Na vsebino
EN

018-315/2005 DARS d.d.

Številka: 018-315/05-33-2475
Datum sprejema: 11. 10. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 14/03, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu člana Jožefa Kocuvana kot predsednika senata, predsednika dr. Aleksija Mužine in članice mag. Metke Cerar kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Saše Rode, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "AC Slivnica-Pesnica; pododsek Zrkovska cesta-Pesnica od km 10+847 do km 17+150; gradnja viadukta Rondo 10-3, 6-10", in na podlagi pritožbe, ki so ga vložili skupni ponudniki J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina + GIZ Gradis Ljubljana, ki jih zastopa odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 11.10.2005

odločila:

1. Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, št. 402-30/05/BD 2005/00109-I, z dne 27.09.2005.

2. Naročnik mora o zahtevku za revizijo odločiti skladno z ZRPJN.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške, nastale s pritožbo, v višini 396.000,00 SIT, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 15.03.2005 sprejel sklep, št. 2005/00109, o začetku postopka oddaje javnega naročila za AC Slivnica-Pesnica; pododsek Zrkovska cesta-Pesnica od km 10+847 do km 17+150; gradnja viadukta Rondo 10-3, 6-10. Naročnik je javni razpis objavil v Uradnem listu RS, št. 26-28/05, z dne 18.03.2005, pod številko objave Ob-7711/05 ter v Uradnem listu Evropskih skupnosti, št. 55/2005, z dne 18.03.2005, pod št. objave 52826-2005. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb, št. 402-26/05-RPP-ŽP-109, z dne 03.05.2005, je razvidno, da je naročnik prejel štiri pravočasne ponudbe. Naročnik je dne 19.05.2005 izdal sklep o oddaji javnega naročila, št. 402-26/04-RPP-ŽP/0109, iz katerega je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina + GIZ Gradis Ljubljana.

Ponudnik J.V. Vegrad d.d. Velenje + Ginex International d.o.o. Nova Gorica + GP Mostogradnja AD Beograd + CPK d.d., Koper je po vpogledu v ponudbo ponudnika J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina + GIZ Gradis Ljubljana zoper sklep naročnika o oddaji javnega naročila, št. 402-26/04-RPP-ŽP/0109, vložil zahtevek za revizijo, z dne 13.06.2005, v katerem navaja, da je v ponudbi Primorje d.d. Ajdovščina (partner iz izbrane ponudbe) revizorjevo poročilo o poravnanih obveznostih, v nasprotju z določili razpisne dokumentacije, Navodili za pripravo revizorjevega poročila, Odredbo o finančnem poslovanju proračunskih porabnikov (Uradni list RS, št. 71/99 in 64/01; v nadaljevanju: Odredba) ter Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/2001; v nadaljevanju: ZRev-1), ni bilo podpisano.
Naročnik je s sklepom, št. 402-30/05, z dne 23.06.2005, zahtevek za revizijo ponudnika J.V. Vegrad d.d. Velenje + Ginex International d.o.o. Nova Gorica + GP Mostogradnja AD Beograd + CPK d.d. zavrnil kot neutemeljen ter zavrnil njegovo zahtevo po povračilu stroškov.
Ponudnik J.V. Vegrad d.d. Velenje + Ginex International d.o.o. Nova Gorica + GP Mostogradnja AD Beograd + CPK d.d. je naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.
Državna revizijska komisija je zahtevku za revizijo ponudnika J.V. Vegrad d.d. Velenje + Ginex International d.o.o. Nova Gorica + GP Mostogradnja AD Beograd + CPK d.d. s sklepom, št 018-202/05-33-1591, z dne 13.07.2005, ugodila in razveljavila odločitev naročnika, vsebovano v sklepu o oddaji javnega naročila, št. 402-26/04-RPP-ŽP/0109, z dne 19.05.2005, ker je naročnik ravnal nepravilno, ko je ponudbo ponudnika J.V. SCT d.d. Ljubljana + Primorje d.d. Ajdovščina + GIZ Gradis Ljubljana (v delu, ki se nanaša na partnerja Primorje d.d., Ajdovščina) označil kot pravilno.

Naročnik je izdal (nov) sklep o oddaji javnega naročila, št. 402-26/05-RPP-ŽP/109, z dne 08.08.2005 iz katerega izhaja, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral ponudnika J.V. Vegrad d.d. Velenje + Ginex International d.o.o. Nova Gorica + GP Mostogradnja AD Beograd + CPK d.d. (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz sklepa o oddaji javnega naročila izhaja, da je bilo v skladu z obrazložitvijo sklepa Državne revizijske komisije ugotovljeno, da je ponudba vlagatelja nepravilna.

Vlagatelj je z dopisom iz dne 05.09.2005 zahteval pridobitev podatkov in vpogled v razpisno dokumentacijo izbranega ponudnika. Vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika je bil vlagatelju omogočen dne 07.09.2005 (kot izhaja iz Zapisnika vpogleda v ponudbeno dokumentacijo, št. 402-26/05-RPP-IP-109, z dne 07.09.2005).
Vlagatelj je dne 09.09.2005 vložil zahtevek za revizijo v katerem predlaga, da naročnik ugotovi, da je ponudba vlagatelja v celoti pravilna ter razveljavi sklep naročnika o oddaji javnega naročila št. 402-26/05-RPP-ŽP/109, z dne 08.08.2005 ter vlagatelju povrne stroške revizijskega postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja razloge zakaj je njegovo ponudbo šteti za pravilno, hkrati pa vlagatelj tudi navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nepravilna, kar tudi natančno obrazloži. Vlagatelj naročniku očita tudi kršitev 6. člena Zakon o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1), saj je naročnik vlagatelju zavrnil vpogled v ponudbeno dokumentacijo v obsegu kot je to razvidno iz zapisnika vpogleda v ponudbeno dokumentacijo.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, št. 402-30/05/BD 2005/00109-I, z dne 27.09.2005, zavrgel, ker vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo. Naročnik navaja, da vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo zatrjuje nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika in pravilnost svoje ponudbe, čeprav odločanje o pravilnosti ponudbe vlagatelja ni več mogoče, saj je bilo o tem vprašanju že odločeno (pred Državno revizijsko komisijo) in tako ponovno odločanje o tem vprašanju ni več dopustno. Naročnik prav tako navaja, da vlagatelj tudi več ne more izkazati verjetnosti nastanka škode zaradi ravnanja naročnika. Naročnik navaja, da tako ni mogoče slediti vlagateljevi navedbi s katero opravičuje svojo aktivno legitimacijo, po kateri naj bi imel vlagatelj interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila in bi se pri ponovnem pregledu in ocenjevanju ponudb ponudba vlagatelja upoštevala kot pravilna.
Naročnik je vlagatelja skladno s 2. odstavkom 13. člena ZRPJN podučil, da je zoper odločitev naročnika mogoče vložiti pritožbo na Državno revizijsko komisijo v roku treh dni po prejemu tega sklepa.

Vlagatelj je na Državno revizijsko komisijo vložil pritožbo, z dne 29.09.2005, v kateri predlaga, da se pritožbi vlagatelja v celoti ugodi in izpodbijani sklep naročnika št. 402-301051BD 2005/00109-1 z dne 27.9.2005, v celoti razveljavi, naročniku pa v plačilo naloži plačilo vseh pritožbenih stroškov vlagatelja, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve do dneva plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.
Vlagatelj navaja, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel, zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije po 9. členu ZRPJN, neupravičeno in je izpodbijani sklep je nepravilen in nezakonit.
Vlagatelj navaja, da je napačno stališče naročnika, da sklep Državne revizijske komisije pomeni pravnomočno razsojeno stvar in preprečuje naročniku presojati pravilnost ponudbe v ponovnem postopku ocenjevanja ponudb, po razveljavitvi odločitve naročnika o oddaji javnega naročila. Vlagatelj poudarja, da je pristojnost naročnika in ne Državne revizijske komisije ugotavljanje pravilnosti ponudb ponudnikov, ocenjevanje ponudb in izbira (76. člen ZJN-1).
Vlagatelj poudarja, da iz sklepa o oddaji javnega naročila, št. 402-26/05-RPP-ŽP/109, z dne 8.8.2005 izhaja, da naročnik o tem, ali je ponudba vlagatelja zahtevka za revizijo pravilna, sploh ni odločal, temveč je zgolj povzel stališče Državne revizijske komisije iz sklepa št. 018- 202/05-33-1591. Naročnik torej ne ob odločanju o oddaji javnega naročila niti ne ob sprejemu izpodbijanega sklepa o zavrženju vlagateljevega zahtevka za revizijo ni ocenjeval pravilnosti ponudbe vlagatelja zahtevka za revizijo, zaradi zmotnega stališča, da je vezan na stališče Državno revizijske komisije.

V zvezi s stališčem naročnika, da je predmetni zadevi že pravnomočno odločeno (načelo ne bis in idem) vlagatelj navaja, da Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04 in 10/04, v nadaljevanju ZPP) v 319. členu določa, da se tožba zavrže, če je pravda začeta o zahtevku, o katerem je že pravnomočno odločeno. Pri tem pa postane pravnomočen le izrek sodne odločbe, ne pa tudi obrazložitev oz. njeni razlogi. Upoštevajoč peti odstavek 3. člena ZRPJN to pomeni, da je naročnik vezan zgolj na odločitev Državno revizijske komisije, je pa dolžan ponovno opraviti postopek ocenjevanja ponudb (tudi ugotavljanja njihove pravilnosti) in izbrati najugodnejšega ponudnika skladno z določilom 76. člena ZJN-1. Stališče Državne revizijske komisije glede domnevne nepravilnosti ponudbe vlagatelja zahtevka za revizijo naročnika ne zavezuje (saj ne predstavlja pravnomočno razsojene stvari) in ne pomeni, da odločanje o pravilnosti ponudbe vlagatelja v ponovljenem postopku ni dopustno.
Naročnik bi torej moral v ponovljenem postopku izbire ponovno oceniti pravilnost ponudbe vlagatelja. Prav tako bi naročnik moral meritorno obravnavati zahtevek za revizijo vlagatelja zahtevka za revizijo. V kolikor bi naročnik o zahtevku za revizijo meritorno odločil, bi ugotovil, da je ponudba vlagatelja zahtevka za revizijo pravilna, ponudba izbranega ponudnika pa nepravilna in bi javno naročil oddal vlagatelju kot najugodnejšemu ponudniku. Odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije zaradi tega, ker naj bi ne bilo dopustno odločanje o pravilnosti njegove ponudbe, je nepravilna in temelji na napačni uporabi določb ZJN -1, ZRPJN in ZPP.
Vlagatelj hkrati tudi opozarja, da tudi v primeru ko bi bil naročnik na stališče Državne revizijske komisije o nepravilnosti ponudbe vlagatelja vezan (in bi to preprečevalo ponovno ocenjevanje ponudbe vlagatelja), bi bil vlagatelj zahtevka še vedno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo, saj bi imel vlagatelj izkazan pravni interes tudi v primeru, če bi bila njegova ponudba nepravilna, saj bi mu zaradi "nepravilne" odločitve naročnika nastala oziroma bi mu lahko nastala škoda. V primeru, da bi bile vse predložene ponudbe nepravilne, kar bi naročnik ugotavljal v nadaljnjem postopku oddaje javnega naročila, bi moral naročnik vse ponudbe zavrniti (glej tudi 77. člen ZJN -1 ). Po tem bi naročnik lahko začel nov postopek oddaje javnega naročila ali pa bi ob izpolnjenosti zakonskih pogojev iz 20. člena ZJN -1 začel postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji. V obeh primerih novega odločanja o oddaji javnega naročila pa bi vlagatelj zahtevka za revizijo lahko konkuriral kot ponudnik in bi lahko pridobil konkretno javno naročilo.
Vlagatelj zaključuje, da je izkazal obe kumulativni zahtevi po 9. členu ZRPJN (interes za dodelitev naročila in verjetnost, da mu bo zaradi ravnanja naročnika nastala škoda). Vlagatelj poudarja, da je potrebno pravni interes za vložitev zahtevka za revizijo po odločitvi naročnika o oddaji javnega naročila priznati vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbo, in ne samo tistim, ki so oddali pravilne ponudbe.
Vlagatelj poudarja, da je odločitev naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije v vsakem primeru napačna in nedopustna, v kolikor izhaja iz naročnikove napačne predpostavke, da je ponovno odločanje o pravilnosti ponudbe vlagatelja vezana na stališče Državne revizijske komisije, kot izhaja iz sklepa, št. 018-202/05-33-1591, z dne 13.7.2005.
Vlagatelj opozarja, da so neutemeljene tudi ugotovitve komisije, kot izhajajo iz Zapisnika z dne 21.9.2005 v prilogi 2 dopisa naročnika, št. 402-30/05 2005/1 09-BD-Ob, z dne 27 .9.2005, kjer komisija ugotavlja, da vlagatelj ni v celoti izpolnil zahtev iz tretjega odstavka 9. člena ZRPJN, ker naj bi pri dveh pooblastilih partnerjev v skupni ponudbi ne bi bila navedena ime in priimek oziroma funkcija pooblastitelja. Vlagatelj navaja, da je pooblastila vseh treh partnerjev v ponudbi v postopku oddaje javnega naročila predložil naročniku skupaj z vložitvijo zahteve za vpogled v dokumentacijo. S pooblastili so partnerji pooblaščenca odvetnika Stojana Zdolška pooblastili za zastopanje v postopku oddaje javnega naročila. Skladno z določilom 95. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 3. člena ZRPJN je potrebno šteti, da je pooblaščenec pooblaščen za opravljanje vseh dejanj v postopku oddaje javnega naročila, tudi za vložitev pravnih sredstev. Ob smiselni uporabi 98. člena ZPP mora pooblaščenec izkazati pooblastilo ob prvem dejanju. V kolikor bi bila pooblastila pomanjkljiva (kar niso), bi moral naročnik vlagatelja zahtevka za revizijo pozvati na dopolnitev.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov postopka, plačane takse v revizijskem postopku in odvetniške stroške za sestavo pritožbe v višini 4500 odvetniških točk skupaj s pripadajočim 20% DDV.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija v skladu s 3. alinejo drugega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa iz razlogov navedenih v nadaljevanju.

Določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN določa, da lahko zahtevek za revizijo vloži vsaka oseba, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ki verjetno izkaže, da ji je bila ali bi ji lahko bila povzročena škoda zaradi ravnanja naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenega določila izhaja, da mora vlagatelj zahtevka za revizijo, za priznanje procesnega upravičenja za vodenje revizijskega postopka, kumulativno izkazati tako interes za dodelitev naročila kot tudi realno stopnjo verjetnosti, da bi mu zaradi zatrjevanih naročnikovih nepravilnosti v postopku lahko nastala škoda. V kolikor se v posameznem revizijskem postopku oddaje javnega naročila ugotovi, da ima vlagatelj dejanske možnosti, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik, ter s tem možnost pridobitve javnega naročila, mu je potrebno, skladno z določilom prvega odstavka 9. člena ZRPJN, priznati procesno upravičenje za vložitev zahtevka za revizijo in o vloženem zahtevku za revizijo meritorno odločiti.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudbe pravočasno predložili štirje ponudniki. Kakor izhaja iz odločitve o oddaji javnega naročila, št. 402-26/05-RPP- ŽP/109, z dne 08.08.2005, je naročnik na podlagi razveljavitve prvotnega sklepa o oddaji javnega naročila (Državna revizijska komisija ga je razveljavila s sklepom, št 018-202/05-33-1591, z dne 13.07.2005) ponovno opravil ocenjevanje ponudb ter v skladu z obrazložitvijo Državne revizijske komisije ugotovil, da je ponudba vlagatelja nepravilna.
V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja nepravilnost ponudbe izbranega ponudnika ter hkrati, da je njegova ponudba pravilna. Vlagatelj v zahtevku za revizijo predlaga, da naročnik ugotovi, da je njegova ponudba pravilna in razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila, št. 402-26/05-RPP- ŽP/109, z dne 08.08.2005.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila dvignil razpisno dokumentacijo in do roka za oddajo ponudb oddal svojo ponudbo, s čimer je nedvomno izkazal interes za dodelitev predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima vlagatelj, v primeru ugotovitve zatrjevanih nepravilnosti ponudbe izbranega ponudnika in ob ugotovitvi, da je njegova ponudba pravilna, možnost, da bi bil izbran kot najugodnejši ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, s čimer je izkazal, da bi mu zaradi zatrjevanih nepravilnosti lahko nastala škoda.

Državna revizijska komisija na tem mestu tudi pojasnjuje, da je s svojo odločitvijo o zahtevku za revizijo zgolj razveljavila sklep o oddaji javnega naročila št. 402-26/04-RPP-ŽP/0109, z dne 19.05.2005 in da je navedena odločitev Državne revizijske komisije pravnomočna. Nikakor pa ni Državna revizijska komisija s tem sklepom pravnomočno ugotovila, da je ponudba vlagatelja nepravilna, saj odločanje o pravilnosti in nepravilnosti ponudb sodi v pristojnost naročnika in ne v pristojnost Državne revizijske komisije.
Državna revizijska komisija prav tako ugotavlja, da je naročnik sprejel novo odločitev o oddaji javnega naročila, št. 402-26/05-RPP-ŽP/109, z dne 08.08.2005, iz katere izhaja, da je za ponudbo vlagatelja v skladu z obrazložitvijo Državne revizijske komisije ugotovil, da je nepravilna. Hkrati gre ugotoviti, da ta (nova) odločitev o oddaji javnega naročila, št. 402-26/05-RPP-ŽP/109, z dne 08.08.2005, v kateri je naročnik ugotovil nepravilnost ponudbe vlagatelja, še ni pravnomočna, saj je zoper njo vloženo pravno sredstvo - zahtevek za revizijo. Iz navedenega sledi, da je napačno stališče naročnika, da je o pravilnosti oziroma nepravilnosti ponudbe vlagatelja že pravnomočno odločeno (s sklepom Državne revizijske komisije) in da s tega razloga vlagatelj ni aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za revizijo.

Vlagatelj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izkazal tako interes za dodelitev javnega naročila, kakor tudi, v primeru ugotovitve zatrjevanih naročnikovih kršitev, realno verjetnost nastanka škode. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagatelj izpolnil oba pogoja, ki jih za priznavanje procesnega upravičenja za vložitev zahtevka za revizijo zahteva določilo prvega odstavka 9. člena ZRPJN, zato mu je potrebno aktivno legitimacijo tudi priznati.

Glede na navedeno, Državna revizijska komisija zaključuje, da je naročnikova odločitev, s katero je zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo, v nasprotju z določili ZPRJN, zato je sklep o zavrženju zahtevka za revizijo, z dne 14.07.2005 razveljavila.

Glede na to, da je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno ter da je vlagatelju, skladno z določilom prvega odstavka 9. člena ZRPJN, potrebno priznati aktivno legitimacijo za vložitev le-tega, bi se moral naročnik do vlagateljevih navedb, ob izpolnjevanju ostalih procesnih predpostavk, opredeliti oziroma o njem vsebinsko odločiti. Naročnik mora tako o vloženem zahtevku za revizijo, ob upoštevanju procesnih predpostavk, skladno z določilom prvega odstavka 16. člena ZRPJN, meritorno (vsebinsko) odločiti ter, upoštevaje določbo prvega odstavka 17. člena ZRPJN, o svoji odločitvi obvestiti vlagatelja in ga hkrati pozvati, da mu sporoči ali bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo. Po (morebitnem) prejemu obvestila vlagatelja, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo, mora naročnik najkasneje v treh dneh odstopiti vso dokumentacijo Državni revizijski komisiji (drugi odstavek 17. člena ZRPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 1. in 2. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povračilo stroškov, nastalih s pritožbo (plačane takse v revizijskem postopku in odvetniške stroške za sestavo pritožbe v višini 4500 odvetniških točk skupaj s pripadajočim 20% DDV). Državna revizijska komisija je skladno s tretjim odstavkom 22. člena ZRPJN odločila, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške, potrebne za izvedbo tega pritožbenega postopka. Za sestavo pritožbe je Državna revizijska komisija kot potrebne stroške vlagatelju, skladno s Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/03), priznala 3000 odvetniških točk ter 20% davek na dodano vrednost. Skupno mora naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 396.000,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema odločitve Državne revizijske komisije do plačila. O povrnitvi stroškov plačane takse bo Državna revizijska komisija odločala ob morebitnem odločanju o zahtevku za revizijo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne, saj je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN vlagatelju priznala stroške pritožbenega postopka zgolj v potrebni višini.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 3. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 11.10.2005

Predsednik senata:
Jožef Kocuvan, univ.dipl.ekon.
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje
- Vegrad d.d, Stari trg 35, Velenje
- Ginex International d.o.o., Rejčeva ulica 3, Nova Gorica
- GP Mostogradnja AD, VljakoviÄ"eva 19A, Beograd
- CPK d.d., Ulica 15. maja, Koper
- Odvetnik Stojan Zdolšek, Miklošičeva 24, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo RS, šubičeva 2, Ljubljana
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana

Natisni stran