018-333/2005 ZZZS

Številka: 018-333/2005-31-2611

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/1999, 90/1999, 110/2002, 42/2004, 61/2005; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) v senatu članice mag. Metke Cerar, kot predsednice senata, ter članov Jožefa Kocuvana in Vesne Cukrov, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Boruta Smrdela, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila "Nakup in instalacija mrežne računalniške opreme po specifikacijah v razpisni dokumentaciji", v sklopu 1: "Naprave za neprekinjeno napajanje", in na podlagi zahtevka za revizijo in vloge "Izjava za nadaljevanje postopka", ki ju je vložil vlagatelj Mides International, d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 28.10.2005 soglasno

ODLOČILA

1. Vlagateljevi vlogi "Izjava za nadaljevanje postopka", z dne 19.10.2005, ki jo gre šteti za pritožbo po drugem odstavku 13. člena ZRPJN, se ugodi in se razveljavi odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, kot izhaja iz naročnikovega sklepa, št. 7110-1/2005-19/81, z dne 13.10.2005.

2. Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Obrazložitev

Naročnik je dne 16.08.2005 sprejel Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila "nakup mrežne računalniške opreme" po odprtem postopku, po sklopih. Javni razpis pod opisom "Nakup in instalacija mrežne računalniške opreme po specifikacijah v razpisni dokumentaciji" je naročnik objavil v Uradnem listu RS, št. 79/2005, z dne 26.08.2005, pod številko objave Ob-22818/05, ter Uradnem listu EU, št. S 160, z dne 20.08.2005, pod številko objave 159892.

Dne 29.09.2005 je naročnik sprejel odločitev o oddaji predmetnega javnega naročila, ki jo je ponudnikom posredoval v obliki "Obvestila o izidu javnega naročila", z dne 30.09.2005. Iz slednjega izhaja, da se predmetno javno naročilo v sklopu 1: "Naprave za neprekinjeno napajanje" odda ponudniku Fibernet, d.o.o., Dolenjska cesta 83, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Istega dne je naročnik vsakemu od ponudnikov, katerih ponudba je bila v katerem od sklopov izločena, izdal tudi "Dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila". V tako poimenovanem dokumentu, ki ga je izdal vlagatelju, naročnik pojasnjuje, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, saj naj "ponujeni UPS (2000VA)" ne bi imel "zahtevanih dveh neodvisno krmiljenih skupin izhodnih priključkov (izrecno je napisano, da ima to funkcionalnost le 3000VA model)", ravno tako pa naj ne bi bila predložena izjava ponudnika, da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem.

Z vlogo, z dne 04.10.2005, je vlagatelj na naročnika naslovil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Slednji mu je bil omogočen dne 05.10.2005.

Dne 11.10.2005 je vlagatelj na naročnika naslovil revizijski zahtevek, v katerem predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila razveljavi, podredno pa, da se izloči ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno oziroma jo kot neprimerno zavrne ter sprejme nov sklep o izbiri. Naročniku naj se hkrati naloži povrnitev vlagateljevih stroškov, nastalih v zvezi z revizijskim zahtevkom. Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka navaja, da ima pravni interes za dodelitev predmetnega javnega naročila. Ponudba izbranega ponudnika po njegovem mnenju ni pravilna, če bi naročnik ravnal pravilno, upoštevajoč veljavne prepise in zahtevane razpisne pogoje, pa bi jo moral kot nepravilno izločiti, oziroma kot neprimerno zavrniti. Vlagateljeva ponudba bi bila tako kot primerna in pravilna lahko izbrana.
V obrazložitvi zahtevka vlagatelj najprej navaja, da iz posredovanega mu "Obvestila o izidu javnega naročila" ni razvidno, kateri ponudniki so oddali ponudbe, čigave ponudbe so bile pravilne in primerne, niti kako je naročnik ponudbe ocenil. "Obvestilo o izidu javnega naročila" je zato nepopolno, saj ga ni moč objektivno preizkusiti in preveriti.
Glede naročnikove ugotovitve, da je njegova ponudba nepravilna zaradi nepredložitve izjave o tem, da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem, vlagatelj navaja, da je, skladno z 42. členom Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 (102/2000 - popr.), 2/2004, 2/2004; v nadaljevanju: ZJN-1), za izpolnjevanje tega pogoja dolžan predložiti potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco. Vlagatelj je takšno potrdilo priložil ponudbi, iz česar izhaja, da je izpolnil pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 42. člena ZJN-1 in je njegova ponudba zato pravilna.
Glede naročnikove ugotovitve, da je vlagateljeva ponudba neprimerna, vlagatelj navaja, da je enako neprimerna tudi ponudba izbranega ponudnika, naročnik pa bi zato moral ali obe ponudbi označiti za primerni, ali pa obe za neprimerni.
Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka podaja več navedb, s katerimi izkazuje nepopolnost in "neprimernost" ponudbe izbranega ponudnika.
V povzetku zahtevka vlagatelj navaja, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče oceniti, saj ni popolna, hkrati pa je tudi neprimerna. Ravno tako ni mogoče uporabiti razpisanega merila najnižja cena, saj ponudb medsebojno ni mogoče primerjati. Iz navedenega izhaja, da je naročnik s svojim ravnanjem kršil načelo enakopravnosti ponudnikov, saj je očitno favoriziral izbranega ponudnika. Vlagatelj je v revizijski postopek priglasil tudi stroške, nastale v zvezi z revizijo, in sicer v višini 100.000,00 SIT, nastale s plačilom takse za revizijo.

Naročnik je o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločil s sklepom, št. 7110-1/2005-19/81, z dne 13.10.2005, s katerim je le-tega zavrgel. V obrazložitvi sklepa naročnik navaja, da vlagatelj ni izkazal pravnega interesa za vložitev revizijskega zahtevka, saj ni oddal ponudbe, ki bi ustrezala razpisnim pogojem. Vlagatelj namreč v svoji ponudbi ni predložil izjave o tem, da ni v kazenskem postopku, prav tako pa je bila njegova ponudba spoznana za neprimerno, ker ne ustreza vsem tehničnim zahtevam razpisne dokumentacije. Zaradi tega je bil ponudnik izločen iz postopka presoje za dodelitev predmetnega javnega naročila. Ker vlagatelj ni verjetno izkazal, da mu je bila ali bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, mu naročnik aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka ne more priznati, njegov revizijski zahtevek pa je zavrgel. Naročnik se v obrazložitvi svojega sklepa sklicuje tudi na prakso Državne revizijske komisije, s katero naj bi bila njegova odločitev o zavrženju revizijskega zahtevka skladna, zatrjuje pa tudi, da je vlagatelja seznanil s tem, kdo je oddal ponudbo, čigave ponudbe so bile pravilne in primerne ter kako jih je naročnik ocenil.
Naročnik je v svojem sklepu vlagatelju podal tudi naslednji pravni pouk: "Vlagatelj zahtevka za revizijo mora naročnika v treh dneh od prejema te odločitve obvestiti ali bo nadaljeval postopek, v delu, kjer ni uspel, pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo v tem delu umika. Če vlagatelj zahtevka za revizijo šele po preteku danega roka sporoči, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo ali v primeru molka vlagatelja zahtevka za revizijo, se šteje, da je zahtevek za revizijo umaknjen, o čemer naročnik izda sklep o ustavitvi postopka revizije. Zoper sklep je dopustna pritožba na Državno revizijsko komisijo v treh dneh od prejema sklepa.".

Vlagatelj je na naročnika dne 19.10.2005 naslovil vlogo, poimenovano kot "Izjava za nadaljevanje postopka". V njej navaja, da se z obrazložitvijo, ki jo je naročnik podal v zvezi z zavrženjem njegovega revizijskega zahtevka, ne strinja, zato prosi za odstop dokumentacije Državni revizijski komisiji.

Naročnik je z dopisom, z dne 25.10.2005, Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Posredovano dokumentacijo je dopolnil dne 26.10.2005.

Državna revizijska komisija je ob predhodnem preizkusu vlagateljevega revizijskega zahtevka ugotovila, da je le-ta nepopoln, saj ni vseboval potrdila o plačilu takse za revizijo v višini, določeni v prvem odstavku 22. člena ZRPJN. Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZRPJN je zato z dopisom, z dne 25.10.2005, vlagatelja pozvala k dopolnitvi revizijskega zahtevka s predložitvijo potrdila o plačilu takse za revizijo v višini dodatnih 100.000,00 SIT. Vlagatelj je revizijski zahtevek dopolnil dne 28.10.2005.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek zavrgel, saj naj slednji ne bi bil aktivno legitimiran za njegovo vložitev. Ob tem je vlagatelju podal pravni pouk, v katerem je zapisal, da ga mora slednji "v treh dneh od prejema te odločitve obvestiti ali bo nadaljeval postopek, v delu, kjer ni uspel, pred Državno revizijsko komisijo ali zahtevek za revizijo v tem delu umika". Državna revizijska komisija opozarja, da je takšen pravni pouk napačen; v primeru zavrženja revizijskega zahtevka vlagatelj namreč ni upravičen do "nadaljevanja revizijskega postopka pred Državno revizijsko komisijo", o katerem obvesti naročnika, temveč, skladno z določili drugega odstavka 13. člena ZRPJN, do pritožbe, ki jo naslovi neposredno na Državno revizijsko komisijo.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju revizijskega postopka vpogledala v vlagateljevo vlogo, z dne 19.10.2005, posredovano naročniku, poimenovano kot "Izjava za nadaljevanje postopka", iz vsebine katere med drugim izhaja, da želi vlagatelj postopek nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo. Čeprav v nasprotju z ZRPJN, je vlagatelj svojo vlogo podal skladno s pozivom, ki ga je v izrek svojega sklepa o zavrženju revizijskega zahtevka zapisal naročnik. Državna revizijska komisija ob tem pripominja, da napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. V skladu z določbo 25. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004; v nadaljevanju: Ustava RS) je pravica do pravnega sredstva ustavna pravica in ena izmed temeljnih človekovih pravic. Z napačnim pravnim poukom o pravici do pritožbe je stranka v eni od svojih temeljnih, ustavnih pravic, zavedena v zmoto glede možnosti vložitve pravnega sredstva, zaradi česar ne sme trpeti škodljivih posledic. Ker je naročnik vlagatelju dal možnost podati obvestilo o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo, slednji zaradi vložitve takšnega obvestila, v postavljenem mu tridnevnem roku, ne sme trpeti škodljivih posledic.

Državna revizijska komisija je vlagateljevo pritožbo prejela dne 25.10.2005, ko ji je bila ta, skupaj z ostalo dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila, odstopljena s strani naročnika. Iz določil šestega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.); v nadaljevanju: ZPP), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih smiselno uporablja na podlagi določil petega odstavka 3. člena ZRPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, izhaja: "Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.".

Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev glede napačnega pravnega pouka, kot je bil podan s strani naročnika, ter upoštevajoč dejstvo, da vlagatelj v predmetnem revizijskem postopku ni zastopan po pooblaščencu, gre vlagateljevo vlogo "Izjava za nadaljevanje postopka", na naročnika naslovljeno dne 19.10.2005, šteti kot pravočasno vloženo pritožbo po drugem odstavku 13. člena ZRPJN, podano zoper odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, kot izhaja iz naročnikovega sklepa, št. 7110-1/2005-19/81, z dne 13.10.2005.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija preverila utemeljenost vlagateljeve pritožbe zoper naročnikovo odločitev o zavrženju njegovega revizijskega zahtevka. Ob tem je ugotovila, da je vlagateljeva pritožba utemeljena, kar argumentira, kakor sledi.

Iz določil prvega odstavka 9. člena ZRPJN, ki ureja aktivno legitimacijo v postopku revizije, izhaja: "Zahtevek za revizijo lahko vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali da bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.".

Za to, da bi se določenemu subjektu priznalo upravičenje za vodenje revizijskega postopka, ZRPJN torej zahteva dvoje: dejanski interes za dodelitev naročila in verjeten izkaz vsaj potencialne možnosti za nastanek škode zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika. Vlagatelju dejanskega interesa za pridobitev predmetnega javnega naročila v konkretnem primeru ni mogoče odreči, zato je za uspešen izkaz aktivne legitimacije potrebno preveriti zgolj še, ali je vlagatelj verjetno izkazal, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila.

Državna revizijska komisija z vpogledom v naročnikova dokumenta "Obvestilo o izidu javnega naročila" ter "Dodatna obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila", s prilogami, ugotavlja, da je naročnik za 1. sklop predmetnega javnega naročila prejel skupno šest ponudb, od katerih je tri ponudbe, med njimi tudi vlagateljevo, izločil. Državna revizijska komisija ugotavlja tudi, da je bila vlagateljeva (izločena) ponudba cenovno najugodnejša, naročnik pa jo je izločil zaradi dveh domnevnih pomanjkljivosti: vlagatelj naj ne bi predložil izjave, da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem, ravno tako pa naj bi bila njegova ponudba "neprimerna", saj naj "ponujeni UPS (2000VA)" ne bi imel "zahtevanih dveh neodvisno krmiljenih skupin izhodnih priključkov (izrecno je napisano, da ima to funkcionalnost le 3000VA model)".

Iz zgoraj navedenih dejstev izhaja, da bi vlagatelj pravni interes za vložitev revizijskega zahtevka izkazal, če bi zatrjeval bodisi, da njegova ponudba ni nepravilna, bodisi, da so vse ponudbe nepravilne. V kolikor bi se revizijski zahtevek s takšnimi argumenti izkazal za utemeljenega, bi to namreč nedvomno lahko vplivalo na izboljšanje pravnega položaja vlagatelja v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (to pa bi pomenilo tudi izkaz škode, povzročene vlagatelju zaradi ravnanja naročnika).

Državna revizijska komisija z vpogledom v vlagateljev revizijski zahtevek ugotavlja, da vlagatelj v njem dejansko zatrjuje nepravilnost in neprimernost ponudbe izbranega ponudnika, kot ugotavlja tudi sam naročnik, vendar pa v svojem zahtevku obenem zatrjuje tudi, da njegova ponudba ni nepravilna in neprimerna, česar pa naročnik ob odločanju o vlagateljem revizijskem zahtevku (napačno) ni ugotovil.

Opozoriti gre, da vlagatelj v drugem odstavku obrazložitve svojega revizijskega zahtevka navaja, da njegova ponudba ni nepravilna, saj naj bi predložil ustrezno potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, s katerim naj bi izpolnil naročnikovo zahtevo po predložitvi izjave o tem, da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem. V tretjem odstavku obrazložitve svojega revizijskega zahtevka pa vlagatelj navaja: "Naročnik je v dodatni obrazložitvi navedel še, da je vlagateljeva ponudba neprimerna. Ob tem pa vlagatelj dodaja, da je enako neprimerna tudi ponudba izbranega ponudnika, kar izhaja iz nadaljnje obrazložitve in bi zato naročnik, upoštevajoč temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov, moral obe ponudbi obravnavati enako. Naročnik bi moral ali obe ponudbi označiti za neprimerni ali obe za primerni".

V povzetku navedenega gre ugotoviti, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku med drugim napada tudi pravilnost obeh argumentov, s katerima je naročnik njegovo ponudbo izločil iz nadaljnje obravnave, tako pa v njem dejansko zatrjuje tudi pravilnost svoje ponudbe. V posledici tega dejstva vlagatelju aktivne legitimacije za vložitev revizijskega zahtevka ni mogoče odreči; kot že navedeno, vlagatelj nesporno ima interes za dodelitev naročila, s svojimi revizijskimi navedbami pa je ravno tako uspel verjetno izkazati, da mu je bila ali da bi mu lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila. V kolikor bi se revizijski zahtevek izkazal za utemeljenega, bi to namreč lahko vplivalo na izboljšanje pravnega položaja vlagatelja.

Ker je naročnik vlagateljev revizijski zahtevek iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije za njegovo vložitev tako zavrgel neutemeljeno, je Državna revizijska komisija, na podlagi 3. alineje drugega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljevi vlogi "Izjava za nadaljevanje postopka", z dne 19.10.2005, ki jo gre šteti za pritožbo po drugem odstavku 13. člena ZRPJN, ugodila in je razveljavila odločitev o zavrženju vlagateljevega revizijskega zahtevka, kot izhaja iz naročnikovega sklepa, št. 7110-1/2005-19/81, z dne 13.10.2005. Naročnik mora o vlagateljevem revizijskem zahtevku odločiti v skladu s 16. členom ZRPJN.

Državna revizijska komisija o stroških pritožbenega postopka ni odločala, ker teh ni priglasila nobena od strank. O stroških revizijskega postopka mora naročnik odločiti v okviru odločanja o vlagateljevem revizijskem zahtevku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

Ljubljana, 28.10.2005

Predsednica senata:
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
- Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, Ljubljana,
- Mides International, d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana,
- Fibernet, d.o.o., Dolenjska cesta 83, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana.