018-304/2005 ZPIZ

Številka: 018-304/05-31-2323

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 23. člena Zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 78/99, 90/99, 110/02, 42/04 in 61/05; v nadaljnjem besedilu: ZRPJN) po članici mag. Metki Cerar v postopku nadzora nad zakonitostjo postopka oddaje javnega naročila za vzdrževanje mikrofilmskih naprav in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložilo podjetje MIKROCOP d.o.o., šmartinska cesta 134 a, Ljubljana, ki ga zastopa odvetnik Anton Žmaucar, Parmova 14, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: naročnik), dne 03.10.2005

ODLOČILA

1. Vlagateljev primarni zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljev podrejeni zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je dne 04.05.2005 sprejel sklep o začetku odprtega postopka oddaje javnega naročila za vzdrževanje mikrofilmskih naprav in dne 13.05.2005 objavil javni razpis v Uradnem list RS, št. 47/2005 pod številko objave Ob-12925/05. Iz zapisnika o javnem odpiranju ponudb (dokument št.: 961-07/05, z dne 03.06.2005) je razvidno, da je naročnik prejel dve pravočasni ponudbi.

Naročnik je dne 14.06.2005 izdal odločitev o oddaji javnega naročila, št.: 961-07/05, iz katere je razvidno, da je kot najugodnejšega ponudnika izbral podjetje MIKROGRAFIJA d.o.o., Slovenska vas 5, šentrupert (v nadaljnjem besedilu: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je zahteval dodatno obrazložitev odločitve o oddaji javnega naročila (dokument z dne 24.06.2005), ki mu jo je naročnik posredoval dne 04.07.2005. Po prejemu naročnikove dodatne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila je vlagatelj dne 14.07.2005 vložil zahtevek za revizijo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnih predpisov. Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila oziroma prvotno odločitev razveljavi in v ponovnem odločanju ugotovi, da je vlagatelj strokovno usposobljen za izvajanje storitve, ki je predmet javnega naročila ter da se na podlagi tega kot edina popolna in veljavna šteje ponudba vlagatelja in se ga zato izbere za najugodnejšega ponudnika, ali podredno, da se ocenijo merila predmetnega javnega razpisa v delu, kjer se zahtevajo dokazila o strokovni usposobljenosti ponudnika ter se ugotovi, da naročnika premalo ščitijo v primeru morebitnih napak in okvar naročnikove strojne opreme, katere vzdrževanje je predmet javnega razpisa in se merila v tem delu natančneje določijo, poleg odzivnega časa tudi čas popravila, kar je za naročnika bistvenega pomena.
V obrazložitvi zahtevka za revizijo vlagatelj navaja, da sicer verjame navedbam naročnika, da je tudi izbrani ponudnik predložil vso v javnem razpisu zahtevano dokumentacijo ter da je na podlagi tega komisija ugotovila, da sta obe ponudbi pravilni. Vendar je vlagatelj edini usposobljeni ponudnik za področje, ki je predmet javnega razpisa, kar dokazuje tudi na podlagi ponovno priloženih potrdil in certifikatov za vzdrževanje mikrofilmskih naprav. Vlagatelj je prepričan, da so merila oziroma v javnem razpisu zahtevani pogoji, predvsem kriterij tehnične sposobnosti, premalo natančna in preveč ohlapna, tako da naročnika ne ščitijo v zadostni meri. Nestrokovno izvajane rednega vzdrževanja bi lahko naročniku povzročilo škodo, ki bi bila lahko bistveno višja, kot znaša garancija za dobro izvedbo pogodbene obveznosti. Naročnik mora kot uporabnik javnih sredstev s temi sredstvi razpolagati gospodarno in smotrno, zato je dolžan predvideti tudi morebitne kasnejše finančne posledice, ki nastanejo ob nestrokovnem izpolnjevanju prevzetega naročila. V točki III.2.1.3) 4. objave javnega razpisa se zahteva zgolj, da ponudnik dostavi najmanj pet izjav svojih naročnikov o kraju, vrednosti, datumu in kakovosti opravljenih del ter skladnost izvedbe s pogodbenimi določili, s katerimi ponudnik dokazuje svoje reference o vzdrževanju mikrofilmskih naprav v zadnjih treh letih. Naročnik pa ne zahteva, da ponudnik dejansko dokaže, da vzdržuje mikrofilmske naprave in da ima sklenjene pogodbe za vzdrževanje takšnih naprav, kot jih ima naročnik, torej da dokaže, da je sposoben vzdrževati mikrofilmske naprave. Izjave ponudnikovih naročnikov so lahko za naročnika popolnoma brezpredmetne v smislu reference, če ponudnik vzdržuje na primer računalniške naprave, ima veljavno sklenjeno pogodbo, ki jo v celoti izpolnjuje, a če nikoli ni vzdrževal mikrofilmskih naprav in mikrofilmskih naprav takšnega tipa, kot jih ima v lasti naročnik in so predmet javnega razpisa. Vlagatelj je prepričan, da je naročnik neustrezno opredelil, kako naj ponudnik dokaže, da je usposobljen vzdrževati mikrofilmske naprave, kakršne ima v lasti in bi moral zahtevati, da ponudnik dokaže, da je pooblaščen serviser za vzdrževanje mikrofilmskih naprav ali da ima vsaj sklenjene pogodbe za vzdrževanje mikrofilmskih naprav, kakršne ima v lasti naročnik, ali vsaj da dokaže, da ima sklenjene pogodbe za vzdrževanje mikrofilmskih naprav. Po mnenju vlagatelja bi torej naročnik moral zavarovati svoje interese tako, da bi izbral ponudnika, ki je nesporno usposobljen in ima izkušnje pri vzdrževanju mikrofilmskih naprav s tem, da bi zahteval dokazila o sklenjenih pogodbah ponudnika z drugimi naročniki o vzdrževanju takšne opreme, kot jo ima sam ali da bi od ponudnikov zahteval, da predložijo ustrezne certifikate - potrdila od proizvajalcev istovrstne opreme, da so usposobljeni vzdrževati in popravljati opremo, navedeno v javnem razpisu.
Vlagatelj v nadaljevanju navaja, da je naročnik v javnem razpisu določil le odzivni čas ponudnika, ne pa časa, v katerem je ponudnik dolžan popraviti nastalo okvaro, zaradi česar lahko nastane naročniku milijonska škoda. Naročnik ni zahteval zadostnih jamstev, da je ponudnik dejansko sposoben vzdrževati opremo, ki je predmet tega razpisa. Vlagatelj je edini predložil certifikat proizvajalca strojne opreme Kodak in Canon, da je usposobljen servisni partner in potrdilo Kodaka iz leta 2004, da je edini pooblaščen partner v Sloveniji za tehnično podporo in servisiranje Kodak strojne opreme.

Naročnik je dne 28.07.2005 sprejel sklep, št.: 961-07/05-7021, s katerim je zahtevek za revizijo zavrgel, saj naj bi bil vložen po poteku roka, določenega za predložitev ponudb iz petega odstavka 12. člena ZRPJN. Vlagatelj je vložil pritožbo, z dne 12.08.2005, v kateri navaja, da naročnik o zahtevku za revizijo sploh ni odločal, ampak je zahtevek za revizijo zavrgel kot prepozen, čeprav je le-ta bil vložen pravočasno, pravilno in v zakonitem roku. Državna revizijska komisija je s sklepom št.: 018-260/05-31-1959, z dne 18.08.2005, vlagateljevi pritožbi ugodila in razveljavila sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo, št.: 961-07/05-7021, z dne 28.07.2005, ter naročnika napotila, da o vloženem zahtevku za revizijo odloči vsebinsko, skladno z določili 9., 12., 13. in 16. člena ZRPJN.

Naročnik je dne 02.09.2005 sprejel sklep, št.: 961-07/05-7021, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi citiranega sklepa naročnik navaja, da glavni zahtevek vlagatelja, da se v celoti ali delno razveljavi postopek oddaje javnega naročila oziroma prvotno odločitev razveljavi in v ponovnem odločanju ugotovi, da je vlagatelj strokovno usposobljen za izvajanje storitve, ki je predmet javnega naročila, ter da se na tej podlagi kot edina popolna in veljavna šteje ponudba vlagatelja in se ga izbere kot najugodnejšega ponudnika, zavrača, ker je po pregledu in ocenjevanju obeh prejetih ponudb ugotovil, da sta oba ponudnika v svojih ponudbah predložila vso v razpisni dokumentaciji zahtevana dokazila in sta zato tudi obe prejeti ponudbi ocenjeni za pravilni. Dejstvu, da je vlagatelj usposobljen za vzdrževanje mikrofilmskih naprav, ki so predmet naročila, kar dokazuje z že (v ponudbi) in ponovno (v zahtevku za revizijo) predloženimi potrdili in certifikati, naročnik ne ugovarja, vendar ker kakršnokoli dokazilo oziroma certifikat o usposobljenosti za storitve, ki so predmet tega javnega naročila, v pogojih za udeležbo niso bili zahtevani oziroma je naročnik v navodilu ponudnikom za izdelavo ponudbe pod točko 3.7. zahteval le "Izjavo ponudnika, da je zanesljiv, sposoben upravljanja, ima izkušnje, ugled ter strokovne kadre, ki so sposobni izvesti pogodbo, ter da v preteklih letih pred pričetkom naročila njegovi vodstveni delavci niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem (obrazec 5)", ki sta jo v svojih ponudbah predložila oba ponudnika, sta s tem oba tudi izpolnila ta pogoj in s tem vse pogoje oziroma zahteve naročnika iz razpisne dokumentacije, kar je imelo za posledico, da sta bili obe ponudbi ocenjeni za pravilni. Ker je naročnik za oddajo javnega naročila določil samo eno merilo - najnižja cena, je bilo naročilo oddano ponudniku, ki je ponudil najnižjo ceno.
Naročnik ravno tako zavrača vlagateljev podredni zahtevek, da naj se ocenijo merila javnega razpisa za oddajo predmetnega javnega naročila v delu, kjer se zahtevajo dokazila o strokovni usposobljenosti ponudnika ter se ugotovi, da naročnika premalo ščitijo v primeru morebitnih napak in okvar naročnikove strojne opreme, katere vzdrževanje je predmet javnega razpisa, in se merila v tem delu natančneje določijo, poleg odzivnega časa tudi čas popravila, kar je za naročnika bistvenega pomena. Naročnik navaja, da se navedeni zahtevek nanaša na v razpisni dokumentaciji določene pogoje in ne na merila.Ker vlagatelj v času razpisa ni imel pripomb na razpisno dokumentacijo, kar je potrdil tudi z izjavo, da sprejema razpisne pogoje (obrazec 6), ki jo je predložil v svoji ponudbeni dokumentaciji, naročnik meni, da so skladno s petim odstavkom 12. člena ZRPJN ti očitki vlagatelja formalno prepozni in jih zavrača. Naročnik ta zahtevek tudi zavrača, ker je neutemeljen, saj je naročnik popolnoma avtonomen pri odločitvi, katere pogoje, razen obveznih, bo zahteval v posameznem postopku oddaje javnega naročila. Ker za dokazovanje usposobljenosti ni bil zahtevan noben certifikat oziroma dokazilo, ki bi dokazovalo, da je ponudnik pooblaščen serviser, predložena dokazila naročnik v postopku ocenjevanja ni upošteval oziroma vlagatelju pri ocenjevanju niso prinesla nobenih dodatnih točk. V zvezi z navedbami vlagatelja, da mora naročnik kot uporabnik javnih sredstev s temi sredstvi razpolagati gospodarno in smotrno, naročnik ugotavlja, da kršitve načela gospodarnosti ni mogoče utemeljevati na podlagi hipotetičnih predvidevanj o tem, kaj se lahko zgodi pri izvajanju pogodbe, ki bo sklenjena po zaključku postopka oddaje javnega naročila s ponudnikom, ki nima takih certifikatov kot vlagatelj in tudi ni pooblaščeni serviser.

Vlagatelj je z dopisom, z dne 23.09.2005, naročnika obvestil, da je njegov sklep št: 961-07/05-7021, z dne 02.09.2005, prejel dne 20.09.2005 ter da bo revizijski postopek nadaljeval pred Državno revizijsko komisijo. V dopisu vlagatelj ponovno navaja, da je edini usposobljen ponudnik za izvajanje predmetnega javnega naročila, kar dokazuje s potrdili in certifikati, predloženimi v času postopka javnega razpisa ter da izbrani ponudnik ne izpolnjuje vseh v javnem razpisu navedenih pogojev, zato je vlagatelj lahko edini upravičeno izbran kot najugodnejši ponudnik.

Naročnik je z dopisom, z dne 27.09.2005, odstopil zahtevek za revizijo skupaj z dokumentacijo o oddaji javnega naročila v odločanje Državni revizijski komisiji.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter proučitvi utemeljenosti navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija, v skladu z drugo alineo prvega odstavka 23. člena ZRPJN, odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v revizijskem postopku najprej presojala vlagateljev primarni revizijski zahtevek, v katerem vlagatelj predlaga, da se postopek oddaje javnega naročila v celoti ali delno razveljavi ter se pri ponovnem odločanju o oddaji javnega naročila ugotovi, da je vlagatelj edini strokovno usposobljen za izvajanje predmetnega javnega naročila, ker je v svoji ponudbeni dokumentaciji predložil potrdila in certifikate za vzdrževanje mikrofilmskih naprav, zato se ga izbere za najugodnejšega ponudnika. V zvezi s temi revizijskimi navedbami je Državna revizijska komisija preverila, katere pogoje je naročnik določil v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji za priznanje sposobnosti za izvajanje predmetnega javnega naročila in katere dokumente in dokazila za izpolnjevanje teh pogojev sta v svoji ponudbeni dokumentaciji predložila vlagatelj in izbrani ponudnik.

V skladu z določilom 41. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 2/04; v nadaljnjem besedilu: ZJN-1) mora naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku oddaje javnega naročila, kar se dokazuje z listinami v pisni ali elektronski obliki. ZJN-1 v prvem odstavku 42. člena določa obvezne pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, v četrtem odstavku tega člena pa so navedeni tudi drugi pogoji, ki jih lahko zahteva naročnik, da jih mora izpolnjevati ponudnik za priznanje sposobnosti. Za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev za priznanje sposobnosti lahko naročnik določi pogoje v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila, kot to določa 42. a člen ZJN-1. Naročnik je torej pri določanju zahtev, ki se nanašajo na ugotavljanje sposobnosti ponudnika, dolžan upoštevati navedena določila ZJN-1, pri čemer mora zahtevati izpolnjevanje v prvem odstavku 42. člena tega zakona navedene tri obvezne pogoje, ostale pogoje pa določa avtonomno glede na vrsto, vsebino, namen, obseg in druge potrebe za izvajanje javnega naročila. Sposobnost ponudnika za izvedbo javnega naročila se torej v skladu z ZJN-1 v vsakem konkretnem javnem razpisu presoja na osnovi zahtev, ki jih je naročnik določil v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji. Ponudnik mora izpolnjevati zahtevane pogoje naročnika za izpolnjevanje sposobnosti v smislu 10. točke 3. člena ZJN-1, ki določa, da je pogoj element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave.

Naročnik je v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji v skladu z določili ZJN-1 zahteval za priznanje sposobnosti izpolnjevanje obveznih pogojev iz 42. člena ZJN-1 ter izpolnjevanje nekaterih drugih pogojev iz 42. člena in 42. a člena ZJN-1. Obvezna dokazila za izpolnjevanje tehnične sposobnosti je naročnik določil v objavi javnega razpisa v točkah III.2.1.3) 1. do 5. naslednje:
"1. Izjava ponudnika, da je zanesljiv, sposoben upravljanja, ima izkušnje, ugled ter ustrezne kadre, ki so sposobni izvesti pogodbo, ter da v preteklih treh letih pred pričetkom naročila njegovi vodstveni delavci niso bili obsojeni zaradi kaznivih dejanj v zvezi s poslovanjem.
2. Izjava ponudnika, da sprejme vse pogoje razpisne dokumentacije za izvedbo javnega naročila, da ni dal zavajajočih podatkov glede zahtev razpisne dokumentacije in da vse predložene fotokopije ustrezajo originalom.
3. Izjava ponudnika o zagotavljanju storitev vzdrževanja mikrofilmskih naprav na naročnikovih lokacijah.
4. Izjava naročnikov (najmanj pet) o kraju,, vrednosti, datumu in kakovosti opravljenih del ter skladnosti izvedbe s pogodbenimi določili, s katerimi ponudnik dokazuje svoje reference o vzdrževanju mikrofilmskih naprav v zadnjih treh letih. V izjavi morata biti navedeni kontaktna oseba naročnika in telefonska številka.
5. Izjava ponudnika (v obrazcu ponudba), da omogoča odzivni čas pristopa k odpravljanju napak in nepravilnosti v delovanju strojne opreme iz specifikacije mikrofilmskih naprav največ štiri delovne ure od trenutka prijave nepredvidenega dogodka oziroma napake.".

Naročnik je zahtevo za izpolnjevanje navedenih pogojev za udeležbo določil tudi v razpisni dokumentaciji v poglavju III., točkah 3.2, 3.7. in 3.10. ter razpisni dokumentaciji kot njen sestavni del priložil obrazce za izpolnjevanje zahtevanih izjav (obrazec 3, 5, 6 in 7).

Iz zgoraj navedenih pogojev za priznanje tehnične sposobnosti, ki jih je naročnik določil v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji, je razvidno, da naročnik ni zahteval predložitve potrdil in certifikatov, da je ponudnik usposobljen za vzdrževanje mikrofilmskih naprav, ampak je zahteval zgolj lastne izjave ponudnika, da izpolnjuje določene zahteve naročnika. Vlagatelj je svoji ponudbi poleg zahtevanih izjav sicer dodatno priložil certifikat proizvajalcev strojne opreme Kodak in Canon, da je usposobljen servisni partner ter potrdilo Kodaka, da je vlagatelj pooblaščen partner v Sloveniji za tehnično podporo in servisiranje njegove strojne opreme. Ker pa naročnik med pogoji za izpolnjevanje sposobnosti ni zahteval tudi predložitve certifikatov ali potrdil, ki bi dokazovala, da je ponudnik usposobljen za vzdrževanje mikrofilmskih naprav, le-teh pri preverjanju in ocenjevanju pravilnosti ponudb ni smel upoštevati. Naročnik je namreč pri pregledu in ocenjevanju ponudb smel preverjati in upoštevati le izpolnjevanje tistih zahtev, ki jih je navedel v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji. Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila dolžan upoštevati pravila zakona in mora v skladu s 13. točko 3. člena ZJN-1 kot pravilno upoštevati tisto ponudbo, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije. Naročnik je tako ponudbo vlagatelja kot ponudbo izbranega ponudnika štel za pravilno, saj sta oba ponudnika predložila vse, v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji zahtevane dokumente in izjave. Naročnik ni smel ponudbe izbranega ponudnika zavrniti kot nepravilne oziroma šteti, da izbrani ponudnik ni dokazal sposobnosti za izvajanje predmetnega javnega naročila iz razloga, ker ponudbeni dokumentaciji ni priložil eventualnih certifikatov ali potrdil, saj jih naročnik ni zahteval. Prav tako naročnik ni smel zgolj vlagatelju priznati izpolnjevanje sposobnosti za izvajanje predmetnega javnega naročila, ker je predložil navedene certifikate in potrdila, saj le-teh naročnik v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji ni zahteval. V primeru, da bi naročnik pri ugotavljanju sposobnosti ponudnikov upošteval dodatna dokazila, ki jih v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji ni zahteval, bi kršil tudi temeljno načelo enakopravnosti ponudnikov, ki določa, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja (prvi odstavek 7. lena ZJN-1).

Državna revizijska komisija poudarja, da pri priznavanju sposobnosti ponudnikov za izvajanje javnega naročila naročnik od ponudnikov ne sme zahtevati izpolnjevanje tistih zahtev oziroma pogojev, ki jih ni vnaprej določil v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji. Priznavanje sposobnosti ponudnika za izvajanje javnega naročila je zato mogoče presojati zgolj na podlagi zahtev razpisne dokumentacije.V obravnavanem primeru zato ni pomembno, da je vlagatelj predložil dodatna dokazila za priznanje sposobnosti za izvajanje predmetnega javnega naročila, ki jih naročnik ni zahteval, ampak je pomembno, da je izpolnjeval zahteve, določene v razpisni dokumentaciji. Ker je Državna revizijska komisija pri vpogledu v ponudbi vlagatelja in izbranega ponudnika preverila, da sta oba ponudnika v svoji ponudbeni dokumentaciji predložila vse zahtevane dokumente, dokazila in izjave, je treba pritrditi ugotovitvi naročnika, da sta obe ponudbi pravilni in torej izpolnjujeta pogoje za priznanje sposobnosti. Vlagateljevo revizijsko navedbo, da je edini strokovno usposobljen za izvajanje predmetnega javnega naročila ter da se ga na tej podlagi v ponovnem odločanju izbere za najugodnejšega ponudnika, je zato potrebno zavrniti.

Glede revizijske navedbe vlagatelja, da je edina popolna in veljavna njegova ponudba ter bi ga zato naročnik moral izbrati za najugodnejšega ponudnika, je uvodoma treba ugotoviti, da ZJN-1 ne določa "popolne" ali "veljavne" ponudbe, ampak "pravilno ponudbo" (3. člen ZJN-1). Kot izhaja iz predhodne obrazložitve, sta tako vlagatelj kot izbrani ponudnik predložila pravilni ponudbi. Vlagatelj tudi v obrazložitvi zahtevka za revizijo navaja, da verjame navedbam naročnika, da je izbrani ponudnik predložil vso v javnem naročilu zahtevano dokumentacijo ter da je na podlagi tega komisija ugotovila, da sta obe ponudbi pravilni. Ker je imel naročnik po pregledu ponudb dve pravilni ponudbi, je skladno z določilom drugega odstavka 76. člena ZJN-1 izbral najugodnejšo ponudbo na podlagi v razpisni dokumentaciji določenega merila. Naročnik je v razpisni dokumentaciji, točki 18., določil, da je edino merilo za oddajo naročila najnižja cena; v primeru, da bosta dva ali več ponudnikov ponudilo enako ponudbeno ceno, bo naročnik pri izboru upošteval odzivni čas pristopa k odpravljanju napak in delovanju strojne opreme. Iz ponudb obeh ponudnikov je razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil najnižjo ceno, zato je naročnik izbral njegovo (pravilno) ponudbo kot najugodnejšo. Iz navedenega torej sledi, da je tudi v tem delu vlagateljev očitek neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala vlagateljev podrejen revizijski zahtevek, v katerem predlaga, da se ocenijo merila javnega razpisa za oddajo predmetnega javnega naročila v delu, kjer se zahtevajo dokazila o strokovni usposobljenosti ponudnika ter se ugotovi, da naročnika premalo zaščitijo v primeru morebitnih napak in okvar naročnikove strojne opreme, katere vzdrževanje je predmet javnega razpisa in se merila v tem delu natančneje določijo, poleg odzivnega časa tudi čas popravila. V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da so dokazila o strokovni sposobnosti ponudnika pogoji in ne merila, kot to zmotno navaja vlagatelj. Revizijske navedbe, ki jih vlagatelj uveljavlja podrejeno, pa so prepozne. Zahtevek za revizijo se skladno s prvim odstavkom 12. člena ZRPJN lahko vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila, razen če zakon, ki ureja oddajo javnih naročil in ta zakon, ne določata drugače. Peti odstavek 12. člena ZRPJN pa določa: "Vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred potekom roka, določenega za predložitev ponudb oziroma prijav, razen v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem trenutkom.". Citirano določilo petega odstavka 12. člena ZRPJN je bilo sicer uveljavljeno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja (Uradni list RS, št. 61/2005, z dne 30.06.2005) in je začelo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Ker pa je vlagatelj oddal ponudbo dne 02.06.2005, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, je v konkretnem primeru treba presojati predmetne revizijske navedbe v smislu do uveljavitve citiranega zakona veljavnega določila petega odstavka 12. člena ZRPJN, ki je glasilo: "Vlagatelj po prejemu odločitve o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti ponudnika ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred prejemom te odločitve naročnika, pa kljub temu ni vložil zahtevka za revizijo že pred prejemom odločitve naročnika o dodelitvi naročila oziroma o priznanju sposobnosti.".

V zvezi z vlagateljevimi očitki glede dokazil o strokovni sposobnosti ponudnika je treba ugotoviti, da je bil vlagatelj z njimi seznanjen že z objavo javnega razpisa v Uradnem listu RS, z dne 13.05.2005, ter s prejemom razpisne dokumentacije. Vlagatelj je prejel obvestilo naročnika o oddaji javnega naročila dne 16.06.2005, zahtevek za revizijo pa je vložil dne 14.07.2005 (naročnik ga je prejel dne 18.07.2005). Iz navedenega je razvidno, da je vlagatelj v smislu petega odstavka 12. člena ZRPJN zahtevek za revizijo vložil prepozno, zato njegovih revizijskih navedb ni več mogoče meritorno presojati. Vlagatelj bi v primeru, če je želel uveljavljati te revizijske navedbe, moral zahtevek za revizijo vložiti takoj, ko se je seznanil s pogoji o priznanju strokovne sposobnosti, vendar najkasneje do prejema naročnikovega obvestila o oddaji javnega naročila. Vlagatelj pa tega ni storil, ampak je čakal do prejema obvestila o oddaji javnega naročila in je šele na podlagi ugotovitve, da njegova ponudba ni bila izbrana kot najugodnejša, vložil zahtevek za revizijo. Poudariti je treba, da se prek določila petega odstavka 12.člena ZRPJN izvajata načeli hitrosti in učinkovitosti v postopkih oddaje javnih naročil (3. člen ZRPJN). Vlagateljeve revizijske navedbe je zato treba v tem delu zavrniti.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Po končanem postopku pred Državno revizijsko komisijo je sodno varstvo zagotovljeno v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti (peti odstavek 23. člena ZRPJN).

V Ljubljani, dne 03.10.2005

mag. Metka Cerar
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana
- Odvetnik Anton Žmaucar, Parmova 14, Ljubljana
- MIKROGRAFIJA d.o.o., Slovenska vas 5, šentrupert
- Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Sektor za javna naročila, gospodarske javne službe in koncesije, Beethovnova 11, Ljubljana
- Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, šubičeva 2, Ljubljana