018-298/2005 Univerza v Ljubljani

Številka: 018-298/05-32-2388

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99,110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljevanju: ZRPJN) v senatu članice Vesne Cukrov kot predsednice senata ter predsednika dr. Aleksija Mužine in članice mag. Metke Cerar kot članov senata, ob sodelovanju svetovalca Andraža Žvana, v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za dobavo in montažo laboratorijske pohištvene opreme in medicinskih aparatov za Visoko šolo za zdravstvo in na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja SANOLABOR d.d., Leskoškova 4, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika UNIVERZA V LJUBLJANI, Kongresni trg 12, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 7.10.2005 soglasno

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot je razvidna iz dokumenta "obvestilo o izbiri" št. 700-05/2005-JN02 BA z dne 9.8.2005.

2. Zahtevi vlagatelja za povrnitev stroškov se delno ugodi. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške, nastale v zvezi z revizijo, v znesku 474.560,00 SIT, v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila.

Obrazložitev

Naročnik je dne 6.6.2005 sprejel sklep o začetku postopka oddaje predmetnega javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave, v katerem je navedel, da postopek začenja na podlagi neuspešno končanega odprtega postopka, v katerem je prejel dve nepravilni ponudbi. Naročnik je k pogajanjem povabil oba ponudnika in ju pozval, naj svoji ponudbi dopolnita z manjkajočimi dokumenti. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb z dne 24.6.2005 je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi, izmed katerih je z obvestilom o izbiri (dokument z dne 9.8.2005) kot najugodnejšo izbral ponudbo ponudnika MIKRO + POLO d.o.o., Lackova 78, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je od naročnika z vlogo z dne 16.8.2005 v skladu z drugim odstavkom 78. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljevanju: ZJN-1) zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila in vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika. Naročnik je dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila izdal dne 25.8.2005, vpogled v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika pa je vlagatelju omogočil dne 30.8.2005, pri čemer je iz zapisnika o vpogledu razvidno, da naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v posamezne cene za določene pozicije.

Vlagatelj je z vlogo z dne 31.8.2005 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga, naj naročnik razveljavi obvestilo o oddaji naročila, oceni ponudbo izbranega ponudnika kot nepravilno in opravi nov izbor najugodnejšega ponudnika. Vlagatelj tudi predlaga, da mu naročnik omogoči vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, in sicer v del, iz katerega so razvidne cene posameznih ponujenih aparatov. V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja naslednje kršitve:
1. Predložena ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika je v delu, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje tehničnih zahtev, pomanjkljiva, nejasna in nepopolna, zato ni mogoče ugotoviti, ali je ponujena naprava skladna z naročnikovimi zahtevami. Razpisna dokumentacija v 13. točki zahteva, da mora ponudnik predložiti prospektni material, iz katerega je nedvoumno razvidno, katera oprema je predmet ponujenih del. Te zahteve izbrani ponudnik ni izpolnil, saj je edini vir glede skladnosti ponujene opreme izjava izbranega ponudnika, da bo naprava prilagojena zahtevam iz razpisne dokumentacije, ta izjava pa ne more nadomestiti zahtevanih prospektov.
2. Z izjavo izbranega ponudnika, da bo napravo prilagodil zahtevam naročnika, nastane nov tip aparata, za katerega izbrani ponudnik ne more pridobiti certifikata, ki je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji. Predložena ponudbena dokumentacija ne vsebuje certifikata, iz katerega bi bila razvidna ustreznost RTG aparata, čeprav mora medicinski pripomoček ustrezati skladnosti CE in imeti tovrsten certifikat.
3. Naprava, ki jo je ponudil izbrani ponudnik pod zahtevo T01 SLIKOVNI RTG APARAT ne izpolnjuje tehničnih zahtev, saj je naročnik zahteval, da mora imeti RTG aparat vgrajen Bucky z rešetko s fokusom 100 cm (F = 100 cm) in kamero s tremi polji za AEC. Izbrani ponudnik ponuja aparat z rešetko s fokusom 115 cm (F = 115 cm), kar ne ustreza zahtevi naročnika. Navedene nepravilnosti ne more nadomestiti izjava izbranega ponudnika, da aparat v celoti ustreza zahtevam naročnika.
4. Izbrani ponudnik je naročniku posredoval izjavo proizvajalca Toshiba in izjavo, ki se nanaša na pozicijo LAB021 ELEKTROKEMIJSKI SISTEM, pri čemer sta obe izjavi predloženi le v angleškem jeziku, čeprav je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da mora biti ponudba izdelana v slovenskem jeziku.
5. Naročnik vlagatelju ni omogočil vpogleda v cene posameznih ponujenih aparatov, čeprav končnih cen posameznih artiklov ni mogoče označiti za strukturo končne cene in zato ne predstavljajo poslovne skrivnosti.
6. Naročnik vlagatelja ni pozval, naj pisno poda ponudbo za znižano ceno, čeprav je v povabilu k pogajanjem določil, da bo vse ponudnike, katerih ponudbe so pravilne, primerne in sprejemljive, pozval, naj podajo morebitno ponudbo za znižanje ponudbene cene.

Naročnik je z dokumentom z dne 9.9.2005 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. Svojo odločitev naročnik utemeljuje z naslednjimi argumenti:
1. Navedbe vlagatelja, da je izbrani ponudnik predložil pomanjkljivo dokumentacijo, so neresnične in pavšalne, saj vlagatelj ni navedel, ali misli na specifično napravo ali na vse naprave, ki so predmet javnega naročila. Izjave izbranega ponudnika niso edino dokazilo o tem, ali je ponujena naprava skladna z zahtevami naročnika. Ne glede na to se skladnost aparata lahko potrdi tudi z izjavo o skladnosti. Naročnik je v postopku od obeh ponudnikov zahteval predložitev manjkajočih dokumentov in je izbranemu ponudniku priznal izpolnjevanje tehničnih pogojev na podlagi izjave proizvajalca in ponudnika o skladnosti ponujenih izdelkov.
2. Naročnik je v razpisni dokumentaciji v odgovoru na vprašanje pojasnil, da lahko ponudniki predložijo tiste certifikate, s katerimi razpolagajo, in izpolnijo obrazec št. 17, ostale certifikate pa lahko dostavijo pred dobavo aparatov. Izbrani ponudnik je ustreznost RTG aparata dokazal z izjavo ponudnika, prospektno dokumentacijo in izjavo proizvajalca.
3. Odstopanje rešetke s fokusom za 15 cm ni bistveno odstopanje od zahtev naročnika, saj gre za zanemarljivo odstopanje in ne pomeni tehnične neustreznosti ponujenega aparata.
4. Naročnik je v razpisni dokumentaciji res zahteval, da mora biti ponudba izdelana v slovenskem jeziku, glede jezika v celotni ponudbeni dokumentaciji, kamor spadata tudi obe izjavi, pa se naročnik v razpisni dokumentaciji ni opredelil, temveč je od izbranega ponudnika med postopkom s pogajanji sam zahteval predložitev originalnih izjav proizvajalcev, pri čemer je menil, da angleških originalov ni treba prevesti v slovenski jezik.
5. Glede vpogleda v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika naročnik vztraja, da so cene posameznih ponujenih aparatov poslovna skrivnost in da bi njihovo razkritje lahko škodovalo izbranemu ponudniku.
6. Naročnik je v dopisu z dne 27.6.2005 zapisal, da bo vse ponudnike, katerih ponudbe so pravilne, primerne in sprejemljive, pozval, da v roku dveh dni od prejema obvestila pisno podajo ponudbo za morebitno znižanje ponudbene cene. Razlog, da naročnik ni pozival k znižanju cene, je ta, da ni prejel nobene pravilne ponudbe, zato se s ponudniki tudi ni pogajal o morebitnem znižanju ponudbene cene. Naročnik je po dopolnitvi ponudb obeh ponudnikov ugotovil, da sta obe pravilni, zato je kot najugodnejšega izbral izbranega ponudnika.

Po prejemu vlagateljevega obvestila o nadaljevanju postopka pred Državno revizijsko komisijo (vloga z dne 16.9.2005) je naročnik z dopisom z dne 21.9.2005 odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo v odločanje Državni revizijski komisiji.

Glede vlagateljevih navedb iz 1. točke zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih vlagatelj ni konkretiziral, saj ni navedel, v katerem delu naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nepravilna. Vlagatelj je le splošno navedel, da je ponudbena dokumentacija pomanjkljiva, nejasna in nepopolna ter da ne vsebuje zahtevanega prospektnega materiala, pri čemer ni pojasnil, v katerem delu oz. pri katerem od kosov opreme, ki sestavljajo predmet tega javnega naročila, ta pomanjkljivost obstaja. V skladu s 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 58/03, 2/04; v nadaljevanju: ZPP) mora vlagatelj zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti. Državna revizijska komisija odloča na podlagi zahtevka za revizijo in v njegovih mejah, zato so lahko v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu predmet njene meritorne presoje le konkretizirane kršitve, za katere vlagatelj navede konkretna dejstva in predloži konkretne dokaze. Navedbam, iz katerih ni mogoče jasno razbrati, kateri konkretni deli ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika naj bi bili v nasprotju z zahtevami iz razpisne dokumentacije, v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu v revizijskem postopku ni mogoče slediti, zato se Državna revizijska komisija do teh vlagateljevih splošnih navedb tudi ni mogla opredeljevati.

Vlagatelj v 2. točki zahtevka za revizijo navaja, da izbrani ponudnik ni predložil certifikata, iz katerega bi bila razvidna ustreznost ponujenega RTG aparata. Da izbrani ponudnik ni predložil certifikata za RTG aparat, priznava tudi naročnik, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da to dejstvo med strankama ni sporno. Naročnik je v 14. točki III. poglavja razpisne dokumentacije sicer določil, da mora ponudnik predložiti certifikate za ponujeno opremo. Vendar je v odgovoru na vprašanja ponudnikom (dokument z dne 22.2.2005) pojasnil, da so ponudniki dolžni predložiti tiste certifikate, s katerimi razpolagajo, za ostalo opremo pa naj na razpisni obrazec št. 17 podpišejo izjavo, da ima ponujena oprema certifikate, ki jih bodo predložili pred dobavo. Naročnik je torej dopustil, da ponudniki ne predložijo certifikatov v ponudbi, temveč le-te predložijo šele naknadno, pred dobavo, pod pogojem, da v tem primeru podpišejo ustrezno izjavo. Ob tem gre pripomniti, da je bila razpisna dokumentacija (z vsemi dopolnitvami), ki jo je naročnik izdal v odprtem postopku, podlaga tudi za predmetni postopek s pogajanji, saj je naročnik v povabilu k pogajanjem navedel, da ponudniki oddajo ponudbo na podlagi že prevzete razpisne dokumentacije in da bo upošteval že oddane dokumente, ki so jih ponudniki priložili v ponudbi. Pri presoji dejanskega stanja in ravnanj naročnika je torej treba v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izhajati iz določil razpisne dokumentacije, ki jo je naročnik izdal v odprtem postopku. Pri tem pa je nadalje treba upoštevati, da je naročnik na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZJN-1 začel postopek s pogajanji, za katerega je značilno, da se stranke med postopkom medsebojno informirajo o stališčih do različnih sestavin pogodbe in poskušajo uskladiti svojo voljo glede njih. V postopku s pogajanji naročnik praviloma vsebine posla ne opredeli dokončno, kot to velja za odprti postopek, temveč tako pogoje kot tudi vsebino usklajuje z udeleženci v postopku, pri čemer mora upoštevati kogentno določbo tretjega odstavka 20. člena ZJN-1, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta spremeniti v bistvenih elementih.

Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika je razvidno, da je le-ta podpisal izjavo na obrazcu št. 17, da ima vsa ponujena oprema ustrezne certifikate, ki jih bo predložil pred dobavo. S tem je izbrani ponudnik izpolnil zahtevo, ki jo je v razpisni dokumentaciji oz. njeni dopolnitvi (izdani še v odprtem postopku) izrecno postavil naročnik. Dejstvo (ki med vlagateljem in naročnikom ni sporno), da izbrani ponudnik ni predložil certifikata za RTG aparat, torej ne more biti podlaga za ugotovitev, da ponudbe izbranega ponudnika v tem delu ne bi bilo mogoče šteti za pravilno v smislu 13. točke 3. člena ZJN-1.

V 3. točki zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da RTG aparat, ki ga je ponudil izbrani ponudnik, ne izpolnjuje vseh zahtev razpisne dokumentacije. Konkretno naj RTG aparat izbranega ponudnika ne bi izpolnjeval zahteve, da mora imeti rešetko s fokusom 100 cm, saj ima rešetko s fokusom 115 cm.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v popisu laboratorijske pohištvene opreme, medicinske opreme in medicinskih aparatov naštel posamezne dele opreme in pri vsakem kosu navedel, katere specifikacije mora ponujena oprema izpolnjevati. Pri tem je v poziciji T01 SLIKOVNI RTG APARAT med drugim določil, da mora imeti RTG aparat vgrajen Bucky z rešetko F = 100 cm in kamero s tremi polji za AEC. Naročnik v odgovoru na zahtevek za revizijo navaja, da je izbrani ponudnik ponudil rešetko s fokusom 115 cm, pri čemer gre po mnenju naročnika le za nebistveno odstopanje, ki ne vpliva na tehnično ustreznost ponujenega aparata. Državna revizijska komisija je ob vpogledu v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika ugotovila, da je izbrani ponudnik v obrazcu "opis s cenami" podpisal tehnične specifikacije, ki se nanašajo na rešetko dimenzije F = 100 cm, v drugem delu razpisne dokumentacije pa je navedel, da je rešetka dimenzije F = 115 cm. Ob tem gre pripomniti, da je izbrani ponudnik v postopku s pogajanji na poziv naročnika izjavil, da bo dobavil RTG aparat v skladu s specifikacijami naročnika, iz česar gre zopet razumeti, da ponuja rešetko takih dimenzij, kot je to zahteval naročnik. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika torej ni mogoče nedvoumno ugotoviti, kakšno dimenzijo rešetke dejansko ponuja, zaradi česar bi moral naročnik (zlasti ob upoštevanju dejstva, da je izvajal postopek s pogajanji) v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ugotoviti, kakšno je pravilno dejansko stanje. Na drugi strani pa bi moral naročnik v primeru, če je med pogajanji ugotovil, da njegova zahteva iz razpisne dokumentacije po rešetki s fokusom F = 100 cm ni bistvena oz. da v tem delu dopušča tudi odstopanja, to spremembo ustrezno dokumentirati in jo notificirati vsem udeležencem v postopku ter jim omogočiti, da svojo ponudbo ustrezno prilagodijo.

Glede vlagateljevih navedb iz 4. točke zahtevka za revizijo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji (1. točka navodil ponudnikom) določil, da mora biti ponudba izdelana v slovenskem jeziku. Pri tem naročnik v odprtem postopku ni dopustil, kot mu to sicer omogoča drugi odstavek 12. člena ZJN-1, da bi lahko ponudniki predložili del ponudbene dokumentacije tudi v tujem jeziku. Kot je razvidno iz dokumentacije je izbrani ponudnik v postopku s pogajanji na poziv naročnika posredoval dve izjavi proizvajalcev Toshiba in GAT Gamma Analysen Technik GmbH, ki sta obe sestavljeni v angleškem jeziku. Ker gre za izjavi, ki ju je naročnik zahteval v postopku s pogajanji kot dokazilo, da so ponujeni elementi skladni s tehničnimi zahtevami, ju je mogoče šteti za del ponudbene dokumentacije, ki pa ni bila predložena v odprtem postopku, temveč v postopku s pogajanji, v katerem se lahko, kot je bilo že zapisano, naročnik s ponudniki pogaja o določenih elementih ponudbe.

Ker je naročnik (kot navaja v odgovoru na zahtevek za reviziji) v postopku s pogajanji očitno dopustil, da se zahtevane izjave predložijo tudi v tujem jeziku, bi moral glede na določbo 1. točke navodil ponudnikom, ki so bila pripravljena v odprtem postopku, svoj odstop od te zahteve dokumentirati, česar pa ni izrecno storil, saj iz njegovega poziva z dne 15.7.2005 ni nedvoumno razvidno, da dopušča tudi predložitev izjav v tujem jeziku. Zato bi moral izbranega ponudnika bodisi pozvati, naj predloži overjen prevod obeh izjav, bodisi spremeniti določbo razpisne dokumentacije (1. točko navodil ponudnikom) in to spremembo ustrezno dokumentirati.

V 5. točki zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da bi mu moral naročnik omogočiti vpogled v cene posameznih ponujenih aparatov. Glede vpogleda v ponudbeno dokumentacijo konkurenčnih ponudnikov gre ugotoviti, da so v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZJN-1 postopki naročanja javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu z določbami ZJN-1, zlasti v dokumentacijo, ki jo je v postopku oddaje javnega naročila na podlagi določil ZJN-1 in drugih predpisov dolžan izdajati naročnik, deloma pa tudi v dokumentacijo, ki jo naročnik pridobi od drugih ponudnikov. Pri tem je treba upoštevati, da lahko tako naročnikova dokumentacija, predvsem pa ponudbena dokumentacija posameznih ponudnikov, vsebuje številne podatke o statusu ter finančni, kadrovski in tehnični zmogljivosti ponudnika. Ti podatki lahko vsebujejo informacije, ki so v skladu s predpisi o gospodarskih družbah, predpisi o varovanju osebnih podatkov ali drugimi predpisi opredeljene kot zaupne. Zato ZJN-1 naročnika na več mestih (8. člen, tretji odstavek 43. člena, tretji odstavek 78. člena) zavezuje, da mora kot zaupne varovati vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji, ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis, ter da mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah. Kateri podatki iz ponudbe so tisti, ki jih lahko naročnik na njihovo zahtevo sporoči sodelujočim v postopku, je treba presoditi v vsakem konkretnem primeru posebej, pri čemer je treba na eni strani upoštevati pravila o varovanju (z zakonom določenih) zaupnih podatkov, na drugi pa načelo javnosti in pravico do učinkovitega pravnega varstva. Nedvomno velja, da so javni tisti podatki, ki jih kot take opredeljuje že ZJN-1 ali kakšen drug zakon, saj ti podatki že pojmovno ne morejo biti poslovna skrivnost. Javni pa so (vsaj v določenem delu, zlasti zaradi zagotavljanja pravnega varstva) praviloma tudi tisti podatki, ki v ponudbeni dokumentaciji izkazujejo izpolnjevanje pogojev oz. na podlagi katerih naročnik v skladu s postavljenimi merili vrednoti posamezne ponudbe. V zvezi z vprašanjem vpogleda v ponudbeno dokumentacijo velja pripomniti, da naročnik pri presoji, ali bo konkurenčnemu ponudniku dopustil vpogled v ponudbeno dokumentacijo, ni vedno vezan na to, ali ponudnik posamezne dele dokumentacije označi kot zaupne ali ne. V določenih primerih je namreč naročnik dolžan varovati kot zaupne vse tiste podatke, ki sicer niso označeni kot zaupni, je pa očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Po drugi strani naročnik kot zaupnih ne more varovati tistih podatkov, ki jih ponudnik sicer označi kot take, vendar pa zakon za njih določa, da so javni.

Na podlagi zgoraj navedenega gre tako ugotoviti, da je bil naročnik vlagatelju dolžan omogočiti vpogled v tiste dele ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika, ki so javni, to pa so zlasti dokumenti, ki se nanašajo na izpolnjevanje meril in pogojev. Ker je v skladu s prvim odstavkom 74. člena ZJN-1 javen tudi podatek, ki se nanaša na skupno ponudbeno ceno, je bil naročnik dolžan vlagatelju omogočiti vpogled v razpisni obrazec št. 3 (ponudbena cena) in razpisni obrazec št. 18 (predračun - rekapitulacija), v katerem je cena razdeljena na del, ki se nanaša na laboratorijsko opremo, in del, ki se nanaša na medicinsko opremo. Hkrati gre ugotoviti, da mora naročnik varovati vse podatke, ki so v skladu s predpisi o gospodarskih družbah varovani kot zaupni, pri čemer gre dopustiti možnost, da opis s cenami, v katerem so vsebovane cene posameznih elementov medicinske in laboratorijske opreme, lahko predstavlja zaupen podatek. Ponudnik mora namreč pri opremljanju laboratorijev in drugih specializiranih prostorov z medicinsko oz. laboratorijsko opremo upoštevati medsebojno kompatibilnost posameznih elementov opreme, to pa bi lahko predstavljalo tudi določeno tehnološko rešitev, ki je rezultat vlaganj ponudnikovih sredstev in pomeni za ponudnika konkurenčno prednost, zaradi česar bi mu lahko nastala škoda, če bi se tretja oseba s takšno tehnološko rešitvijo seznanila.

Vlagatelj v 6. točki zahtevka za revizijo zatrjuje, da ga naročnik ni pozval k predložitvi ponudbe za morebitno znižanje ponudbene cene, čeprav je tako določil v dopisu z dne 27.6.2005. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da ZJN-1 ne določa podrobneje, na kakšen način je naročnik dolžan ravnati v postopku s pogajanji. V 20. členu ZJN-1 so določeni le pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko naročnik javno naročilo odda v postopku s pogajanji. Ne glede na to, da ZJN-1 ne določa podrobneje, kakšna so dolžnostna ravnanja naročnika v postopku s pogajanji, gre (kot je bilo že zapisano) ugotoviti, da lahko naročnik v postopku s pogajanji pogoje in vsebino razpisa usklajuje z udeleženci v postopku, pri čemer mora zagotoviti, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta spremeniti v bistvenih elementih, zagotoviti pa mora tudi dokumentiranje postopka s pogajanji in dokumentiranje sprememb, do katerih prihaja med samim postopkom, ter enakopravno obravnavanje vseh ponudnikov. V primeru, ko naročnik v postopku s pogajanji izrecno določi, da se bo s ponudniki pogajal o določenih elementih ponudbe, pa se je zlasti glede teh elementov dolžan pogajati.

Naročnik je v povabilu k pogajanjem določil, da bosta predmet pogajanj končna ponudbena cena in rok izvedbe v primeru, če bo ponudnik v roku oddal pravilno ponudbo. V dopisu z dne 27.6.2005 je naročnik nadalje določil, da bo vse ponudnike, ki so oddali ponudbo, obvestil o rezultatih analize, ponudnike, katerih ponudbe bodo pravilne, primerne in sprejemljive, pa bo pozval, da v roku dveh dni pisno podajo ponudbo za morebitno znižanje ponudbene cene kot edinega merila za oddajo predmetnega javnega naročila. Iz navedenih določil je torej razvidno, da se je naročnik zavezal pogajati zlasti o ponudbeni ceni s ponudniki, ki bodo predložili pravilne, primerne in sprejemljive ponudbe. Naročnik v dokumentu z dne 9.9.2005, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen, navaja, da pogajanj ni izvedel, ker ni prejel pravilnih ponudb. Vendar pa naročnik v obvestilu o izbiri (dokument z dne 9.8.2005) ugotavlja, da sta oba ponudnika predložila pravilni ponudbi. Navedeno pomeni, da bi moral naročnik potem, ko je v postopku s pogajanji uskladil vsebino razpisne in ponudbene dokumentacije in ugotovil, da sta ponudnika predložila pravilni ponudbi, upoštevati lastna pravila, ki jih je določil v postopku s pogajanji, in se s ponudnikoma pogajati tudi o tistih elementih ponudbe, za katere je tako izrecno določil (cena in rok izvedbe).

Naročnik mora zato v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ugotoviti pravilno dejansko stanje, kot izhaja iz predložene ponudbene dokumentacije, pri čemer mora v primeru, če bo ugotovil, da je treba vsebino razpisa v določenih (nebistvenih) elementih spremeniti, to ustrezno dokumentirati in obema ponudnikoma (če je to potrebno) enakopravno omogočiti, da glede na spremembe prilagodita ponudbeno dokumentacijo. Naročnik mora v ponovljenem postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb upoštevati tudi dejstvo, da se je zavezal pogajati zlasti o ceni in roku izvedbe, zato mora izvesti tudi to fazo postopka in po njenem zaključku sprejeti eno izmed odločitev v skladu z določili ZJN-1 (drugi odstavek 25. člena, 76. člen, 77. člen ali 78. člen ZJN-1). Pri tem mora (pri nadaljnjih procesnih dejanjih) upoštevati temeljna načela javnega naročanja, zlasti načelo enakopravnosti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali z revizijo, in sicer 200.000,00 SIT za takso, 2.000 točk za sestavo zahtevka za revizijo z DDV, 2% materialnih stroškov od vrednosti storitve do 1.000 točk in 1% materialnih stroškov od vrednosti 1.706.680 točk, torej od presežka nad 1.000 točk, skupaj z DDV. V obvestilu o nadaljevanju postopka je vlagatelj zahteval še 50 točk za sestavo obvestila in DDV. Vse stroške je vlagatelj zahteval skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do dne plačila.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZRPJN odločila, da se vlagatelju povrnejo potrebni stroški, nastali z revizijo. Naročnik je vlagatelju dolžan povrniti 200.000,00 SIT za takso, 2.000 točk za sestavo zahtevka za revizijo z 20% DDV (264.000,00 SIT), 2% materialnih stroškov od vrednosti storitve do 1.000 točk in 1% materialnih stroškov od presežka nad 1.000 točk z 20% DDV (3.960,00 SIT) ter 50 točk za obvestilo o oddaji naročila z 20% DDV (6.600,00 SIT). Skupaj mora torej naročnik vlagatelju povrniti stroške v višini 474.560,00 SIT, in sicer v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, da ne bo izvršbe, v primeru zamude pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve Državne revizijske komisije do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena, saj zanjo ni podlage v Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2003).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 7.10.2005

predsednica senata
Vesna Cukrov, univ.dipl.prav.
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:

- UNIVERZA V LJUBLJANI, Kongresni trg 12, Ljubljana
- Odvetnik Zdenko Verstovšek, štefanova 12, Ljubljana
- MIKRO + POLO d.o.o., Lackova 78, Maribor
- RS, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana