Na vsebino
EN

018-297/2005 Holding Slovenske železnice d.o.o.

Številka: 018-297/05-31-2316
Datum sprejema: 13. 10. 2005

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 22. in 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN), v senatu članice mag. Metke Cerar kot predsednice senata ter članov Vesne Cukrov in Jožefa Kocuvana, kot članov senata, ob sodelovanju svetovalke Renate Duračak, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za izvedbo geometrijskih karakteristik prog na območju Republike Slovenije v obdobju treh let ter na podlagi zahtevka za revizijo postopka oddaje javnega naročila podjetja Eurailscout Inspection & Analysis b.v., Markgrafendamm 24, hiša 16, Berlin, Nemčija, ki ga zastopa odvetnik dr. Franz Serajnik, Wiesbadener Str. 3, A-9020 Celovec/Klagenfurt (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Holding Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.10.2005 soglasno

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se v delu, ki se nanaša na postopek s pogajanji, zavrže.

2. V preostalem delu se revizijski zahtevek zavrne kot neutemeljen.

3. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je javni razpis za izvedbo geometrijskih karakteristik prog na območju Republike Slovenije, v obdobju treh let, objavil v Uradnem listu RS, št. 47, z dne 13.05.2005, pod št. objave Ob-12902/05, ter v Uradnem listu EU, št. 2005/S 90-088777, z dne 11.05.2005.

Naročnik je z dokumentom "Obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb", št. 1.4-669/05, z dne 29.08.2005, ponudnike obvestil, da zavrača vse ponudbe in z dokumentom zaključuje postopek oddaje predmetnega javnega naročila. V obrazložitvi tega dokumenta naročnik pojasnjuje, da je ponudbo vlagatelja izločil kot nepravilno, ponudbo edinega preostalega ponudnika pa je zaradi previsoke cene ocenil kot nesprejemljivo. Iz dokumenta izhaja tudi naslednji zapis: "Naročnik namerava nadaljevati postopek javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave s ponudnikom, ki ni bil izločen iz postopka.".

