018-308/2005 Komunalno stanovanjsko podjetje d.d., Sežana

Številka: 018-308/05-34-2470

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN), po članu Franciju Kodeli, ob sodelovanju višje svetovalke Tatjane Falout, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za "izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije za Regijski center za ravnanje z odpadki Koper" in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje IRGO Consulting d.o.o., Slovenčeva 93, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE d.d., Partizanska cesta 2, Sežana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13.10.2005

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 01.06.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik je v Uradnem listu RS, št. 56, z dne 10.06.2005, pod številko objave Ob-16393/05, objavil javni razpis za "izdelavo investicijsko tehnične dokumentacije za Regijski center za ravnanje z odpadki Koper". Naročnik je z Obvestilom o oddaji javnega naročila, št. KV/3086-05, z dne 29.08.2005, oba sodelujoča ponudnika, da je kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje IEI d.o.o., Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je dne 02.09.2005 zahteval izdajo dodatne obrazložitev odločitve o oddaji naročila in hkrati zahteval vpogled v dokumentacijo iz spisa in v ponudbo izbranega ponudnika. Naročnik je vlagatelju dne 02.09.2005 posredoval dopis "Zahteva za obrazložitev obvestila o oddaji javnega naročila in zahteva za vpogled v postopek oddaje javnega naročila in ponudbo izbranega ponudnika" in ga hkrati obvestil, da lahko vpogleda v zahtevano dokumentacijo dne 06.09.2005.

Vpogled v zahtevano dokumentacijo je bil opravljen dne 06.09.2005, o čemer je sestavljen zapisnik (iz zapisnika med drugim izhaja tudi, da je vlagatelj vpogledal v obrazloženo obvestilo naročnika).

Vlagatelj je dne 12.09.2005 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je bil v predmetnem postopku izbran kot najugodnejši ponudnik, zoper takšno odločitev pa je podjetje IEI d.o.o., Maribor (sedaj izbrani ponudnik) dne 12.08.2005 vložilo zahtevek za revizijo. O vloženem zahtevku za revizijo je naročnik vlagatelja obvestil (le) z dopisom, z dne 19.08.2005, ni pa mu v skladu z določili ZRPJN posredoval tudi kopije zahtevka za revizijo. Glede na navedeno vlagatelj ni bil seznanjen z vsebino revizijskega zahtevka. Slednjega je prejel šele dne 07.09.2005 (z dopisom, z dne 02.09.2005). Vlagatelj je tako navedene listine prejel šele po tem, ko je od naročnika zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila, torej dodatno obrazložitev odločitve, s katero je bil (tokrat) izbran prvotni vlagatelj (podjetje IEI d.o.o., Maribor).
Dne 30.08.2005, navaja vlagatelj, je od naročnika prejel (novo) obvestilo o oddaji predmetnega javnega naročila, iz katerega izhaja, da je izbran prvotni vlagatelj. Iz obvestila o oddaji javnega naročila, ugotavlja vlagatelj, nadalje izhaja, da je bila vlagateljeva ponudba kot nepravilna zavrnjena iz razloga, ker ni vsebovala referenc v skladu z zahtevami naročnika iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj navaja, da takšna naročnikova ugotovitev ni pravilna in da je bil posledično neutemeljeno izločen iz nadaljnje obravnave. Naročnik je v razpisni dokumentaciji navedel, da bo "kot pozitivno referenco smatral izdelavo PGD za kompostarno enake ali večje kapacitete ali PGD za sortirnico enake ali večje kapacitete". Glede na navedeno dikcijo, zatrjuje vlagatelj, naročnik ni jasno in nedvoumno zahteval, da mora potencialni ponudnik predložiti referenco za že zgrajen objekt, temveč je dopustil možnost, da potencialni ponudnik PGD dokumentacijo šele izdeluje. Vlagatelj zatrjuje, da je s predloženo referenco, ravnal v skladu z naročnikovo zahtevo, iz le-te pa tudi izhaja, da je Mestna občina Novo mesto potrdila, da se pogodbene obveznosti opravljajo pravilno in pravočasno.
Vlagatelj nadalje navaja, da je, za razliko od izbranega ponudnika, v celoti zadostil tehnično-kadrovskim zahtevam naročnika. Vlagatelj zatrjuje, da je slednje ugotovil pri vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v delu zahtevane kadrovske strukture in dokazila k le-tej. Vlagatelj zaključuje z ugotovitvijo, da je naročnik za njegovo ponudbo že ugotovil, da v celoti ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije in da je njegova ponudba cenejša od ponudbe izbranega ponudnika za ca. 14 milijonov SIT.
Vlagatelj predlaga, da se razveljavi obvestilo o oddaji javnega naročila in obrazloženo obvestilo in da se ugotovi, da vlagatelj izpolnjuje zahtevane pogoje ter se ga izbere kot najugodnejšega ponudnika, oziroma podrejeno, da se predmetni postopek razveljavi.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, ki so mu nastali v zvezi z revizijo, in sicer 2000 odvetniških točk za sestavo zahtevka za revizijo, povečano za 20% DDV ter povrnitev plačila revizijske takse v višini 100.000,00 SIT.

Naročnik je s sklepom, št. KV/3424-05, z dne 21.09.2005, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo naročnik navaja, da potrditev dejstva, da ponudnik izdeluje podoben projekt oziroma dokumentacijo PGD zahtevanega obsega, ki pa še ni dokončana, v smislu reference ne more biti zadosten, niti na tej podlagi ni mogoče ugotavljati usposobljenosti ponudnika. Naročnik ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije povsem jasno izhaja, da je naročnik zahteval potrditev dejstva dokončne storitve kot reference ponudnika. Pri izdelavi dokumentacije PGD gre za enkratno storitev, ki se preda naročniku šele ko je dokončana. Pred tem naročnik storitve ne more v zvezi s tem potrditi ničesar, razen morda dejstva, da je določeno storitev naročil pri konkretnem ponudniku, kar je bilo smiselno potrjeno tudi v spornih potrdilih, ki ji je predložil vlagatelj. Naročnik nadalje ugotavlja, da bi lahko vlagatelj, če mu vsebina pojma "reference" ni bila poznana, od naročnika zahteval pojasnila. Ni pa mogoče sporne zahteve razumeti tako, zatrjuje naročnik, da je z le-to dopuščena predložitev (zgolj) potrdila o naročilu izdelave dokumentacije PGD za navedena objekta. Naročnik je tudi mnenja, da je naročnik s predložitvijo zgolj potrdila o naročilu storitve, dal zavajajoče podatke glede izpolnjevanja pogoja v smislu šestega odstavka 42. člena ZJN-1, kar na podlagi navedenega zakonskega določila že samo po sebi predstavlja razlog za izločitev iz postopka. V zvezi z vlagateljevim očitkom, da tudi ponudba izbranega ponudnika ne ustreza naročnikovim zahtevam v delu zahtevanega kadra, naročnik navaja, da glede na takšno, zgolj pavšalno navedbo še enkrat ugotavlja, da je ponudba izbranega ponudnika pravilna.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 26.09.2005, skladno s prvim odstavkom 17. člena ZRPJN, naročnika obvestil, da bo nadaljeval postopek pred Državno revizijsko komisijo.

Naročnik je z dopisom, z dne 28.09.2005, ki ga je Državna revizijska komisija prejela dne 29.09.2005, na podlagi drugega odstavka 17. člena ZRPJN, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Vlagatelj je dne 04.10.2005 Državni revizijski komisiji posredoval pojasnilo, v katerem je navedel, da je lahko odgovorni projektant načrta tehnologije le oseba, ki je vpisana v imenik Inženirske zbornice Slovenije in ima pridobljen status pooblaščenega inženirja s področja tehnološke stroke in ponovno poudaril, da izbrani ponudnik ni izpolnil naročnikove zahteve v tistem delu, ki se je nanašala na zahtevano kadrovsko strukturo in na dokazila k le-tej.

Državna revizijska komisija je dne 07.10.2005 od naročnika zahtevala dodatno dokumentacijo. Državna revizijska komisija je zahtevano dodatno dokumentacijo prejela še istega dne.

Državna revizijska komisija je v cilju ugotovitve pravilnega dejanskega stanja v predmetni zadevi skladno z drugim odstavkom 21. člena ZRPJN za strokovno mnenje zaprosila Inženirsko zbornico Slovenije, Jarška cesta 10b, Ljubljana. Državna revizijska komisija je strokovno mnenje prejela dne 11.10.2005 (in ga istega dne posredovala naročniku in vlagatelju).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika ter ob upoštevanju prejetega strokovnega mnenja je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

V obravnavanem primeru je med strankama spor v tem, ali sta vlagatelj in izbrani ponudnik ravnala v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami iz razpisne dokumentacije oziroma ali sta oddala pravilni ponudbi v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo navaja, da je v celoti zadostil vsem zahtevam naročnika iz razpisne dokumentacije in posledično oddal pravilno ponudbo ter hkrati zatrjuje, da je izbrani ponudnik oddal nepravilno ponudbo.

Državna revizijska komisija je najprej ugotavljala, ali je naročnik s tem, ko je vlagateljevo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka oddaje javnega naročila, prekršil določila ZJN-1.

V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji, med drugimi pogoji za priznanje sposobnosti v 9. alinei 8. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe s pogoji za priznanje sposobnosti (v nadaljevanju: navodila ponudnikom) zapisal tudi zahtevo, da ponudnik "â?? razpolaga z najmanj enim referenčnim objektom". Naročnik je v 9. točki navodil ponudnikom zapisal, da mora ponudnik, kot dokaz, da izpolnjuje pogoj iz 8. točke navodil ponudnikom, priložiti "â?? izpolnjen obrazec s potrdilom naročnika o referenčnih objektih". V ta namen je naročnik v razpisno dokumentacijo priložil prilogo št. 11, kamor so morali ponudniki vpisati reference, z naslednjimi podatki: navedbo naročnika, vrsto del, čas realizacije in vrednost pogodbenih del. Nadalje je naročnik v 13. točki navodil ponudnikom zapisal, da se "â??kot pozitivna referenca smatra izdelava PGD za kompostarno enake ali večje kapacitete ali PGD za sortirnico enake ali večje kapacitete".

Zgoraj citirano zahtevo iz razpisne dokumentacije je potrebno obravnavati kot pogoj v smislu v 10. točke 3. člena ZJN-1, ki določa, da je "pogoj" element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave. Natančneje so pogoji urejeni v poglavju 2.6. (Pogoji za priznanje sposobnosti), in sicer od 41. do 44. člena ZJN-1. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku, mora naročnik navesti v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, izpolnjevanje pogojev pa se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki (41. člen ZJN-1). Poleg obveznih pogojev, ki so določeni že v samem zakonu (prvi, drugi in tretji odstavek 42. člena ZJN-1) lahko naročnik določi tudi druge pogoje, potrebne za izvedbo javnega naročila (četrti odstavek 42. člena in 42. a člen ZJN-1). Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je sporni pogoj eden izmed izbirnih pogojev v smislu 42. a člena ZJN-1 (Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji za priznanje sposobnosti), torej pogojev, ki jih določi naročnik po lastni presoji.

Med strankama v tem postopku je nesporno dejstvo, da je vlagatelj v dokaz izpolnjevanja zgoraj navedenega pogoja priložil potrdili Mestne občine Novo mesto (o izdelovanju med drugim tudi načrta za pridobitev gradbenega dovoljenja in investicijske dokumentacije v skladu s slovensko zakonodajo za CeRO Dolenjska - II. Etapa) in potrdilo podjetja Ozzing d.o.o. iz Trbovelj (o izdelovanju dokumentacijo za objekte v sklopu CEROZ), iz katerih izhaja, da so tam navedena dela še v teku oziroma, da je vlagatelj kot referenci priložil potrdili o poslih, ki v času oddaje ponudbe še niso bila izdelana oziroma dokončana. Pač pa si stranki nista edini v tem, ali predmetni potrdili (oziroma potrdilo, ki se nanaša na Mestno občino Novo mesto) že zadoščata za izpolnitev spornega pogoja. Naročnik v zvezi s tem zatrjuje, da nedokončana dela ne morejo služiti kot referenca v smislu zgoraj postavljene zahteve. Vlagatelj pa nasprotno zatrjuje, da je glede na dikcijo spornega pogoja, s katerim naj bi naročnik dopustil možnost, da potencialni ponudnik referenčno dokumentacijo šele izdeluje, obravnavani pogoj v celoti izpolnil.

Kot ugotavlja Državna revizijska komisija je že iz dikcije oziroma formulacije zgoraj citiranega spornega pogoja mogoče razbrati, da se sporni pogoj nanaša na že opravljeno delo. Naročnik je v obravnavanem primeru od vsakega posameznega ponudnika namreč zahteval, da "razpolaga vsaj z enim referenčnim objektom", torej z objektom, ki je (v času oddaje ponudbe) že končan. Navedeno pa po mnenju Državne revizijske komisije izhaja tudi iz same narave (in smisla) referenčnih poslov. Z njimi namreč ponudniki izkazujejo, da so (že) opravljena dela izvedli pravočasno in kvalitetno. Zapisano drugače. Del, ki še niso (bila) dokončno opravljena ni mogoče oceniti niti glede upoštevanja rokovnega dela izvedbe niti glede kvalitete oziroma skladnosti opravljenega posla z zahtevami konkretnega naročnika. Naročniki namreč postavijo zahtevo po (izkazanih) referenčnih poslih iz razloga, da se na takšen način prepričajo, ali je konkretni ponudnik razpisano delo ne le (že) izvedel pač pa tudi, ali je bilo le-to opravljeno kvalitetno in pravočasno. Slednjega pa ni mogoče ugotoviti za posel, ki je šele v teku (in pri katerem vsekakor še lahko pride do posameznih pomanjkljivosti oziroma zastojev), zato le-tega pred dokončno izdelavo ni mogoče tozadevno presojati. Ker je torej vlagatelj s priloženima "referencama" (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) izkazal le dejstvo, da storitev opravlja, predmetnemu pogoju ni zadostil.

Ob zgoraj opisanem dejanskem stanju je potrebno pritrditi naročniku v tem, da vlagateljeva ponudba ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije in da je ni mogoče obravnavati kot pravilno ponudbo v smislu določil ZJN-1. ZJN-1 izrecno določa, da je pravilna tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije (13. točka 3. člena ZJN-1). Obvezno ravnanje naročnika v zvezi s ponudbo, ki ni pravilna, pa jasno izhaja iz prvega odstavka 76. člena ZJN-1, ki določa, da mora naročnik po opravljenem pregledu zavrniti vse ponudbe, ki niso pravilne. Zavrnitev nepravilne ponudbe je torej naročnikova dolžnost in odločanje o tem ni prepuščeno njegovi osebni presoji, kot si to zmotno predstavlja vlagatelj, ki navedeno opravičuje z dejstvom, da je oddal cenovno ugodnejšo ponudbo. Sprejeti stališče, po katerem bi lahko naročnik oddal javno naročilo konkretnemu ponudniku (le) iz razloga, ker naj bi slednji ponudil (naj)nižjo ceno in ne da bi le-ta ravnal v skladu z vnaprej določenimi zahtevami iz razpisne dokumentacije, pa bi pomenilo ne le kršitev lastnih navodil iz razpisne dokumentacije in kršitve prvega odstavka 76. člena ZJN-1, temveč tudi poseg v načelo enakopravnosti ponudnikov (ki je uzakonjeno v 7. členu ZJN-1), in katero od naročnika zahteva, da mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanj.

Pri presoji nadaljnjega vlagateljevega očitka, to je očitka, ki se nanaša na (ne)pravilnost ponudbe izbranega ponudnika, se je Državna revizijska komisija oprla tudi na prejeto strokovno mnenje, ki ga je podala Inženirska zbornica Slovenije. Inženirska zbornica Slovenije je, ob upoštevanju projektne naloge (strani 30 do 32 razpisne dokumentacije), opravila predvsem primerjavo ponudbene dokumentacije (izbranega) z zahtevami iz razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na "odgovornega vodjo projektiranja tehnologije". Kot je razvidno iz predloženega strokovnega mnenja ponudba izbranega ponudnika v spornem segmentu izpolnjuje naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije.

Naročnik je v razpisni dokumentaciji, med drugimi pogoji za priznanje sposobnosti v 8. alinei 8. točke navodil ponudnikom zapisal zahtevo, da ponudnik "â?? razpolaga z zadostnimi kadrovskimi in tehničnimi zmogljivostmi (navedba ključnega osebja in drugih strokovnih delavcev)". Naročnik je v 9. točki navodil ponudnikom zapisal, da mora ponudnik, kot dokaz, da izpolnjuje pogoj iz 8. alinee 8. točke navodil ponudnikom, priložiti "â?? izpolnjen obrazec, da razpolaga z zadostnimi kadrovskimi in tehničnimi zmogljivostmi, s poimensko navedbo ključnega kadra". Naročnik je v namen izkazovanja zgoraj citiranega pogoja v razpisno dokumentacijo priložil prilogo št. 13, kamor so morali ponudniki vpisati število redno zaposlenih in zunanjih sodelavcev, ki bodo izvajali predmetno javno naročilo, in sicer po njihovi izobrazbeni strukturi. Hkrati so morali ponudniki v isti obrazec vpisati še odgovornega vodjo projekta, odgovornega vodjo projektiranja tehnologije in odgovornega vodjo za izdelavo Poročila o vplivih na okolje in za slednje priložiti tudi podpisane in žigosane kopije odločbe Inženirske zbornice Slovenije o vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev.

Kot izhaja iz ponudbe izbranega ponudnika je izbrani ponudnik obrazec št. 13 izpolnil v skladu z vsemi zahtevanimi podatki. Ravno tako je v ponudbo priložil Potrdila o vpisu v imenik Inženirske zbornice Slovenije, med le-temi tudi za odgovornega vodjo projekta, odgovornega vodjo projektiranja tehnologije in za odgovornega vodjo izdelave Poročila o vplivih na okolje. Ker pa je vlagatelj navedel, da je odgovorni vodja projektiranja tehnologije lahko samo posameznik, ki je vpisan v imenik Inženirske zbornice Slovenije in ima pridobljen status pooblaščenega inženirja s področja tehnološke stroke (oseba, ki jo je tozadevno navedel izbrani ponudnik pa je imela pridobljen status s področja gradbene stroke), je Državna revizijska komisija zaprosila Inženirsko zbornico Slovenije, da naj ji pojasni, ali bi moral izbrani ponudnik, ob upoštevanju predmeta obravnavanega javnega naročila, navesti osebo, ki ima pridobljen status pooblaščenega inženirja s področja tehnološke stroke (in posledično priložiti odločbo Inženirske zbornice Slovenije s področja tehnološke stroke), oziroma (v nasprotnem primeru), ali je izbrani ponudnik z vpisom gospe D.I., univ.dipl.inž.grad. in s predložitvijo odločbe o vpisu v imenik Inženirske zbornice Slovenije, s pridobljenim statusom pooblaščene inženirke s področja gradbene stroke, naročnikovo zahtevo iz razpisne dokumentacije izpolnil.
Kot izhaja iz pridobljenega mnenja gre pri ravnanju z odpadki vedno za interdisciplinarno dejavnost, le-tega pa sedanji visokošolski in univerzitetni izobraževalni organi na tehniških fakultetah v Sloveniji posebej ne obravnavajo, z izjemo Fakultete za gradbeništvo v Ljubljani, ki ga obravnava na komunalni smeri študija in na študijskem programu vodarstva in komunalnega inženirstva. Iz mnenja še izhaja, da je pri izbiri ustreznega odgovornega projektanta poleg predpisanih zakonskih pogojev o pooblaščenem projektantu potrebno upoštevati predvsem dosedanje reference odgovornega projektanta na tem področju. Po mnenju Inženirske zbornice Slovenije tako ni merodajen status pooblaščenega inženirja s področja tehnološke stroke, temveč je važno, da je pooblaščen projektant vpisan v imenik IZS in da ima ustrezne reference s področja projektiranja ravnanja z odpadki.

Ker je izbrani ponudnik (kot že zapisano v obrazložitvi tega sklepa) izpolnil priloženi obrazec z vsemi zahtevanimi podatki in ker je tozadevno priložil tudi potrdila o vpisu v imenik Inženirske zbornice Slovenije za vse tri odgovorne vodje (ki jih je naročnik navedel v obrazcu št. 13) ter nenazadnje ob upoštevanju strokovnega mnenja iz katerega izhaja, da za predmetno funkcijo zadošča že sam vpis v imenik pooblaščenih inženirjev (naročnik pa v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki za "odgovornega vodjo projektiranja tehnologije" predložiti tudi reference s področja ravnanja z odpadki), je potrebno ugotoviti, da je naročnikovo zahtevo v celoti izpolnil.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je potrebno zaključiti, da niso podani razlogi, zaradi katerih bi bilo potrebno ponudbo izbranega ponudnika zavrniti kot nepravilno iz razlogov, ki ji v zahtevku za revizijo navaja vlagatelj.

Državna revizijska komisija na koncu še ugotavlja, da naročnik (kot pravilno navaja vlagatelj) vlagatelju ni posredoval zahtevka za revizijo, ki ga je vložil prvotni vlagatelj (pač pa ga je o vloženem zahtevku za revizijo zgolj pisno obvestil) in s tem ravnal v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena ZRPJN. Kljub navedeni kršitvi pa vlagateljeve pravice niso bile prizadete, saj ob upoštevanju zgornje obrazložitve, opisano dejanje ni v ničemer vplivalo na končni izid obravnavanega postopka.

Ob upoštevanju vseh zapisanih ugotovitev je Državna revizijska komisija na podlagi 2. alinee prvega odstavka 23. člena ZRPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije po 1. točko izreka tega sklepa.

Vlagatelj je skladno z 22. členom ZRPJN zahteval povračilo stroškov, nastalih z revizijo. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila, tretji odstavek 22. člena ZRPJN pa povrnitev potrebnih stroškov, nastalih z revizijo, veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je potrebno zavrniti tudi vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov revizijskega postopka.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije pod 2. točko izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 13.10.2005

Franci Kodela, univ.dipl.prav.
Član Državne revizijske komisije



Vročiti:
- KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE d.d., Partizanska cesta 2, Sežana
- odvetnica Breda Razdevšek, Dalmatinova 11, Ljubljana
- IEI d.o.o., Ljubljanska 9, Maribor
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana
- Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana