018-328/2005 DARS d.d., Celje

Številka: 018-328/05-34-2651

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), v senatu člana Francija Kodele, kot predsednika senata, predsednika dr. Aleksija Mužine in člana Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izgradnjo predorov Barnica in Tabor na odseku Razdrto - Vipava; Rebernice in na podlagi zahtevka za revizijo, ki jo je vložil vlagatelj J.V. Vegrad d.d., Velenje + GP Planum a.d., Beograd + CPK d.d., Koper + Ginex International d.o.o., Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 07.11.2005 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 07.09.2004 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 52, z dne 27.05.2005, pod številko objave Ob-14576/05, objavil javni razpis za izgradnjo predorov Barnica in Tabor na odseku Razdrto - Vipava; Rebernice.
Naročnik je s sklepom o oddaji javnega naročila, št. 402-26/04-RPP-ŽP/431-2, z dne 17.08.2005, vse ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročila oddal ponudniku J.V. SCT d.d., Ljubljana + Primorje d.d., Ajdovščina (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve citiranega sklepa izhaja, da je bila, od skupno šestih pravočasnih ponudb, pravilna le ponudba izbranega ponudnika.

Vodilni partner vlagatelja (podjetje Vegrad d.d., Velenje) je dne 23.08.2005, od naročnika zahteval izdajo dodatne obrazložitve o oddaji javnega naročila in vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika.

Naročnik je vodilnemu partnerju vlagatelja dodatno obrazložitev o oddaji javnega naročila posredoval z dopisom, z dne 29.08.2005.
Vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je bil opravljen dne 31.08.2005, o čemer je sestavljen zapisnik.

Vlagatelj je dne 07.09.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Kot zatrjuje vlagatelj, je pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je vodilni partner v skupni ponudbi izbranega ponudnika (podjetje SCT d.d., Ljubljana), kot dokazilo pod točko 5.1 g Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: Navodila) navedel, da nima blokiranih treh transakcijskih računov (ki so odprti pri SKB Banki d.d. Ljubljana, pri ABANKI VIPA d.d., Ljubljana in pri NOVI KBM d.d., Podružnica Ljubljana), čeprav ima odprt račun tudi pri Novi Ljubljanski banki d.d. Ljubljana (kar je razvidno iz pooblastila izbranega ponudnika naročniku za pridobivanje informacij od bank - priloga 5.1 m). Vlagatelj navaja, da glede na navedeno obstaja možnost, da je imel izbrani ponudnik v času oddaje ponudbe blokiran račun. Kot nadalje zatrjuje vlagatelj, iz točke 5.1 g Navodil smiselno izhaja, da mora ponudnik podati izjavo, da nima blokade na nobenem izmed odprtih računov. V primeru, da ponudnik v izjavi navaja posamezne račune, ki jih ima odprte pri različnih bankah, ugotavlja vlagatelj, pa bi moral navesti vse banke, saj v nasprotnem primeru izjava ne zadosti naročnikovim razpisnim pogojem. Vlagatelj še navaja, da zakon podjetjem omogoča, da imajo odprtih več transakcijskih računov, kar po njegovem mnenju pomeni, da mora ponudnik vse račune, preko katerih posluje, tudi navesti. Kot nadalje navaja vlagatelj, je dolžan naročnik kot dober gospodarstvenik, v postopkih oddaje javnih naročil izbrati le tisto ponudbo, ki izpolnjuje vse zakonske in razpisne zahteve in je ob upoštevanju meril najugodnejša. Vlagatelj navaja, da pomeni solventnost možnost, da se zapadle obveznosti tekoče poravnavajo, saj se sicer nad dolžnikom, ki je dlje časa plačilno nesposoben ali prezadolžen, opravi stečajni postopek. Vlagatelj poudarja, da obravnavana zahteva naročnika sodi med ekonomsko finančne pogoje, ki jih mora izpolniti vsak ponudnik, namen le-te pa je ugotoviti ekonomsko finančno stanje ponudnikov.
Vlagatelj zahteva razveljavitev naročnikove odločitve o izbiri, vsebovane v sklepu o oddaji javnega naročila, št. 402-26/04-RPP-ŽP/431-2, z dne 17.08.2005, in povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo v višini plačane revizijske takse (400.000,00 SIT), skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve do plačila, v 15 dneh pod izvršbo.

Dne 21.09.2005 je naročnik sprejel sklep št. 402-44/05/BD 2005/00208-I, s katerim je vlagatelj zahtevek za revizijo, zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, zavrgel.

Zoper zgoraj citiran sklep je vlagatelj pravočasno vložil pritožbo (dokument z dne 26.09.2005).

Državna revizijska komisija je s sklepom št. 018-310/05-34-2378, z dne 06.10.2005, pritožbi ugodila, razveljavila izpodbijani sklep in napotila naročnika, da naj o zahtevku za revizijo odloči v skladu z določili ZRPJN.

Naročnik je s sklepom, št. 402-44/05 2004/00431-2/BD, z dne 25.10.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da se zahteva razpisnih pogojev iz točke 5.1 g Navodil glasi: "Ponudnik mora priložiti še potrdilo pristojne organizacije ali lastno izjavo, da nima blokiranega računa". Navedena zahteva, ugotavlja naročnik, je torej zapisana tako, da v njej ni izrecno določeno, da morajo ponudniki v primeru, če imajo odprtih več računov, predložiti potrdila o neblokadi za vsakega izmed njih. Naročnik še navaja, da ob upoštevanju edninske dikcije citirane zahteve ni potrebna predložitev izjave, ki se nanaša na vse račune, preko katerih posluje ponudnik, temveč zadošča predložitev ene izjave oziroma potrdila o neblokiranosti računa tudi v primeru, če ima ponudnik odprtih več računov. Ker je vodilni partner izbranega ponudnika predložil izjavo o neblokiranosti treh transakcijskih računov, je predmetno zahtevo izpolnil. Naročnik še navaja, da od ponudnikov ni upravičen zahtevati izpolnjevanja pogojev, ki jih ni predvidel že v razpisni dokumentaciji in se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije (sklep št. 018-302/2005-31-2426, z dne 10.10.2005), ki se, kot ugotavlja, nanaša na enako dejansko stanje.

Naročnik je z dopisom, z dne 28.10.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 02.11.2005, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Državna revizijska komisija je dne 03.11.2005, od naročnika zahtevala še vlagateljevo zahtevo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (prvi odstavek 17. člena ZRPJN), ki jo je naročnik posredoval še istega dne.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter po proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali je podjetje SCT d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: vodilni partner), ki nastopa kot vodilni partner v skupni ponudbi izbranega ponudnika, ravnalo v skladu s točko 5.1 g) Navodil. Vlagatelj namreč zatrjuje, da vodilni partner ni ravnal v skladu z navedeno točko, ker v ponudbo ni priložil tudi izjave o neblokadi za transakcijski račun, ki je odprt pri Novi Ljubljanski Banki d.d., Ljubljana, oziroma zato, ker v ponudbo priložena izjava o neblokadi ni zajemala vseh (transakcijskih) računov, ki so odprti pri vseh (različnih) bankah.

V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji, med drugimi pogoji za priznanje sposobnosti v točki 5.1 g) Navodil tudi zapisal, da mora ponudnik priložiti potrdilo pristojne organizacije ali lastno izjavo, da nima blokiranega računa. Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je vodilni partner tozadevno predložil izjavo, z dne 30.06.2005, iz katere izhaja, da nima blokiranih štirih (in ne treh kot zmotno navajata naročnik in vlagatelj) transakcijskih računov, ki so odprti pri Novi Ljubljanski banki d.d. Ljubljana, pri SKB Banki d.d. Ljubljana, pri ABANKI VIPA d.d., Ljubljana in pri NOVI KBM d.d., Podružnica Ljubljana. Izjava se je torej nanašala tudi na neblokado transakcijskega računa, ki ga ima vodilni parter odprtega pri Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana. Kot hkrati ugotavlja Državna revizijska komisija se popolnoma enaka izjava nahaja tudi v kopiji ponudbe izbranega ponudnika, ki se skladno s 55c. členom ZJN-1 hrani pri njej.

Zgoraj citirano zahtevo iz razpisne dokumentacije je potrebno (kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj) obravnavati kot pogoj v smislu v 10. točke 3. člena ZJN-1, ki določa, da je "pogoj" element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Natančneje so pogoji urejeni v poglavju 2.6. (Pogoji za priznanje sposobnosti), in sicer od 41. do 44. člena ZJN-1. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, mora naročnik navesti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, izpolnjevanje pogojev pa se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki (41. člen ZJN-1). Poleg obveznih pogojev, ki so določeni že v samem zakonu (prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1) lahko naročnik določi tudi druge pogoje, potrebne za izvedbo javnega naročila (četrti odstavek 42. člena in 42. a člen ZJN-1). Kot pravilno ugotavlja vlagatelj je sporni pogoj eden izmed izbirnih pogojev v smislu 42. a člena ZJN-1 (Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti), torej pogojev, ki jih določi naročnik po lastni presoji.

ZJN-1 v 13. točki 3. člena določa, da je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Element, na podlagi katerega je v skladu z zakonom potrebno presojati o tem, ali je posamezna ponudba pravilna je torej dejstvo, da le-ta izpolnjuje vse naročnikove zahteve, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. Iz določil prvega odstavka 76. člena ZJN-1 dalje izhaja, da mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne, kar po argumentu a contrario med drugim pomeni, da ponudb, ki niso nepravilne, iz razloga zatrjevane nepravilnosti ne sme zavrniti.

Državna revizijska komisija izpostavlja, da je v razpisni dokumentaciji predmetnega postopka oddaje javnega naročila naročnik svojo zahtevo, ki se nanaša na blokado računa, zapisal tako, da v njej ni izrecno določil, da zahteva izjavo ali potrdilo o neblokadi vseh transakcijskih računov, preko katerih poslujejo ponudniki, kot je naročnikovo zahtevo razumel vlagatelj. Kot namreč pravilno navaja naročnik, je glede na edninsko dikcijo naročnikove zahteve po predložitvi izjave ali potrdila o neblokiranosti računa, slednjo mogoče razumeti le tako kot je tudi zapisana, torej tako, da za izpolnitev le-te zadostuje (že) predložena izjava ali potrdilo o neblokadi (zgolj) enega računa.
Potrebno je namreč opozoriti, da so ponudniki pri pripravi svojih ponudb, da bi bile le-te pravilne, dolžni izpolniti zahteve, ki jih naročnik zapiše v razpisno dokumentacijo. V kolikor slednje ocenjujejo kot sporne ali nejasne, lahko zoper njih vložijo zahtevek za revizijo, pri čemer velja omejitev petega odstavka 12. člena ZRPJN, skladno s katero vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom. V konkretnem primeru, ko so bile ponudbe že oddane, naročnik pa je tudi že izbral najugodnejšega ponudnika, je pravilnost ponudbe izbranega ponudnika potrebno presojati (le) glede na naročnikovo zahtevo, kot je bila zapisana v razpisni dokumentaciji; ta namreč sama po sebi ne nasprotuje določilom predpisov s področja javnih naročil, kot sporno pa je ne ocenjuje niti sam vlagatelj (slednji navaja le, da izbrani ponudnik naročnikove zahteve ni izpolnil).

Ob presoji pravilnosti ponudbe izbranega ponudnika tako ni mogoče izhajati iz namena, ki naj bi ga po vlagateljevem mnenju imel pri pripravi razpisne dokumentacije naročnik - to je, da bi morali ponudniki predložili izjavo o tem, da nimajo (v primeru, da imajo odprtih več transakcijskih računov) blokiranega nobenega izmed odprtih računov. Četudi bi naročnik sam potrdil, da je bil njegov namen res takšen, slednjega v primeru, ko le-ta ni hkrati udejanjen v zahtevah razpisne dokumentacije, ni mogoče upoštevati, saj od ponudnikov v nobenem primeru ni mogoče zahtevati več kot je od njih terjala vnaprej pripravljena naročnikova dokumentacija.
V konkretni zadevi gre posledično zaključiti, da je vodilni partner naročnikovo zahtevo po predložitvi potrdila pristojne organizacije ali lastne izjave, da nima blokiranega računa, s predložitvijo izjave o tem, da nima blokiranih (štirih) transakcijskih računov (izmed katerih se eden nanaša tudi na transakcijski račun, ki je odprt pri Novi Ljubljanski banki!), izpolnil skladno z opredelitvijo te zahteve v razpisni dokumentaciji.
Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je potrebno zaključiti, da niso podani razlogi, zaradi katerih bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nepravilno iz razlogov, ki ji v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj.

Državna revizijska komisija ob tem še opozarja vlagatelja, da je na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik J.V. Skanska BS a.s., Prievidza, Slovaška in Skanska DS a.s., Brno, Češka, ki ga zastopa Odvetniška družba Colja, Rojs & partnerji o.p., d.n.o., Ljubljana, razveljavila sklep o oddaji predmetnega javnega naročila (Sklep o oddaji javnega naročila izgradnja predorov Barnica in Tabor na odseku HC Razdrto-Vipava; Rebernice, št. 402-26/04-RPP-ŽP/431-2, z dne 17.08.2005).

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije po 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 07.11.2005

Predsednik senata:
Franci Kodela, univ.dipl.prav.
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- DARS, d.d., Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. Divizije, Celje
- SCT d.d., Slovenska cesta 56, Ljubljana
- Primorje d.d.,Vipavska cesta 3, Ajdovščina
- Vegrad d.d, Stari trg 35, Velenje
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana