudbe, oddano. Takšno ravnanje je v izrazitem neskladju s samim bistvom javnega naročanja, ki je v tem, da se preko objektiviziranih meril in pogojev, ob upoštevanju omenjenih temeljnih načel, izbere cenovno ali ekonomsko najugodnejšo ponudbo, naročnik pa za naročeno blago, storitve ali gradnje ne plačuje več, kot znaša tržna cena takšnih naročil. Z izbiro merila "doseg čim večjega števila bralcev", kot edinega merila za izbiro najugodnejše ponudbe, brez upoštevanja siceršnje ugodnosti ponudb, se, v neskladju z načeloma konkurenčnosti in enakopravnosti, izrazito in nedopustno favorizira zgolj enega (izbranega) ponudnika, v celoti neupoštevajoč pri tem zahtevo po gospodarnosti poslovanja z javnimi sredstvi.

V povzetku zgoraj navedenega gre ugotoviti, da je izbira merila "doseg čim večjega števila bralcev", kot edinega merila za izbiro najugodnejše ponudbe, brez upoštevanja siceršnje ugodnosti ponudb, neskladna z opredeljenimi temeljnimi načeli javnega naročanja. Vlagateljev revizijski zahtevek je zato utemeljen, Državna revizijska komisija pa mu je, na podlagi 3. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, ugodila. Upoštevajoč dejstvo, da je bilo predmetno javno naročilo male vrednosti že v celoti realizirano (objava, ki je predmet javnega naročila male vrednosti, je že bila izvedena dne 23.09.2005, kar med strankama ni sporno), pa sankcija razveljavitve dela ali celote postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni bila možna.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN mora naročnik v primeru, če je zahtevek za revizijo utemeljen, na pisno zahtevo vlagatelju zahtevka za revizijo povrniti potrebne stroške, nastale z revizijo.

Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT.

Državna revizijska komisija, na temelju šestega odstavka 22. člena ZRPJN, vlagatelju v celoti priznava priglašene stroške, nastale v zvezi z revizijo.

Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti stroške, nastale v zvezi z revizijo, v višini 100.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija na tem mestu pripominja še, da 4. alineja prvega odstavka 34. člena ZRPJN določa, da se z globo od 1,000.000 do 10,000.000 tolarjev kaznuje za prekršek naročnik, razen neposrednega proračunskega uporabnika, če ne sprejme odločitve o zahtevku za revizijo v roku iz 16. člena tega zakona. Iz drugega odstavka 34. člena ZRPJN pa izhaja, da se z globo od 300.000 do 1,000.000 tolarjev kaznuje za prekršek odgovorna oseba naročnika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 11.11.2005

mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana,
- Dnevnik, Časopisna družba, d.d., Kopitarjeva 2 in 4, Ljubljana,
- Delo, d.d., Dunajska 5, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.

Natisni stran