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo, z dne 08.09.2005, v katerem predlaga, naj naročnik razveljavi postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti ali pa vsaj v delu, v katerem je odločil, da se izloči ponudba vlagatelja, da se zavrnejo vse ponudbe in da se nadaljuje s pogajanji brez predhodne objave s ponudnikom, ki ni bil izločen iz postopka.
Vlagatelj navaja, da je bil v prvem postopku Javne agencije za železniški promet RS za iste storitve (objavljen je bil v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti št. 2004/s 180-154297) edini ponudnik s pravilno in sprejemljivo ponudbo, vendar pa je bil razpis ukinjen brez oddaje naročila, ker naj ne bi bila zagotovljena sredstva v proračunu. Vlagatelj navaja, da morajo biti v skladu z Zakonom o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) sredstva zagotovljena pred začetkom postopka oddaje javnega naročila ter da je Javna agencija za železniški promet RS, po njegovem mnenju, protizakonito zaključila takratni postopek.
Vlagatelj zatrjuje, da je njegova ponudba pravilna oziroma kvečjemu "nesprejemljiva", nikakor pa ni nepravilna, kot je to odločil naročnik.
Vlagatelj najprej opozarja na dejstvo, da naročnik v razpisni dokumentaciji uporablja neenotno terminologijo glede garancij, saj so obrazci razpisne dokumentacije št. 5.1, 5.2 in 5.3 naslovljeni kot "garancije", pojem "bančna garancija" pa se v razpisni dokumentaciji pojavlja redko, kar po mnenju vlagatelja dopušča le razlago, da gre za enakovredne oziroma alternativne možnosti. Vlagatelj zatrjuje, da je predložil garancijo prvovrstne kavcijske zavarovalnice, ki vsebinsko popolnoma ustreza zahtevam razpisne dokumentacije. Zavarovalnica ZĂĽrich, ki je mednarodni koncern, je sprejela in potrdila vse pogoje za garancijo v smislu javnega razpisa, poleg tega pa ta zavarovalnica ni nič drugega kot specialist zavarovanja terjatev z garancijami, kot to delajo med drugim tudi banke. Poleg tega, navaja vlagatelj, je uspešno predložil garancije iste zavarovalne firme tudi v prejšnjih javnih naročnikovih naročilih, slednji pa ni prerekal pravilnosti takih garancij, zato je vlagatelj pričakoval, da jih tudi sedaj ne bo. Vlagatelj obenem opozarja tudi na določbe "Pravilnika ministra za finance" (Pravilno: Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila, Uradni list RS, št. 25/2004, 87/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila - opomba Državne revizijske komisije), po katerem sta bančna garancija ali kavcijsko zavarovanje enakovredni alternativi.
Vlagatelj nadaljuje, da je formularje o garancijah v razpisni dokumentaciji predložil naročnik, ter da na osnovi predloženih garancij ni dvomov o tem, da jih je Zavarovalnica izstavila po nalogu vlagatelja, v namen zavarovanja naročnika v smislu razpisnih pogojev. "Dlakocepstvo naročnika", glede upravičenca na formularjih, kjer je naveden vlagatelj in ne naročnik, po mnenju vlagatelja ni argument, saj gre v tem primeru samo za terminologijo upravičenec-koristnik, ki je očitno zaradi prevoda privedla do nesporazuma pri izpolnitvi obrazca, tako očitni nesporazum pa pri izpolnitvi posameznega polja sploh ne vpliva na vsebino in veljavnost garancije, ki je po mnenju vlagatelja pravilna.
Vlagatelj dalje opozarja na naročnikovo kršitev določil ZJN-1, saj se lahko postopek s pogajanji brez predhodne objave začne le v primeru, če naročnik ni pridobil nobene pravilne ponudbe ali pa nobene primerne ponudbe. Po mnenju vlagatelja pa je njegova ponudba primerna (oziroma kvečjemu "nesprejemljiva"), zato je namera naročnika, da se odslej pogaja le s ponudnikom, ki ni bil izločen iz postopka, ni v skladu z zakonom.
Kot slednje vlagatelj navaja, da za predmetni javni razpis naročnik ni pristojen, saj bi morala tudi tega voditi Javna agencija za železniški promet. Vodenje razpisa s strani naročnika je v neskladju s tretjim odstavkom 16. člena smernice EU, št. 2004/49/EG, z dne 29.04.2004, ali z Zakonom o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 92/1999, 11/2001, 33/2001, 110/2002, 110/2002, 56/2003).

Naročnik je s sklepom, št. 1/2-1232/2005, z dne 16.09.2005, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi svojega sklepa naročnik povzema navedbe vlagatelja iz zahtevka za revizijo in v zvezi s tem navaja, da na postopek, voden pri Javni agenciji za železniški promet, naročnik ni imel nobenega vpliva ter da so zato navajanja vlagatelja v zvezi s tem brezpredmetna. Naročnik nadaljuje, da je bila ponudba vlagatelja izločena iz razloga, ker vlagatelj ni predložil ustrezne bančne garancije, tako kot je bilo zahtevano v objavi javnega razpisa in razpisni dokumentaciji. Vlagatelj je namreč predložil garancijo, ki jo je podpisala zavarovalnica in ne prvorazredna banka, hkrati pa je predložena bančna garancija nevnovčljiva, saj je kot upravičenec naveden vlagatelj zahtevka za revizijo (in ne naročnik, kot je bilo zahtevano z razpisno dokumentacijo). Glede na navedeno je naročnik ponudbo vlagatelja izločil, s tem pa slednji ne izpolnjuje pogojev, določenih z ZJN-1, za udeležbo v pogajanjih. V nadaljevanju svojega sklepa naročnik pojasnjuje tudi svoja stališča v zvezi s pristojnostjo za izvedbo predmetnega javnega naročila.

Vlagatelj je naročnika z dopisom, z dne 23.09.2005, obvestil, da želi postopek revizije nadaljevati pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je dne 21.09.2005 odstopil zahtevek za revizijo, skupaj z dokumentacijo, v odločanje Državni revizijski komisiji.

Na podlagi poziva Državne revizijske komisije, št. 018-297/05-31-2264, z dne 23.09.2005, je naročnik Državni revizijski komisiji, v skladu z določilom drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil celotno dokumentacijo o oddaji predmetnega javnega naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji posredoval tudi predlog, datiran z datumom 16.09.2005, o nezadržanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je s sklepom, št. 018-297/05-31-2300, z dne 29.09.2005, naročnikov predlog za izdajo sklepa po drugem odstavku 11. člena ZRPJN, da vloženi zahtevek za revizijo ne zadrži nadaljnjih aktivnosti naročnika v postopku oddaje javnega naročila, zavrnila.

Državna revizijska komisija je z dopisom, z dne 12.10.2005, naročnika pozvala k podaji pojasnila o tem, ali je sprejel akt, s katerim je pričel postopek oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji. Naročnik je Državni revizijski komisiji istega dne posredoval izjavo, iz katere izhaja, da takšnega akta ni sprejel.

Na vlagateljevo zahtevo, z dne 29.09.2005, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 03.10.2005, je vlagatelj dne 13.10.2005 opravil vpogled v nekatere dele dokumentacije o predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Ob vpogledu v dokumentacijo so bili prisotni tudi predstavniki naročnika. Vlagatelj je ob vpogledu zahteval tudi prepis zapisnika o seji senata Državne revizijske komisije, kar je slednja zavrnila, saj zapisnik o seji senata, skladno z določili 127. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 2/2004 (10/2004 - popr.)), ki se v reviziji postopkov oddaje javnih naročil smiselno uporablja na podlagi določil petega odstavka 3. člena ZRPJN, ni javno dostopen dokument. Vlagatelj je zahteval tudi vpogled v ponudbo ponudnika MAV Kozponti Felepitmenyvizsgalo KFT, Budimpešta, Madžarska (v nadaljevanju: MAV), kar je Državna revizijska komisija zavrnila. Omenjeni ponudnik se do dovolitve vpogleda v svojo ponudbo namreč ni opredelil, vlagatelj pa za vpogled hkrati ni izkazal pravnega interesa; tako njegova, kot ponudba ponudnika MAV sta bili s strani naročnika namreč upravičeno zavrnjeni (kar bo glede vlagateljeve ponudbe argumentirano v nadaljevanju, glede ponudbe MAV pa med strankama ni spora), vlagateljev pravni položaj v predmetnem revizijskem postopku pa se z dovolitvijo vpogleda v ponudbo omenjenega ponudnika ne bi mogel v ničemer izboljšati.

Po pregledu dokumentacije ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZRPJN, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v okviru revizijskega postopka uvodoma presojala pravno naravo naročnikovega dokumenta "Obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb", št. 1.4-669-05, z dne 29.08.2005. Presoja je bila potrebna zaradi ugotovitve, ali iz navedenega dokumenta izhaja zgolj naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, ali pa tudi njegova odločitev o pričetku "postopka s pogajanji brez predhodne objave"; to dejstvo namreč vpliva na dopustnost vsebinske presoje vlagateljevega revizijskega zahtevka v delu, ki se nanaša na postopek s pogajanji.

Državna revizijska komisija z vpogledom v "Obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb" ugotavlja, da omenjenemu dokumentu t.i. "dvojne narave" ni mogoče pripisati, saj v njem naročnikova odločitev o pričetku "postopka s pogajanji brez predhodne objave" ni nedvoumno izkazana. Ugotoviti gre namreč, da se obravnavani dokument tako v izreku, kot v obrazložitvi, praktično v celoti nanaša na naročnikovo odločitev o zavrnitvi vseh (obeh) prispelih ponudb. Zgolj v enem stavku, ravno tako podanem med "razlogi za zavrnitev ponudb", pa naročnik izraža svojo namero oddati predmetno javno naročilo po postopku "s pogajanji brez predhodne objave s ponudnikom, ki ni bil izločen iz postopka". Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikove namere ni mogoče šteti za odločitev o pričetku postopka s pogajanji, dokumentu "Obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb" pa gre posledično pripisati zgolj naravo odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, ki ima svojo pravno podlago v prvem odstavku 76. člena ZJN-1. Zapisanemu stališču pritrjuje tudi pojasnilo, z dne 12.10.2005, ki ga je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji na njen poziv, iz katerega izhaja, da naročnik akta o pričetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji še ni sprejel.

Sledeč zgoraj izraženemu stališču, je Državna revizijska komisija v nadaljevanju revizijskega postopka najprej preverila dopustnost dela vlagateljevega revizijskega zahtevka, v katerem slednji zatrjuje, da je naročnik z odločitvijo o nadaljevanju postopka s pogajanji brez predhodne objave s ponudnikom, ki ni bil izločen iz postopka, kršil določila ZJN-1.

Državna revizijska komisija ponovno izpostavlja, da naročnik z izdajo "Obvestila o zavrnitvi vseh ponudb", kot je že bilo argumentirano zgoraj, še ni pričel postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji. šele v primeru, ko se bo (oziroma če se bo) ta postopek vodil, pa bo možno uveljavljanje pravnega varstva zoper naročnikovo morebitno kršitev določil ZJN-1, storjeno v takšnem postopku. V posledici te ugotovitve vsebinska obravnava dela vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki se nanaša na postopek s pogajanji brez predhodne objave, v tem trenutku ni možna, saj je revizijski zahtevek v tem delu preuranjen. Iz navedenih razlogov je Državna revizijska komisija, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, zahtevek za revizijo v tem delu zavrgla.

Čeprav navedeno v nadaljevanju ni vplivalo na sprejeto odločitev, pa Državna revizijska komisija naročnika na tem mestu opozarja na določbe 20. člena ZJN-1, ki opredeljujejo kdaj in pod katerimi pogoji sme naročnik začeti postopek s pogajanji (tako s predhodno kot tudi brez predhodne objave). Ob tem velja izpostaviti, da ZJN-1 ne daje pravne podlage za morebitno odločitev o tem, da se v postopek s pogajanji uvrstijo zgolj ponudniki, katerih ponudbe so bile nesprejemljive, ne pa tudi ponudniki, ki sicer izpolnjujejo pogoje iz 42. člena ZJN, a so bile njihove ponudbe spoznane za nepravilne; oboji ponudniki so namreč pri presoji upravičenosti uvrstitve v postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji povsem izenačeni.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V nadaljevanju revizijskega postopka je Državna revizijska komisija presojala vlagateljeve navedbe, sledeč katerim naj naročnik ne bi bil "pristojen" za izvedbo predmetnega javnega naročila, ter navedbe, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti v zvezi z razpisom Javne agencije za železniški promet RS za iste storitve.

Glede navedb o "pristojnosti" za izvedbo predmetnega javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih v tej fazi postopka oddaje predmetnega javnega naročila ni več mogoče upoštevati. Skladno z določili petega odstavka 12. člena ZRPJN namreč vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.

V konkretnem primeru je vlagatelj za dejstvo, da predmetni postopek oddaje javnega naročila vodi naročnik, izvedel najkasneje ob prevzemu razpisne dokumentacije oziroma ob seznanitvi z objavo javnega razpisa predmetnega postopka oddaje javnega naročila. Ker zahtevka za revizijo, v katerem bi zatrjeval nedopustnost naročnikovega vodenja predmetnega postopka oddaje javnega naročila, kljub temu ni vložil že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb, temveč ga je vložil šele po tem roku (dejansko šele po prejemu naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb), s tem povezanih navedb vlagatelja v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni več mogoče upoštevati.

Podobno kot zgoraj, gre tudi glede navedb o domnevnih nepravilnostih v zvezi z razveljavljenim razpisom Javne agencije za železniški promet RS, za isti predmet javnega naročila, že uvodoma ugotoviti, da so bile tudi slednje, če je do njih prišlo, vlagatelju nedvomno znane, ali pa bi mu morale biti znane, že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb. Ker zahtevka za revizijo, v katerem bi takšne kršitve navajal, ni vložil pred potekom tega roka, tudi s tem povezanih navedb vlagatelja v tej fazi postopka oddaje javnega naročila ni več mogoče upoštevati. Ob zapisanem pa velja tudi sicer opozoriti, da se lahko zahtevek za revizijo, skladno z določili prvega odstavka 12. člena ZRPJN, vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, zoper vsako ravnanje naročnika, torej tudi zoper morebiten "neupravičen zaključek postopka", pri čemer pa je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o (ne)dodelitvi naročila oziroma (ne)priznanju sposobnosti (v primeru vložitve zahteve za obrazloženo obvestilo o oddaji javnega naročila teče ta rok od dne prejema obrazloženega obvestila). Vsi navedeni so prekluzivni, kar pomeni, da po njihovem poteku posameznega z zakonom določenega dejanja (vezanega na ta rok) ni več mogoče opraviti, odločitev naročnika, sprejeta v postopku oddaje javnega naročila, pa postane pravnomočna. Pravnomočna odločitev veže vse stranke v postopku oddaje javnega naročila, z zahtevkom za revizijo pa je ni več mogoče izpodbijati. Kot navaja vlagatelj, je obvestilo o "ukinitvi" predhodnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila s strani Javne agencije za železniški promet prejel dne 01.04.2005. Zoper takšno odločitev je imel vlagatelj v rokih, določenih z ZRPJN, možnost vložiti revizijski zahtevek, česar pa (kot izhaja iz Državni revizijski komisiji razpoložljive dokumentacije) ni storil. Ker je odločitev o razveljavitvi predhodnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila tako postala pravnomočna, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila njene nepravilnosti ni mogoče uveljavljati, s tem povezanim revizijskim navedbam vlagatelja pa, tudi v primeru, če bi bile podane v skladu s petim odstavkom 12. člena ZRPJN, ne bi bilo mogoče slediti.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija preverjala vlagateljeve navedbe, skladno s katerimi naj njegova ponudba ne bi bila nepravilna, saj naj bi s predloženimi garancijami zavarovalnice izpolnil vse zahteve razpisne dokumentacije, naročnik pa naj tako ne bi smel sprejeti odločitve o zavrnitvi vseh ponudb.

Glede na to, da iz sklepa naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo izhaja, da je naročnik po pregledu ponudbene dokumentacije vlagatelja ugotovil, da je vlagatelj predložil garancije, ki jih je podpisala zavarovalnica in ne prvorazredna banka, hkrati pa so predložene bančne garancije nevnovčljive, saj je kot upravičenec naveden vlagatelj zahtevka za revizijo in ne naročnik, je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v razpisno dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila, Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe, stran 22 in 23, kjer je naročnik določil:

"1.2.3 Bančna garancija za resnost ponudbe
Ponudnik mora naročniku izročiti brezpogojno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo za resnost ponudbe prvorazredne banke v višini 10.000.000,00 SIT.
Bančna garancija za resnost ponudbe mora biti veljavna 150 dni od oddaje ponudbe.
Vzorec bančne garancije za resnost ponudbe je v točki 5.1 Garancija za resnost ponudbe.
1.2.4. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti
Izbrani ponudnik mora naročniku najkasneje v desetih (10) dneh od sklenitve pogodbe izročiti nepreklicno, brezpogojno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti prvorazredne banke v višini 10% od pogodbene vrednosti.
Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora biti veljavna še trideset (30) dni po uspešnem prevzemu pogodbenih del.
Vzorec bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je v točki 5.2 Garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.
Ponudnik mora predložiti k ponudbi Izjavo banke o izdaji garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.".

Naročnik je v razpisni dokumentaciji predložil tudi obrazca 5.1 in 5.2, ki jih ponudniki izpolnjene in potrjene s strani banke priložijo v ponudbeno dokumentacijo.

Ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja je Državna revizijska komisija ugotovila, da je vlagatelj predložil garancijo za resnost ponudbe in garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, obe potrjeni s strani zavarovalnice ZĂĽrich Versicherung AG (Deutschland), Kautions und Kreditversicherung. Hkrati je ugotovila, da je v obeh dokumentih v rubriki "upravičenec" napačno naveden vlagatelj (namesto naročnika).
V zvezi z ugotovitvijo naročnika, da je vlagatelj predložil neustrezne garancije, saj jih ni izdala banka, pač pa zavarovalnica, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, ki opozarja na določbe Pravilnika o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila; slednji v tretjem odstavku 2. člena namreč določa: "(3) â??Določbe v tem pravilniku, ki se nanašajo na bančne garancije, veljajo tudi za instrumente kavcijskega zavarovanja od zahtevanega.". Glede na zapisana določila Pravilnika gre pritrditi vlagatelju, ki opozarja, da sta pojma bančna garancija in kavcijsko zavarovanje izenačena. Upoštevajoč navedeno je hkrati potrebno ugotoviti, da v konkretnem primeru (zgolj) iz razloga, ker je vlagatelj predložil kavcijsko zavarovanje (in ne bančno garancijo), njegove ponudbe ni mogoče šteti za nepravilno.

Nasprotno pa Državna revizijska komisija ne more slediti navedbi vlagatelja, da naročnikovo "dlakocepstvo glede navedbe na formularjih", kjer je kot upravičenec naveden vlagatelj in ne naročnik, ni ustrezen argument za zavrnitev vlagateljeve ponudbe. Četudi je do neustreznega zapisa upravičenca prišlo zaradi prevoda (kot to zatrjuje vlagatelj), pa ni mogoče pritrditi vlagatelju, da "tak očitni nesporazum" ne vpliva na vsebino in veljavnost garancije. Kot vlagatelj v svojem zahtevku za revizijo tudi sam priznava, je na obeh garancijah (garanciji za resnost ponudbe in za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti) kot upravičenec naveden vlagatelj, naročnik pa posledično nobene od garancij v svojem imenu in za svoj račun nikakor ne bi mogel vnovčiti.

Skladno z določili 13. točke prvega odstavka 3. člena ZJN-1 je "pravilna ponudba" tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Podobno je, skladno z določili 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo (Uradni list RS, št. 33/2004; v nadaljevanju: Pravilnik o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo) ponudba med drugim nepravilna, če "se po odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije". Skladno z določili prvega odstavka 76. člena ZJN-1, mora v postopku oddaje javnega naročila naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso primerne, sprejemljive ali pravilne.
Ne glede na to, da vlagatelj napako pri navedbi upravičenca na obeh garancijah utemeljuje z domnevno napačno terminologijo, ki naj bi zaradi prevoda privedla do "nesporazuma", je potrebno glede na zgoraj zapisane zahteve naročnika ugotoviti, da ponudba vlagatelja ne izpolnjuje zahtev razpisne dokumentacije v točkah 1.2.3 in 1.2.4, naročniku pa tako ni mogoče očitati nezakonitosti, ko je ponudbo vlagatelja označil za nepravilno iz razloga, ker je na formularju garancije kot upravičenec naveden vlagatelj in ne naročnik.

Državna revizijska komisija v posledici navedenih dejstev in opredeljene pravne podlage ugotavlja, da vlagatelj v svoji ponudbi naročnikove zahteve glede garancij ni izpolnil na način, kot ga je določala razpisna dokumentacija, zaradi česar je njegova ponudba nepravilna. Ob tem gre opozoriti še, da vlagateljeva navedba, da je njegova ponudba v primeru, če ni pravilna, dejansko nesprejemljiva, nima pravne podlage. Ponudba je namreč med drugim nesprejemljiva, če jo predloži ponudnik, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih je določil naročnik v razpisni dokumentaciji; v konkretnem primeru pa ponudnik pogoje iz razpisne dokumentacije izpolnjuje, njegova ponudba pa ne izpolnjuje v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Takšno ponudbo je naročnik, na podlagi določil 2. člena Pravilnika o ugotovitvi, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo, ter na podlagi prvega odstavka 76. člena ZJN-1, utemeljeno izločil kot nepravilno.

Iz zgoraj navedenih razlogov je revizijske navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zatrjevano neutemeljenost izločitve njegove ponudbe zaradi njene nepravilnosti, potrebno zavrniti kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je pri svoji odločitvi o utemeljenosti dela vlagateljevega revizijskega zahtevka, ki se nanaša na (ne)pravilnost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, izhajala iz vlagateljevega revizijskega predloga (ki se pod točko I glasi: "da naročnik razveljavi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali pa vsaj v delu, v katerem je odločil, da se izloči iz postopka ponudba vlagatelja, da se zavrnejo vse ponudbe in da nadaljuje postopek s pogajanji brez predhodne objave s ponudnikom, ki ni bil izločen iz postopka", pod točko V. pa je oblikovan nekoliko drugače, in sicer, da naj se: "razveljavi postopek oddaje javnega naročila v celoti ali pa v delu, v katerem je naročnik odločil, da se zavrnejo vse ponudbe in da se naročniku naloži, da na podlagi ocene prispelih veljavnih ponudb, vključno s ponudbo vlagatelja izbere najugodnejšega ponudnika.").

Glede na to, da iz predložene dokumentacije izhaja, da je naročnik prejel le dve ponudbi, od katerih je bila ena nesprejemljiva, ponudba vlagatelja pa je bila, kot argumentirano zgoraj, utemeljeno označena za nepravilno, naročnikova odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, vsebovana v dokumentu "Obvestilo o zavrnitvi vseh ponudb", št. 1.4-669/05, z dne 29.08.2005, ni v neskladju s predpisi s področja oddaje javnih naročil oziroma vlagatelj takšnega neskladja ni uspel izkazati. V posledici tega dejstva je Državna revizijska komisija, na podlagi 2. alineje prvega odstavka 23. člena ZRPJN, vlagateljev revizijski zahtevek v delu, v katerem ni bil zavržen pod 1. točko izreka tega sklepa, zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval tudi povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ni ugodila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, vlagatelj ni upravičen do povračila stroškov revizijskega postopka.

Na tem mestu gre ne glede na zapisano opozoriti na določbo petega odstavka 22. člena ZRPJN, na podlagi katere je povračilo oziroma povrnitev stroškov mogoče zahtevati le do sprejema odločitve naročnika oziroma Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo. Vlagatelj je namreč v svojem zahtevku za revizijo navedel: "Obenem naj Državna revizijska komisija naročniku naloži, da ponudniku povrne stroške revizijskega postopka v višini stroškovnika, ki ga bo vlagatelj po svojem odvetniku naknadno še predložil, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe Državne revizijske komisije dalje do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe". Na podlagi takšnega stroškovnega zahtevka vlagatelju ne bi bilo možno priznati stroškov niti v primeru, če bi bilo njegovemu revizijskemu predlogu ugodeno.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 13.10.2005
Predsednica senata:
mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Holding Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska 11, Ljubljana,
- Odvetnik dr. Franz Serajnik, Wiesbadener Str. 3, A-9020 Celovec/Klagenfurt,
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana,
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana.

Natisni stran